Leto LX VL, št. 111 Ljubljana, torek 16. maja 1933 Cena Dfn L- LOlENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ta praznike. — Inserati do SO petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek pesebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva aBea it 5 Telefon SL S122, 3123, 3124, 3125 te 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon st. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65 podružnica uprave: K oceno va ulica 2, telefon st. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Najbolj kritičen teden Po splošni sodbi je ta teden usodne važnosti za nadaljnji razvoj evropske mednarodne politike — V Parizu in Londonu čakajo na Hitlerjeve izjave v nemškem državnem zboru London, 16. maja. r. Napetost, ki je zavladala zaradi nemškega stališča napram razorožitveni konferenci v Ženevi, je vzbudila splošno pozornost angleške javnosti. Listi brez izjeme poudarjajo, da je ta teden najbolj kritičen za Evropo, ker bo moral prinesti odločitev, ali je mogoče nadaljevati sedanjo politiko mednarodnega sodelovanja, ki naj dovede do splošne razorožitve in k obnovi gospodarskega blagostanja, ali pa bo treba iskati novih potov, ker Evropa za tako politiko še ni dozorela, S posebno napetostjo se pričakujejo izjave, ki jih bo podal nemški kancelar Hitler na seji državnega zbora o nemški zunanji politiki. V tukajšnjih krogih ne prikrivajo, da je od tega odvisno vse. Če se bo Nemčija odločila za nadaljevanje svoje dosedanje politike rušenja mednarodnih pogodb in izigravanja razorožitve, potem bo morala Evropa zavreči vso ono politiko, ki sta jo pričela Briand in Stresemann. Posvetovanje angleške vlade Angleška vlada se je danes dopoldne sestala k plenarni seji, na kateri bo podrobno razmotrivala o položaju na razorožitveni konferenci. Zunanji minister Simon je zaradi tega dobil nalog, naj ne potuje v Ženevo, marveč naj čaka v Londonu na nadaljnji razvoj dogodkov, zlasti pa na izjave, ki jih bo podal Hitler. Vlada se bo po Hitlerjevem govoru še enkrat sestala ter definitivno zavzela svoje stališče. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo angleška vlada danes razpravljala o sankcijah za primer, da bi Nemčija vztrajala pri svojem stališču. TMi v Parizu čakajo Pariz, 16. maja. r. Zaradi nastopa Nemčije in sklicanja nemškega državnega zbora, na katerem bo Hitler podal izjave o zunanji politiki, je zastalo vse delo v mednarodni politiki. Vse čaka, kako se bo položaj razvil dalje. Ne glede na to, kako stališče bo končno zavzela Nemčija, pa se vrše živahni diplomatski razgovori. Posebno važnost pripisujejo razgovorom, ki se vrše med zunanjim ministrom Paul Boncourjem in ameriškim pooblaščencem Normanom Davišom. Daviš je prišedši iz Londona imel včeraj dolgotrajno konferenco s Paul Boncourjem in so se razgovori danes nadaljevali. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da sta razpravljala o skupnem stališču Anglije, Amerike in Francije napram Nemčiji za primer, da bi še nadalje onemogočala razorožit veno konferenco. Norman Daviš pri tem ni prikrival vznemirjenja, ki ga je izzvalo postopanje Nemčije v Ameriki in v Angliji, kjer so odločeni, storiti vse za ohranitev miru in dosego razorožitve. Paul Boncour je pri tej priliki na podlagi zbranih dokumentov francoske vlade dokazal, da se je Nemčija že pričela na veliko oboroževati ter izdeluje vse vrste orožja, ki ji je po mirovni pogodbi prepovedano. Norman Daviš in Paul Boncour sta nato začela proučevati vprašanje sankcij, ki naj se uporabijo proti Nemčiji. Odgoditev gospodarske konference? Pariz, 16. maja. r. V tu^ajšnrin krogih zelo resno razipravlja-jo o tem, aH je pod razmerami, ki so zavladale v mednarodnih o_iošaji_ zaradi nastopa Nemčije na razoTOŽiftvemi konferenci, ki bije v obraz vsaki misli za mednarodno sodelovanje, sploh mogoče, sklicati svetovno gospodarsko konferenco, ker je zelo dvomljivo, ali bi mogla doseči kakršemko-U uspeh. Vsak neuspeh bi položaj in gospodarsko krizo še poslabšal Zato se oiijejo glasovi, naj bi se konferenca odgodila vse dotlej, dokler se mednarodne prfldike ne pomirijo in ustalijo. Francoski uradni krogi so proti odgoditvi konference, pač pa smatrajo, da ie neobhodno potreben predhodni sporazum med velesilami, pred vsem pa med Anglijo, Ameriko in Francijo. V zvezi s tem opozarjajo rudi na vprašanje, vojnih dolgov, ki bi ga bilo po mnenju francoskih krogov vsekakor treba rešiti še pred sestankom svetovne gospodarske konferenc«?, ker bi sicer baš to vprašanje zelo oviralo sporazum v drugih važnih problemih, zlasti pa v valutnem vprašanju. Vojna psihoza v Nemčiji Pariz, 16. maja. A A. V Članku o zadržanju Nemčije napram Franciji v zadniem Času piše današnji »Le Journal« m^d drugim tole: Današnja Nemčija že iz navale obtožuje Francijo, da želi izzvati spopad z Nemčijo in da celo pripravlja preventivno vojno Nemško časopisje je prejelo navod da. naj pripravlja vojno psihozo. Neki listi, kakor na pr. >K61ni«*he Zeituns^, pa že kar sro-ze svetu z pr<»vorom kancelarja Hiti'rja. V zvezi s takim zadržanjem Nemčije. pravi list dalje, hočemo opozoriti francosko javno mnenje na to, da so najbolj agresivni in najbolj za vojno leti bivše pangermanietič-ne Hugenbergove stranke, ki je 1. 1914 za-htevala vojno in ki danes z vsemi silami zahteva maščevanje. Priznati je ireba, da so hitlerjeveki listi mnogo bolj zmerni od listov, ki izhajajo pod Hjgenbergovim pokroviteljstvom. Bavarski kardinal za Hitlerjevo ideologijo Monakcvc. 16. maja. AA. Na katoliškem kongresu v Traunsteinu na Bavarskem je imel kardinal Faulhaber nagovor, v katerem je med drugim izjavil: Liberalna doba je proglasila, da ima vsak posameznik pravico živeti svoje Živ-vljenje, oblastniki pa pozivajo posameznike naj podrede svoje interese splošnemu in* resu. Izjavljamo, -da smo pristaši te doktrine, in da se veselimo te miselnostne spremembe, pri čemer poudarjamo, da je cerkev vedno obsojala načela liberalizma. Nemčija pred bankrotom? Nemška vlada bo ustavila vsa inozemska plačila — De* janski bankrot ali samo politični manever? Pariz, 16. maja r. Po zanesljivih informacija h iz Berlina namerava nemška vlada ustaviti vsa inozemska plačila, to tako državnih dolgov, kakor privatnih obveznosti. Na zunaj bodo Nemci izkoristili to za politično demonstracijo, v resnici pa gre za finančni polom, ki grozi sedanjemu nemškemu režimu. Hitler je izčrpal vsa sredstva, da bi organiziral javna dela za zaposlitev brezposelnosti. Ker pa je zaradi metod, ki se jih je poslutževal Hitler v prvi dobi svojega režima, nastalo do Nemčije splošni nezaupanje, ki se kaže zlasti v ra-pidnem nazadovanju nemškega izvoza, je dotok deviz docela usahnil in Nemčija je pred bankrotom. Verjetno je tudi, da bo Nemčija na drugi strani to svoje stanje skuša !a izkoristiti za to, da izsili nove koncesije. Berlin, 16. maja. č. Hugenbergov »Mon-ta-g« poroča, da se boro ob koncu maja sestali v Berlinu nemšk- bankirji, ki bodo razpravljali o nemških plačilih. Položaj je že sedaj jasen. Nemčija bi rada plačala, v devizah pa njena nadaljnja plačila niso mogoča že zaradi trgovinsko-političnh in splošno-političnih ukrepov, lei so bili v zad- njem času v posameznih državah izdani proti Neme ji. V bodoče Nemčija spričo takih razmer sploh ne bo mogla prevzeti več nikake odgovornosti. Imetniki zadoliž-nic se bodo morah obrniti na vlade v svojih državah, ki so v zadnjem času zagrešile marskaj proti Nemči>i ter taiko onemogočile njeno nadaljnjo plačilno sposobnost. Članek »Montaga« je vzbudil v javnosti veliko pozornost London, 16. maja. AA. Sklep berlinske vlade, da ne vrne Youngovega posojila v zlatu, kakor je bilo dogovorjeno, je napravil na angleške finančne kroge globok vtis. Vsi ga obsojajo in ga primerjajo z narodno socialističnimi metodami v razorožitve nem vprašanju. Bančni :n borzni krogi so mnenja, da je kršitev določbe o zlatem povračilu Youngovega posojila hud udarec za nemški kredit. Te določbe, pravijo ti krogi, ne kaže primerjati z ameriškimi obveznicami, ker je bilo to posojilo dovoljeno Nemčiji v dobi njene denarne razrvanosti in se zato Nemčija ne more sklicevati na druge primere in kakorkoli upravičiti svojega ravnanja. Mala antanta in Sovjetska Rusija Na praški konferenci Male antante se bo odločite, ali Mala antanta prizna Sovjetsko Rusijo ali ne — Važna posvetovanja zunanjih ministrov v Ženevi Bukarešta, 16. maja. r. Ofizijozni »Di-miniaca« poroča iz Ženeve, da se vrše tam med zunanjimi ministri Male antante zalo važna posvetovanja, ki bodo odločilna za sklepe, ki jih bo sprejela Mala antanta na svoji prihodnji konferenci ob koncu tega meseca v Pragi. Zaradi določitve novih smernic v mednarodnih političnih vprašanjih so zunanji ministri Male antante že sedaj v najtesnejših 6tikih z zastopniki velesil. Poleg sptlošnih aktualnih vprašanj mednarodne politike, kakor pakt velesil, svetovna gospoda nska konferenca, razoroži tven-a konferenca itd. sta v ospredju praske konference Male antante, zlasti dve vprašanju načelne važnosti: 1. Nova ure- ditev skupnega stališča Male antante do Sovjetske Rusije rn 2. eventuelna izpre-memiba stališča Male antante glede srednjeevropskih vprašanj z ozrrom na razvoj v mednarodni politiki. Glede stališča do Sovjetske Rusije gre za skupno priznanje Sovjetske Rusije s strani Male an.tante v mislu novega pakta kot zunanjepolitične celote. Na ta način ostane posebno razmerje RiMmmije do Sovjetske Rusije v glavnem neprizadeto, pač pa bi mogla ureditev od noša j ev Male antante do Sovjetske Rusije le koristiti tudi uredatvi sporov med Sovjetsko Rusijo in Rumunijo. V ženevskih krogih zaradi tega pripisujejo prihodnji konferenci Ma4e antante največjo važnost. Berlin in Dana j Dunaj, 16. maja. r. Korbiro poroča: Avstrijski poslanik v Berlinu je po nalogu svoje vlade protestiral pri nemškem zunanjem ministru dr. Neuratnu proti žalitvam, ki jih je izrekel bavarski pravosodni minister dT. Frank proti zveznemu kancelar-ju dr. Dollfussu v svojem govoru v Gradcu. Kakor izve »Politična korespondenca«, je zahteval od nemške vlade, naj pozove ministra Franka, da čimprej odpotuje iz Avstrije. Obenem poroča »Poetična korespondenca«, da je nemški poslanik na Dunaju protestiral pri kancelarju dr. DoJ&fu&su s svo- je strani zaradi okofcšoin, pod katerimi so bili sprejeti nemški ministri,v Avstriji, zlasti pa zaradi sprejema na dunajskem letališču. Zvezni kancelar dr. DoHfuss je odgovoril na to demaršo, da bo to s svoje strani poiasn«!, hadar bo na drugi strani dobil zadovoljiv odgovor na Njegovo večkratno zahtevo, naj se da zadoščenje za govor, ki ga je imel v Monakovem po radinu minister dr. Frank, ki je v tem svojem govoru grozil avstrijski vladi. Zvezni kancelar je pristavil, da bo v bodoče s svoje strani srtorfl vse, kar je v interesu obojestranski« prigateftjskih odnošajev, ki bi morali biti. kar je že savno po sebi razumljivo, nad vse prisrčni, Vozne olajšave, zletni znaki In razna navodila Ljubljana, 16. maja. Za L pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani veljajo tele ugodnosti: Prost prevoz telovadecega Članstva( naraščaja in dece po železnicah in parnrkin v državni eksploataciji. 75 odstotni popust za vse vozne cene po železnicah in parnikih v državni eki>pWiraciji za članstvo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. 50 odstotni popust na vse vozne cene po železnicah in parnikih v dr/avni eksploataciji vsem ostalim a deležni ko m (nečlanom) pokrajinskega z-eta. Načelništvo Saveza SKJ bo dalo na razpolago samo toliko izkaznic za brezplačno vožnjo za telovadeče člarstvo, naraščaj in deco, kolikor bo savezno načeln:«štvo prejelo od žup potr jen m prjavt. Ugodnosti, ki veijao za predzktni, na-raščajski dan dne 18. junija: a) prost prevoz po železnici rn parobrodih imetnikom bron.ist34a zletnega znaka. Ta znak se bo zdaia' samo naraščaju in njih vodnikom b) 75 odstorni popust na vozne cene po železn.ci in parov.odiii v zvezi s člansko legitimacij. c) ugodnosti >Q odstotnera prpnsta na vozne cene po že.e^n ei in parobrod.h so deler«; vsi posetniki zleta, tudi nečlani. Ob glavnih zletnih dneh, t. j. od 27. do 29. junija pa veljajo vse vozne olajšave samo za članstvo s srebrnim zletnim znakom. Zato so izdane legitimacijo v treh variantah: bele z rdečim pasom za telovadeče članstvo, naraščaj in deco, bele z modrim pasom za 75 odstotni popust po železnci in parobrodih v drž. eksp.^ bele brez pasu za 50 odstotni popust po železnici in parobrodih v drž. eksplo. Zletni znak s pripadajočo legitoiacijo in prispevkom za zavrovahrno velja za na-rasčajski dan Din 12, za glavne zletne dneve Din 27.—. LJdeležnikom. ki bodo reflektirali na 75 odstotni, odnosno 50 odstotni popust po železnicah *n parobrodih v drž. ekspl. za predzletai dan — dan vojaštva in naraščaja — se ne bodo izdajah narašča jski zletni znaki, marveč samo železniške legitimacije po D;n 5. Naraščaj in članstvo ima z zletnim znakom poleg voznih olajšav še druge ngDd-nosti: a) naraščaj: brezplačno prenočišče m prost vetop k popoldanski telovadni prireditvi na članski tribuni v glavnih zletnih dneh in prost vstop v Narodni muzej. Zletni odbor je zavaroval vse udeležence za čas zleta in vožnje v Ljubljano in nazaj proti nezgodam. Zavarovanje velja za narašča jeki in glavne ztetne dni. Zavarovalnica za primer smrti Din 10.000, zavarovalnina za primer trajne invaliditete Din 20.000. Zletni znaki so gotovi, železniiske legi-timaoije do tiskane V interesu vsakega društva je, da si Čim preje naroči znake in "legitimacije ter jih razdeli med prijavljene« ter tako razbremeni ogromno delo odseka, ki mu je poverjena razpečava znakov m žel. legitimacij. Naročila za znake in legitimacije je poslati za narašČajski dan do 1. junija na oranžnih naročilnicah, za glavne zletne dni pa do 15. junija na modrih neročFlnšoah. Le-, Če se bodo društva držala določenega roka, bo mogoča pravočasna odprema znakov, navodil in žel. legitimacij. Vsa naročila se bodo izvršila samo proti v naprej izvršenemu plačilu ali po povzetju. Da si prihranijo društva visoke povzetne stroške priporČamo, da nakažejo odgovarjajoči znesek v naprej po položnici pmšfcne hranilnice podr. v Ljubljani št. 11.820. Zletni znaki, navodila in železniške legitimacije se naročajo neposredno pri zdet-nem odboru brez posredovanja žup. Zletni odfeor bo izdal rudi »Navodila« za lažjo orijentacijo članstva na zletu. V »Navodilih« bo podrobno naveden spored vseh prireditev in izletov, priložen bo tudi načrt zletnega tek>vadiS6a in mesta Ljubljane. Ker bodo »Navodila* vsakemu »deležniku zleta nujno potrebna in bo naklada omejena, prosimo bratska društva, da na-roče obenem z znaki m legitimacijami rudi »Navodila«, po izredno nizki ceni Din 2.—• Vst udeleženci zleta. ki nameravajo po zletu prirediti izlete v skupinah aH posa- mič^ bodo prejeli posebne legitimacije v zletni pisarni. Na naroči a brez istočasnega nakazil* odgovarjajočega zneska se ne bo oziralo niti odgovarjalo! Češkoslovaški naraščaj na pokrajinskem zletu. Zleta v Ljubljani se udeleži tudi češkoslovaški sokols/ki naraščaj do 400 oseb, ki prispe v Ljubljano 17. junija zvečer V nedeljo, 18. junija bodo zjutraj skušnje, nato sprevod, popoldne pa nastopi bratski narasščaj pri.javnr telovadbi Moški naraščaj bo izvajal proste vaje s palicami !X. vsesokolskega zleta v Pragi^ ženski naraščaj pa proste vaje z venčki rudi iz IX. vsesokolskega zdeta. Po »letu napravi naraščaj izlet v Bohinj, odkoder se vrne 20. junija v Prago. Okrožna načelništva. Nečemištvo Saveza SKJ je potrdilo tale okrožna načeln-itštva: 1. Ljubljansko okrožje: načelmk br. Mirko Stepišnik. podna-celnrk br. Veno Taufer, nače'niica s. Mara Gregorič, podnačemica ». Hlebec Marija, kamniško okrožje; načelnik br. Merhar Milan, podnačelnik br. Franc Vidmar, načelnica s. Durjava Milena, pod-načelnica s. Kovic Minka, dolenjsko okrožje: načelnik br. Hočevar Stane, podnačelnik br. Fajdiga Franjo, načelnica s. Bogataj Jadviga^ pod nače! niča s. Suher Minka, obmejno okrožje: načelnik br. Urbas Adolf, 1. podnačelnik br. Franc Lado. 2. podnačelnik hr. Meršek Franc, načelnica s Rog«le Tinca, 1. podnaČelnica s. Košuta Mira, 2. podnačelnica s. Gole Manči. — Trak Ljubljanskega Sokola z vižmar-skega tabora. Sokolstvo in cenjeno občinstvo opozarjamo, da si ogleda v izložbi modne trgovine Josip Kette na Aleksandrovi cesti razstavljen^ trak. ki ga je dobil Ljubljanski Sokol 19. maja 1869 na vižmar-skem taboru od sestre Frenice Koširjeve ter sliko, ki jo je poklonil Ljubljanski Sokol »tacenskim domorodkam« v zahvalo za poklon jen; trak. Na sliki v sredini se dobro vidi edini še živeči član Južnega Sokola brat Peter GraSselK. Spominsko siavdje na vižmarski tabor se bo vršilo na vnebohod 25. t. m. z vel"kim sokolskim taborom v Vižmarjfh oz. v St. Vidu. Seja tarifnega odbora Ljubljana, r6. maja. AA. Seja tarifnega odbora se bo vršila v Ljubljani dne 22. maja in ne 24. maja, kakor je navajalo prvotno poročilo. Seja bo plenarna in se bo vršila ob 10. dop. v konferenčni dvorani zbornice za TOI v Ljubljani. Na dnevn'nn redu je sprejetje definitivnoga predloga tarifnega odbora o nameravani tarifni reformi. Ministrski svet je pozval na to plenarno sejo todi zastopnike finančnega, kmetijskega, ti^ovinskega in prometnega ministrstva ter redne člane in zaefcopniks generalne direkcije državnih žoKznic ter ustanov rečnega in pomorskega prometa. Ta seja bo zaključek velike ankete posameznih strokovnih komisij tarifnega odbora, ki so podrobno proučile celotno klasifikacijo nove tarife in na podlagi sklepov in potreb zainteresiranih gospodarskih panog s 6voje strani postavile konkretne predloge o višini rx>dočih tarifnih postavk. Ti sklepi pridejo v poštev pri sprejetju defi-nitivnega predloga tarifnega odbora o novi tarifni reformi, da se železniški proračun 6pravi v ravnotežje. Dunajska demonstracija proti »žrtvwn neznanja« Dunaj, 16. mada. A A. Dunajska občina je sklenila prirediti razstavo knjig, ki so t Nemčiji prepovedane m so bile te dni v1 Berlinu javno zažgane. Razstava bo trajala mesec dni in naj bo protest proti žrtvam neznanja, fanatizma in barbarstva«. LJUBLJANSKA BORZA Deviae: Amsterdam 290«. 86—3821.21, Berlin 1319.5&—1330.», Bruselj 739.13 do 803.07, Curin 1KW^č_111Sj8o, London 194.19—9č.79, New Yorfe čefc 4S91.69 do 4919.85, Pariz 236.88—227__, Pra^a 170.90 do 171.76, Trst 207.4O_299.SO (Premija 28.5%). Avatrijrtci Sil mg v ptrivcitnem kH-ringu 8.80. INOZEMSKE BORZE Corih: Pariš 30.38, London 17.56, New-york 443.5, Bmeelj 72.K). MIlan 26.875, Madrid 4-4.25, Amsterdam 206.40, Bertm 119.25. Dunaj 57.26, Praga 15.42, Varfeva 58.10, Bukarešta 3.06. t *ei,OVKWSKl VARODc, ompo2zrimi gestami na svoje dek>; LZ deda tabo, pa zato tem boaj intenzivno ki njegovo de*o dobro pozna naša najširša javnost. Sooči je imek> društvo 25. redni občna zbor v svojem novem prostoru v Mestnem dom. Začetek občnega zbona je bi nekoliko svečan, vendar je pa vladala med rho-rovaici prisrčna domačnost, ki ie Trračifr^ za to idealno pevsko družino. Zborovale: so pripravil dvema itibilaotoma prijetno pre> senečenje, ubrano so jima zapeli v pozdrav. Predsednik g. L. Drertovec je, otrvarjatioč zbor, topio pozdravili zastopnika HPŽ in predsednika pevskega zbora Glasbene Matice z- Pečenka. bratsko častnega predsednika dr. ^vigija in zastopnika trska, fe mn je sporočil, da se društvo iskreno zabva-Ijjnre za podporo časopisju in ga prosi za naskionjenost v bodoče, V preteklem letu je deeovanSe dmstva nekoliko zastalo v primert s prej&rjriiii leti, je dejal presed-nak, vendar so pa nastopi zbora pokazali, da Zvon še vedno dobro zveni. G. predsednik se je sporniišai med letom umrton BStanovnih in podporni članov. Zahvalil se je novim ustanovu ikom. društvom in za-sebmkom za pristop. Iskreno je počastH detarvnegfl tovariša g. D. Matuia, ki je že 16 let izvršujoč čtan društva ter si je s tem zashižS posebno počastitev, pozlačen društveni znak, Zborovaki so viharno pozdravi počaščenca. G. predsednik je razdelil oa^ iiarijrve jširn obtskovaloeui pevskih vaj iepe nagrade. Nobene vaje niso zamudili gg. Lukas, Totnažin ui Zupančič, naj marki.-veš&i sta pa bito gdč. Maiemškova in £r-ktavčeva, ki sta zamudili samo 3 skušnje. Tajniško poročHo, ki ga je podal g-Dnaštar, nam kaže bogato društveno delo, ki vzbuga obaudovantje. Tajnik se je naj-preg zahvaMi, kakor se je tiadi že g. pred-sedenk, gospodom, ki so se za vzela za društvo ter mu preskrbeli primerne prostore v Mestnem domtL Z ureditvijo novih lokalov in s seiafevtao >e bilo precej de*a. Rednih odborovfli sej je bilo 14. Odbor je prejel 104 dopise, odposlal jih je pa 133. Zbor šteje 30 članov .ustanovnih članov je 233 in 157 podpornah. Pevskih vaj so imeli 123, 73 mešanega abora, 26 moškega in 24 ženskega. Marišra pevci so nastopni mnogokrat Junija jc pel moški zbor podoknico prvemu ljubljanskemu pevskemu županu g. P. Grasseiijn in ob sprejemu francoskih bojevnikov na kolodvoru. Oktet ie nastopil julija na prosvetnem večeru v Delavski zbornica. Mešan -^bor je pel v avgustu v radiju in ob isti uriifikj tudi ženski zbor. V septembru je pe4 moški zbor ob priliki razvitja prapora StreAiačke družine in isti dan na svečanostih društva Soče, čez nekaj dni pa pri otvoritvi Sokolskega doma v Šiški Udeiežiri so se proslave SOletnice pevskega dmStva Lire v Kamniku in je ob tej priliki nastopih rarihov oktet V novembru je društrvo sodelovalo pri proslavi 251etnice Sokora 1 na Taboru. Mnogokrat ie še nastopal martjivi oktet, da bi bilo že naštevanja preveč. Društvo se je udeležilo tudi po deputaciji proslave jubileja glasbenega ndejstvov amj a g. Jereba v Litiji in jubileja enakega značaga g. Mofia v Tr-bovtSah. Letos februarja je imel oktet samostojen koncert v Skorji Loki. V marcu je mešani zbor ped na koncertu rtubadove pevske twpe v Utbotki ob priliki proslave hrvatskega skfadatei?a I. pi Zajca. V aprilu je društvo priredtV samostojni koncert v LZ je pokazal, da društvo deluje frančiškanski cerfevi v proslavo rojstva L pl 7aica. V tern mesecu pa smelo društvo še koncert v ttnbtšansken< radJL G. feajrak je omenil tudi lep jubilej delovanja skromnega predsednica, ki društvu predseduje že 10 let ki je njegov član od ustanovitve. Zborovska so pozdravili pri-SuMjenega predsednika izredno navdušeno. Društvo dobro gospodari, kar je pokazalo btaga jrwšfco poročilo, ki ga je padal g. Lornbae poskrili, zopet sije aoince, zopet nam je toplo. Včeraj smo bili na vse zgodaj odo pri maši v hišni kapeli socialnega doma »LudrnUa« v Mori vskri Oštcari. ha sem sedel za harmonij, otroci pa so prav lepo zapeli. Kar na vse pretege nas hvalijo. Poieg predsednika Lige inž. de Vaciava Papo vseka in drugih gospodov se je v Moravski Ostra vi za nas posebno energično in s Skoko materinsko gesto zavzeta ga. Fischerova, Njej gre prav "posebno naše priznanje za vse dobrote, ki smo jih b* v Ostra vi deležni. Po obilnem zajtrku so nas odpeljali na koio-dror in že smo oddrdraH proti Brnu. Sk> ^ened se menda nikjer v Češkoslovaški ne počtttkno tako prijetno kot v Brnu. Kakor doma smo ta. Na vsakem korakn srečaš rojaka. Na koiodvorn nas je pozdravil predsednik Lige g. inž. profesor VI. Ftf-kjuka, 50-proceotnq Jogosioven, saj je končal svoje študije v Zagrebu in bi sam skoro dve desetletji profesor na univerzi. V imenu mestne občine >e izrekel prisrčno dobrodošlico g. Janik, za učrteljatvo gosp. Brenek m za slovenske akademike v imenu akad. dr. Wugostavije« g. Fr. Svetma. Bo kratkem zdravniškem pregleda — o vzrokih tega pregledovanja se bomo pogovoriti doma — otroci so zdravi kot ribe, nekaterim se pozna le lahna utrujenost, čemur se pa, kajpada, ni treba čtkBti — smo s prav amerikansko nagfeoo brli poetre-žetM v IWCA, in to prav obilno; nato pa amo SH pod streho: dečki v Sokolski sta-cfijon, dekrice pa v šok> na Kridlovski trli-cL Nekatere izmed spremstva je gostoljubna g. FUkuka povabil v svojo vikend-hišico. Kot namamn MSsk nas je arto po asfaj-tšnra Maearvkovi krožni cesti zapeljal v ite firnice fiT km daleč. K#e amo še m z našimi cestami! Vas za vasjo, druga bolj bela in čistejša od druge, hišice skrite v cvetju in zelenju, polja gladka, pisana kot šahova deska, vsaka ped zemlje kultivirana. Filkukov domček — v mestu ima še komfortno vilo — kot toplo gnezdo. Bili smo za lepo urico, kot doma za pečjo. Lepa. akustična dvorana Besednega doma je bila zvečer priča novega pevskega triu m f a naših »Slavčkovc Tako prisrčno, tako vzhičeno in viharno so bili naši peveki aklamirani le še v Pragi. Ponavljati so morali pesem za pesmijo. Zdelo se mi je, da njihovi glasovi še nikjer ndso brli tako čisti in zveneči, da še nikjer niso pel s tako iskreoosjo. Publika bi jih kar najrajši nosila na rokah. Oder okrašen z jugo-slovenskimi zastavami, ves v zelenju, naši otroci v belih srajčkah kot pomladni zvončki med tem zelenjem. Res, pravd pra-zrrik, zlasti za naše rojake in prijatelje slovenske pesmi. Navzoča glasbeniki »Slavč-kov«^ ne morejo zadosti prehvariti. Prijatelj Bala tka od začudenja kar maje z glavo, dr. RoatohaT, gospe Slovenke se kar tope v radosti. Suligoj je, dasi nerad, moral še in še dodajati Danes pa sta v istem domu za nižje in STednje šole dve matineji, hoteli so še tretjo, a to presega nase moči. Nase rudarske otroke je prišk) pozdravit 30 isto ta ko rudarskih otrok iz 30 km oddaljenega pre-mogokopa Rosice. Med damama se je pričela nabiralna akcija za našo deco. Prav res je težko reoi, kaj vee bodo prinesli domov. Prehitro nam bo minU čas v Brnu. Jutri že rrioramo v Bratislavo, kjer nam prorokuje jo novih, vefifcm uspehov. Postani in ostani _ Slan Vodnikove diuHie! Kcsto Saođije Wlaiaaca so davi is Strani, ie bOa pafU— ie včeraj popoldne, peijafi t Kamnik. Megla Je pokrivala s snežim snagom pobeljene arho*e p^tnm, ko se je Saodl poslavijai od n*ili, ki so mu ugrabile mlado življenje. Ob 9l ao pripeljali krsto na Graben, kjer ae Je sbralo ie veliko število kamnifikih planincev. Pred kapelico Sv. Barbare na Grabna Je blaeoele-▼il krsto kamniški kaplan g. Miha Jenko, n& kar se Je za6el pvoCi meetn pomikati žalni aaaaaaal Pred Mo, ki so Jo neaM kamni&k) nnočiarji in peaninci. ao nosili krasen venec is tvttpano«, vrtnic in planinskega cvetja c napisom: >Bosledndi posdrav planinskemu tovarišu — Kaanničani<. Krsta le bala obložena s planinskim cvetjem in venci, preko nje je bila položena vrv in planinski klobuk s šopkom planin k. Za krsto so stopah v žalnem sprevodu župan g. Krataar, predsednik podt-užnkse SPD v Kamnika dr. Janeiič, načelnik reševalnega oddelka g. Maks Koželd, oskrbnica koče v Kamniški Bistrici Lojzka An ilovar-Jevsa, mnogo turistov, smučarjev in drugega občinstva. Sprevod se Je pomikal med gostim špalirjem občinstva na kolodvor, kjer so krsto položili v vagon. Vlak je ob 10. odpeij&l v Lij-ubloano. Okrog 11. je prispel vaeron s krsto v Ljubljano. Železniška uprava je va*ton dirigirala na stranski tir, mestni pogrebni zavod je pa takoj aranžiral mrtvaški oder v vagonu. Krsta leži sredi odprtega vagona, spredaj so pa položili nanjo planinske embleme: vrv ter cepin in kladivo navzkriž. Skalaši in Slani SPD, ki tvorijo tudi častni špalir. so ves vagon okrasili i venci in cvetjem. Krasen je venec, ki eo ga poklonili Kamnicani. iz planink je med tulipani in drugim cvetjem sestavljen napis: >Po-zdrav.< TK Skala je svojemu nepozabnemu članu poklonila venec iz samih narcis, prav lep je tudi venec, ki sta ga poklonila svojemu tovariša prijatelja Dolenc in Gregorič. Takoj po prihodu vlaka so se zaceli zbirati na kolodvoru številni pokojnikovi znanci in priatelji, da se poslove od priljubljenega tovariša. PogTeb pokojnega Sandija bo danes ob 15. izpred glavnega kolodwra na pokopališče k Sv. Križu. Sandijn v spomin Kamniška Bistrica: Tu bS je start k poslednji Tvoji poti spomina Tvojega naj nihče ne moti v oojermi ljubljenih planin. Utrujen od Tvojega, planinskega, pogreba Ti pišem Zadnjikrat. — Dolga leta sva si bila prijatelja, mnogo čvrstih potez Tvo_ jega značaja sem spoznal, toda vse je nad- SaiMfi Wissiak sreći pomladnega cvetfa truplo ponesrečenega turista v I frrtfrnn Pogreb to danes ob 15. kriljevaia Tvoja artna volja in vztrajnost. Mnogi ne bodo nikoli razumeli Tvojega padca; naaMajl smatrajo Tvojo nesrečo za posledico neprevidnosti. Toda temu ni tako, ona Je izid velike borbe med Tvojo voljo In naravo. Iskal si notranje ravno, vesje svojfii ajjsjđfc iiepremagijivih hotenj. A v vinarju in borbi z naravnimi elementi ae klešejo ljudje. Mar misli kdo, ki Je plesal v velikem >dancingnc da Je že nekaj doživel, da. ga je življenje prepoliuio z doživetju da Je izklesan? Ne, prijatelji, ftk)_ vek mora preživeti veliko borb z ljndml, a Se več z nara-vo, da se sme ozreti nazaj m trditi, oziroma se smatrati za >biaziranca« življenja. A višek človeških hotenj mora biti želja po notranjem ravnovesju, ki naj doseže tisto stopnjo, ko se zdi smrt človeku le zadnja postaja njegove poti. ko bo umiral z istim obetrtkom kakor spomladi, kadar zadnjikrat v sezoni odpenja stremena svojih smučk in zapušča snežne poljane, da preide na zeleno, cvetočo ltvado. Ta_ ke ljudi pa lahko izklešeta le dve naravni velesili: morje in planine. Obe sta krotki, kadar Ju boža solnce. obe sta strasni, kadar se prtpode oblaki, trgajo lavine, kadar ju zajame vihar. Toda v viharju se spoznavajo ljudje — značaji, — Ali nam niso pravili o vitezih srednjega veka, o ljudeh v želez ju, ki niso poznali strahu, o dušah, v katerih na bilo malenkostnih misli, spletk dO bližnjega, o ljudeh, ki so bili vedno in povsod pripravljeni, da dvignejo meče v zaščito slabih in razžaljenih ? Ali niso to naši etični ideali ali pa hi vsaj morali biti? Mar nam ne ugaja človek, ki se je dvignil preko vsakdanjh malenkosti m zahrbtno-sti vsakdanjega življenja? Toda, ako ho_ čemo to doseči, moramo biti duševno močni, neomahljivi in popolnoma uravnovešeni. In kje je najboljša šola za to? Brez dvoma v naporih, ki pa morajo biti nagrajeni, da potrde svojo ceno; in zato ni bolj. ših priložnosti, kakor v borbi z naravnimi elementi. Ona zahteva celega človeka in tudi napravi iz njega orjaka dviga moralno vrednost poedinca, ustvarja moderno aristokracijo duše in značaja. Mar ni tako, Sandi? — To sem napisal, da povem onim, ki Te niso poznali, zakaj si padel. Oni pa, ki Te poznajo, vedo, in njim ni treba nobene besede. Oni vedo, da si bil nesporno eden najboljših, ako ne najboljši prijatelj. Težko nam bo, Sandi; ni več Tvojega zagorelega obraza, ponosnega čela, smehlja jočih, vedrih oči. Vsi pa Te bomo ohra. nili v trajnem, nezabnem spominu s pipico med zobmi, ki si jo tako »Obrajtal«. — Spavaj mirno, dragi, zvesti prijatelj! Boria Beli zobje: Chlorodont Zvočni kino IDEAL Danes premiera ob 4-, 7, in 9. sv. petorica Krasna muzika, jazz-orkester, petje, vesela vsebina in izvrstni igralci Jennv Jugo — Rolph v, Goth Občni zbor Kluba Primork Ljjubfljana, 16, maja. Včeraj popoldne je zborovalo eno naših najborj a^rnftnib humanih in karitativnih društev -Kkib Primork«. Občni zbor »e vršil oh 17. v damski sobi kavarne »Emono«, otvorth ga je zaslužna predsednica ga. Maša Gromova, Topio je pozdravna navzoče, se s pieteto spominjala preminulih članic ge. France Pfeiferjeve in ge. Bajčeve, nato pa ne kratko orisala delo kluba v pretoMeim letu. Kot rzrazito emigrantsko društvo ie k*u» tndi lani v prvi vrsti podpiral svoje ožje rojake, to je Primorce, in jim nudil moralno m rnate-rijatoo pomoč kolikor je pač bito v njegovi moči. Hude posledice gospodarske krize in neurejenih razmer je seveda tudi občutil kkrb. Kljub temu se \ahko reče, da je društvo v pomi meri izpolnjevalo svoje dolžnosti, pri čemer so ga pa podprti z izdatnimi podporami banska uprava, mestna občina .Narodna banka, razni zavodi, podgetSa in zaseteriki, ki jim gre za nanovo plemenito prizadevanje vsa pohvala. fe tajniškega poročSa ge, Zajceve je razvidno, da je ktab tndi lani zelo mar-fcjrvo delovak Društvo se je udeležilo in tndi sodelovalo pri raznih socialnih prireditvah, deAaAo ramo ot» rami s Kolom jugo-slovenskih sester, s GMD in (kugimi kan-tatrvoimi društvi. Udeležilo se je raznih narodnih proslav, iistanovitve emigrantskega društva v Litift i*L KJub ie za emigrante in pomoči potrebne interveniral na vseh straneh, skrbel za ravne dijake m revno deco, ki ji ie priredil interno božićnico in jo obdaroval, lo dijakom je preskrbe! brezplačno hrano, mnogim pa za polovično ceno v že^e^ičarski menzi in po raznih restavracijah, ki se j*n k*ab topio zahvatHrie. Mnooan pa pteooie brano v Delavski zbornici in toni drugod. O staaia Magajne ie poročala ga. IK- ka Guštinova. Klub ie icnel precejšen denarni promet in ga po pravici prištevamo med naša najagilnejša društva. V imenu nadzornega odbora je poročala ga. Ema dr. Dorčičeva, ki je predlagala blagajnicarki in odboru absolutorid, kar je bilo z odobravaiujom m sogiasno sprejeto. Pri voHtvah je btl izvoljen ves stari odbor z go. Mašo Gromovo kot predsednico na čelu, na novo pa ga. Mira Zniriar-šičeva in Milka Martelančeva REGENERA Stocvetna zmes na parne kopefi Dca. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 6346 Violinski senatni koncert Ljubljana, 16. maja.. Sinoči smo slišali v Filharmonoi koncert, ki je šesto jal iz treh sonat za violino in klavir. Izvajala sta. jih ga. Vida Jerač-Hribarjeva in dr. Danilo S vara, torej dva domača umetnika Violinistka je absolventka šlajeove šole na našem konserva-torrjn, izpopolnjevala se je t Parizu m je sedaj zaposlena kot profesorica Glasbene Matice in koneervatoriaa. švara, M je nastopil tndi kot komponist, pe je svoj čas dovršil študije v Frankfurta. Na sporedu eo bHc sonate E. Blooha, D. švare m A. Ru bi os teina. Bloeh je orientiran impresionistično. Njegova kakor tndi Rubinsteinova sonata ima vse znake ne arijskih dolžin, ki jih zasledimo od Men-detesohna m Meyyerbeera dalje skoraj pri vseh skladateljih (In pisateljih) hebrejske krvi. Sonata dr. Svare ima tri stavke, ki v zgoščenem, temperamentnem slogu drve mimo nas. Slogovno je švara usmerjen ekspresionistično in rad nagiba h k roma-tiki. Klavirski stavek je pretežno polifon, kar da njegovi sonati še bolj zanimivo obliko. Vse tri sonate sta umetnica podala zrelo. ♦Izredno se strinjam z njunim pojmovanjem tempov, kar je poleg obvladanja tehnike na instrumentu predpogoj pravilne reprodukcije in predpogoj uspeha. VSoK-n is tka ne zapada v sentimentalnosti, njena igra vsebuje nekaj moškega — mislim na sigurnost nastopa in na sočnost Vn ne-razvlečenost kantilene kakor tudi na odločnost pri akordičnih tro- in četreropri-jemih- zvara pa je kot pianist in spremljevalec idealen v perfektni tehniki, razumevanju skladbe in pravilnem podrejanju svojega parta na odgovarjajočih mestih Umetniški uspeh koncerta je bil velik — tndi za propagando sodobne m domače glasbe obema vse prtznande! Stav4co Oaterc KOLKDAK Da««*: Torek, 16. maja, katoličank Nepomuk, Mladena, rjravoslavni 3. maja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: skandal na bivšem awm> akem dvoru. Kino Ideal: Jazz — petorica, R*0© Dvor; Svećenikova izpoved. ZKD: >Kraij džungle« ob 14.15 m ob Ig. v kinu Matici. Kino 8fe*»: >F. P. 1 ne odgovarja« ob 18.30 in ob 20.30. Trgovsko dobrođetno društvo »r^iu<\Si; Občni zbor ob 20. v Trgovskem domu, rdrožftiie giedal. igralcev in podsavez ™«ičara: Sestanek ob 20, v dramskem gledališču. Razstava »Med startn^lmi urarrri in tal. P^tni« od 9. do 19. v balkonski Zvezde<. Delavsko prosvetni večer »Svobode« kt »Zarje« ob 20. v dvorani Delavske zbornice. DEŽURNE LEKARNE Danes: Ramor, Miklošičeva cesta 20, in Trnkoczy, Mestni trg 4, flfzp€>d sita Slovenci se radi trkamo na prta, da imamo *vo/ /ezrk, pa nas ni Vam, da ga tako neusmiljeno mrcvarimo m pačimo. In čudno, z največjo vrnemo nam kvarijo jezik naših pradedov prav pogosto bas tisti, ki so poklicani čuvati ga in skrbeti, da ga ne zaduši plevel. A plevel na njivi našega lepega jezika se vsak dan bolj razrašča. Pri nas se zdaj že prav vse vrši. Shzžba božja se vrši, tekma se vrsi, izlet se vrši in nasilje nad slo*,>enščwo se tudi vrši. če pa govoriš z našim kmetom, se prepričaš, da on ničesar ne vrši, kaj šele da bi se z njim kaj vršilo Le gospoda, ki se je odtrgala od debla in je sanx> še suha veja, je zajahala ta nesrečni »vrši* in ga ne more več raz jahati. Jaha ga pa tako imenitno, da napiše tudi tako-le jezikovno spake-dranko: »Pobiranja smeti smetarp danes zaradi hudega dežja niso vrii/i«. Komur je lepota našega jezika pri srcu. mora želeti, da bi »pobiranje takih smeti smetarji neprestano vršili«, sicer se bomo v njih zadušili. Vprašajte kmeta, če vrši pobiranje hrušk ali kidanje gnoja, pa vas bo nagnal s polenom, češ, da se norčujete iz njega. Vinarski kongres v Novem mestu Novo mesto, iS. maga. Dne 24-, J&> in iS. t m. se bo vraH v Novem mestu občni zbor vinarskega društva in vinarski kongres r zvezi z vhcsko razstavo in vinskim sejmom. Vinarski kongres se bo vršil 26. maja od SL do 11. ure v prostorih telovadnice mestne ljudske šote, otvoritev vinske razstave In se^-ma pa bo ob 11. v prostorih hotela W3n_ diseher. Vinska razstava bo odprta 36. in 2& maja ves lan do T. ure zveeor. Namen razstave je, da se :,snmenti lahko in/orniirajo o kvaliteti dolenjskih vin, ki so često zapostavljena, ter bodo pri tej priliki dobili po zahtevi tudi vee ostale informacije. Zastopana bodo vina is novomeškega, krškega, metliškaga in črnomaljskega sreza. Da bodo udeleženci kongresu lahko spoznali vsaj nekaj dolenjskih in belokranjskih vinskih goric, je vinarska :*> ■d ruiniea v Norem mesta v zvezi % uglednimi vinogradniki Dolenjska in Bele Krajine ter vinarska zadruga v Metliki organizirala tudi izlete na dam 26. in 36 mapa. Popoldne 26. maja je predviden Ittit*, na Trško goro, 26. maja pa izlet v Bete Krajino odrejenem programu, ki Lk> objavljen na vinarskem kongresa. Iz zmerne prevozne cene, kakor tudi za ostalo, je po-skrbijeno. UdeWonci kongresa, ki se dele udeležiti izletov, natf se do 24. maja priglasijo pri Vmareki podružnici v ••najajaj mestu, ali pa pri ravnatelju kmetijske sode na Grmu g. Znpanrdn Ivu. Za prenočišča je poekrblbeno. Vabijo se interesenti za obilno udeležbo, 30tyn Odbor. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek, 16. maja: Zaprto Sreda, 17. maja: Krog s kredo Red Sreda, četrtek, 18. maja: Izpieobrnitev Ferdlša FiStore. Red D. * Prihodnja premijera v ljubljanski drami bo zopet iz češke literature. V prizori ae v režiji prof. šesta drama >Okence<. Poslednja letošnja premijera pa bo Molie-rov >Tartuffe< v režiji dr. Branka Gavel- OPERA. Začetek ob 20. Torek, 16. maja: Zaprto. Sreda, 17. maja: Andre Cnenter. Premiera, Red C. Četrtek, 18. maja: ob 16. uri Prodana nevesta. Dijaška predstava. Globoko žane cene od 30 Din navzdol. Opozarjamo na premijere opere Andre Chenier, ki bo jutri v operi. Opero je zložil italijanski skladatelj Giordanno, ki spada v krog Puci na ja, Mascagnija m drugih. Delo ima velike m lepe arije pa tudi močne ansambel ske nastope. Naslov_ no vlogo poje g. GostJč. Opero dirigira kapelnik Stritof. režija je prof. Sestova. Ljubljanska opera pripravlja v deloma novi zasedbi opero »Marto«. Prva letošnja vprrzoritev bo koncem tekočega ted_ r 111 /SLOVENSKI K A ROD«, dne 16. maja 1933 Dnevne vesti — Ban odpotoval v Beograd. G. ban dr. Drago Marašie je službeno odpotoval v Beograd. Zato v četrtek 18. t m. ne bo sprejemal strank. — Izlet češkoslovaških avtomobil is tov ▼ Jugoslavijo. Zveza češkoslovaških častnikov v Pragi priredi 16-dnevni izlet z avtomobili v Jugoslavijo. Pot bo vodila iz Prage preko Tabora, Dunaja, Semeringa, Gradca, Maribora, Varaždina, Osijeka, Beograda, Val jeva, Užic, Visegrada, Sarajeva. Mostarja, Dubrovnika, Kupari, Metkovića, Splita, Šibenika, Plitvičkih jezer, Karlovca, Zagreba, Ljubljane, Bleda, Gmunda, Visokih Tur, Solnograda in Strakonic nazaj v Prago, Avtomobili sti se odpeljejo iz Prage 17. junija ob 13., vrnejo ee pa 2. julija ob 20. uri. — Zaposlenost delavstva v aprilu. Po podatkih O UZD v Ljubljani se je naše gospodarstvo ustalilo na nizki stopnji tako, da ne moremo več govoriti o konjunkturni gospodarski krizi. IzvzemSi tekstilno industrijo, ki zavzema izjemno stališče, izkazujejo v aprilu pomembnejše napredovanje samo industrije z izrazito sezijo, tako gradnje nad zemljo (prirastek 1871 delavcev), industrija kamenja in zemlje (615 delavcev), oblačilna industria in čiščenje (265 delavcev). Večjega padca ne izkazuje nobena industrija Največji absolutni padec beleži trgovina in se ta znaša samo 61 delavcev. — KOnk«rzi, prfsiine poravnave in p°-aredOvalna postopanja. Društvo industrij-cev in veletrgovoev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 10. t m. naslednjo statistiko (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretočenega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 2 (1), v sav_ ski — (1), v primorski 3 (3), v zetski — (1), v dunavski — (1), v moravski — (1), v vardarski — (1). — Otvor j ene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (4), v savski — (12), v vrnaski 2 (—), v primorski 2 (1). v dunavski 3 (4). — Otvorjena posredovalna postopanja: v dravski banovini 3, v savski 31, v vrfoaski 5, v primorski 1, v drinski 4, v zetski 2, v dunavski 3. — Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 2 (3), v savski 2 (1), v primorski 1 (—), v drinski 2 (2), v dunavski 1 (3), v moravski 2 (—), v vardarski — (1). — Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski ba_ novina 5 (5), v savski 7 (5), v primorski 2 (2), v drinski 2 (2), v zetski 4 (—), v donavski 4 (1), v moravski 1 (—), Beo-srrad, Zemun, Pančevo — (1). Skopiju 34, v Sarajeva 19, v Beogradu IS, v Splitu 17, v Mariboru 14.6, v Zagrebu 13, v Ljubljani 11.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.2, temperatura je znašala 3-5. — Težka železniška nesreča. V Novem Sadu se je pripetila v nedeljo ponoči težka železniška nesreča. 28 letni progovni nadzornik Atanasije Nikolič se je vozil z dre-zino pa se je zaletel v lokomotivo. Nesreča je hotela, da je prišel pod kolesa, ki so mu odrezala obe nogi pod koleni. — Z gngalnice padel in ae ubiL V zagrebškem Maksimiru je padel v nedeljo z gu-galnice pekovski pomočnik Janko Franjčič. Prepeljali so ga na kliniko, kjer je po kmalu težkim notranjim poškodbam podlegel. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje, Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz J ose f ova« g renči ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Najlepšo, najčistejšo in najfinejšo polt boste dosegu pri umivanju z edinstvenim milom „L A TO J A" Generalno zastopstvo za Jug-osi a vi jo: »CHEMOTECHVA« družba z o. z., UTBU.-VNA, MESTNI TRG STEV. IO. — Tari&rOvSkj d«to na Urs^i gori odprt in oskrbovan. MSslinjska podružnica Slovenskega planinskega društva v Slovenj-gradca vljudno obvešča vse turiste m iz_ letnike, da bo njen dom na Urški gori od 20. t_ m. naprej stalno odprt in oskrbovan. Ker je Urška gora ena izmed naših najlepših planinskih postojank, se priporoča ftm številnejši posel. _ Posebne znamke za kongres Pen- ktnbov. Od 25. do 27. t m. bodo zborovali v Dubrovniku na XI. mednarodnem kongresu d^le^ati PEN-klubov. Na prošnjo dj-brovniškega PEN-kluba je prometni minister dovolil, da se izdajo posebne priložnostne znamke, ki pridejo v promet 25. t m na dan otvoritve kongresa. Priložnostna serija bo obsegala znamke po 50 in 75 para ter po LfiOi 3, 4 in 5 Din. Znamke ee bodo prodajale z doplačilom v korist odbora, ki je vodil priprave za kongres PEN-klubov. Znamke eo običajne, samo da imajo spodaj nastavek z napisom: >XL ini. kongres PEN klubova« a Dubrovniku 1933.« — Rdeči krfi v Sv. Krizo. V nedeljo 14. t m. se je vršil v šon v Sv. Križu ob Krki ustanovna občni zbor društva Rdeča križ ob prav lepi udeležbi: navzočih je bilo 100 ljudi Priprave je vodil g. učitelj Sini-goj Boris. Občnega zbora se je udeležil tudi delegat ljubljanskega oblastnega odbora RK g. Mamarič Ivan, ki je v svojem predavanju pojasnil, kako plemenito nalogo ima to društvo, ki je razširjeno po vsem svetu. S primeri je dokazal da je RK prvi povsod, kjer je treba lajšati bedo in gorje. Priporočal je občinstvu, da agilno deluje pri novoustanovljenem društvu in da ga naj vodi pri njegovem delu in udej_ stvovanju samo misel, kako pomagati revnim in nesrečnim. G. Malnarič je žel za svoje predavanje obilo priznanja m odobravanja. Za predsednika društva je bil izvoljen župan in trgovec gospod Kodrič Josip. Izvršila se je tudi voHtev upravnega in nadzorstvenega odbora. G. predsednik se je zahvalil za izvolitev m prosil, da ga članstvo pri človekoljubnem delu podpira. Naglasil je, da se naj v društvu RK zbero vsi, ki imajo srce za svojega bližnjega, ne glede na katerokoli prepričanje. V društvo naj se dela samo za dobrobit človeštva m naj prenehajo vsi osebni m rx>rrtičnd spori. Svoj govor je zaključn z besedami-. Brat mi mio, koje vjere bk>. Nato se je zaključil lepo uspeli občni zbor. Dolžnost nas vseh je, da se čimprej včlani, mo pri novoustanovljenem društvo, ki ima tako blag in človekoljuben namen. _ Obmejni kolodvor v Mariboru. Prihodnje dni bo sklicana konferenca, ki se bo pečala z vprašanjem zgraditve obmejnega kolodvora v Mariboru. Konferenca se bo vršila na železniški direkciji v Ljubljani. _ Sejem ▼ Cerkniei preložen. Ker je včeraj močno deževalo, so morali živinski in kramarski sejem v Cerkniei preložiti. Vršil se bo v ponedeljek 22. t m. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno m hladno vreme Včeraj je po vseh krajih naše držav«? deže-Kofnsja temperatnra je Iz Ljubljane —Ij Jubilej ugledne trgovke. Danes praznuje 701etnico rojstva in obenem god splošno spoštovana trgovka in posestni ca ga Ivana SeunigOva, ki je s svojim vedno delavnim življenjem dokazala kaj zmore tudi slabotna ženska sama s svojo pridnostjo in energijo. Kot hčerka znane meščanske Kušarjeve družine je še kot dete postala sirota, njena odpornost je pa pre_ magala vse težave, da je že z 18 leti postala samostojna trgovka Tudi soprog g. Ivan Seunig ji je kmalu umrl in zapustil 6 otrok, od katerih ji je smrt ugrabila še najstarejšo hčer, ki je bila že učiteljica. Vzorna mati lahko s ponosom zre na uspehe svojega življenja saj še vedno vodi sama svojo trgovino ter se veseli sreče svojih štirih hčera od katerih je ena poročena z načelnikom konzorcija »Jutra« gosp. Ribmkarjem, ter na edinega sina. znane, ga industrijalca. K lepemu prazniku želimo jubilantki z največjim spoštovanjem vse najboljše in še mnogo zdravih in zadovoljnih let! —Ij Za regulacijska dela pri Ljubljanici je bil včerajšnji dan precej kritičen, ker je zaradi obilnega deževja naglo naraščala voda. Med tromostjem in zapornico v Tr_ novem se je nateklo toliko vode, da je bila nevarnost za jez pod tromostjem. Vendar je pa voda naglo odtekala po Gruberjevem prekopu ter pri zapornici v Trnovem ni dosegla roba zapornic. Pod tromostjem so montirali dve črpalki na električni pogon, eno zelo močno, druga je pa nekoiiko slabša. Z njima bodo lahko hitro izčrpali vodo v glavni kanal da ne bo nevarnosti za delo v zaprti strugi. Delo je počivalo včeraj dopoldne, popoldne so pa zopet izvažali materijal. Dna še niso betonirali, ker mo. ra prej še odteči voda —Ij Gajevo ulico bi bilo treba regulirati, toda zdaj se odlagajo z ureditvijo ceste, ker še ulica ni vsa obzidana. Najbrž še ne bo tako kmalu, zato bi pa bilo treba cestišče urediti vsaj začasno. Zdaj je cesta v Gajevi ulici tako slaba, da stoji najvišja stavba v državi ob najgrši ljubljanski ulL cL Včeraj so delavci ravnali ustje ceste ob nebotičniku, na kraju, kjer je prej stala »domovina«. Razdrli so trotoar, ki je segal do srede širine ulice in oviral cestni promet pred nebotičnikom. —ij Moste pri Ljubljani — ustanovitev krajevnega odbora JS. Na pobudo tukajšnjega šolskega upraviteljstva se ustanovi podružnica JS-Krajevni odbor JS, tudi v naši občini V tO svrho se vršr jutri, v sTodo dne 17. maja t. 1. ob 20. uri in pol v šolski risalnici sestanek, na katerega so vabljeni vsi, ki se zanimajo ze to lepo in potrebno ustanovitev. Na dnevnem redu je: otvoritev, predavanje tajnika g. Marja novica o smotrih in stanju JS. vpisovanje članov in volitev pripravljalnega odbora. Zanimanje je že sedaj prav živahno in se pričakuje številne udeležbe. —Ij Prosvetno družabni večer »Krker se bo vršil v petek 19. t m. ob 8. zvečer pri Mikliču. »Krka« otvori s tem večerom nov ciklus predavanj pod naslovom »Državnik«. Predaval bo o Ghandiju, voditelju Indijcev, ki zlasti zadnjih 15 let vzbuja pozornost vsega sv- ta, namesto zadržanega urednika g- Ter segla va odvetnik g. dr. Jure Adlešič. Po tem predavanju bo koncert pevskega drjštva Moste pod vodstvom pe-vovodje prof. Pimata. Po koncertu godba. Vstop je vsakomur prost! Brez vstopnine! V ponedeljek 22. t. ra. se bo vršil pri Mikliču občni zbor »Krke«, na katerem se bodo prilagodila društvena pravih? željam podeželskih krajev, ki hočejo ustanovTti podružnice »Krke«. —Ij Film »Kralj džungle«, ki je vzbudil v Ljubljani toliko zanimanja, da polni občinstvo kino Matico že teden dni, bomo videli še danes in jutri, potem ga pa morajo poslati v Zagreb. —rj Fanfare bodo v ee t r t e k med K), in 12. dopoldne po vsem mesto javtjaJe, da pride v kratkem nabiralni tovorni avto Rdečega križa. Nabiralni avto bo ob svojem prihodu z močnim h upanjem opozarjal, da je že pred hišo. Kdor bi rad oddal zimske potrebščine, ki jih je namenil revežem ter njih otrokom, naj svoj povezek odda na ta avto. ali pa naj pobiralce kar eko zi okno pozove k sebi. —Ij Agilni Sokol I na Taboru priredi v nedeljo 21. t. m telovadno akademijo, na kateri nastopijo vsi oddelki. Ta prireditev tvori že uvod v sokolske dni meseca junija, ker se bodo izvajale vaje določene za pokrajinski zle t. Vsi oddelki se vadijo že derj časa skrajno marljivo, tako da bo ta prireditev brez dvoma ena najzanimivej, flfe. Pridite v čim večjem številu. —Ij Gg. predstavnik* *utturnUi Organi. ■a*nj vljudno prosimo, da ae zanesljivo udeleže današnjega aostiinki, ki se vrat v dramskem gledališču ob 20. uzi. Vbod je pri glavnih vratni. — Odbor. Ij Razstava »Med starinskimi urami in tulipani« v balkonski dvorani »Zvezde« je odprta samo se danes 16. in jutri 17. od 9. dO 19. ure. Vstopnina 5 Din za posameznika, šole in društva imajo pri skupnem posetu najmanj 10 oseb popust. TKD Ate_ na 308-n — Ljubitelji dafij imajo v četrtek zvečer pri »Sokolu« sestanek, na katerega so vabljeni vsi prijatelji teb lepih cvetlic. —1 j Občni zbor FUharmOnične družbe v LJubljani se bo vršil v ponedeljek, dno 29. maja t. m ob 18. uri v Hubadovi pevski dvorani. Dnevni red običajen. —Ij V včerajšnjem poročila s tragični smrti Sandija Wisiaka bi se moralo pravilno glasiti, da je načelnik reševalnega odseka SPD v Lhibljam* e. Hudnik, dr. Bogdan Brecelj pa Član in ne obratno. —Ij Zopet poskusen samomor. Samomorilna epidemija, ki je te dni začela razsajati v Ljubljani, je davi zahtevala novo žrtev. Ob 10.30 je bila reševalna postaja pozvana na pomoč na Poljansko cesto št. 47, kjer se je bila zastrupila z lizolom 31 letna hčerka jetniškega paznika Marija Rakoševa, Reševalci so jo našli zvijajoč o se v silnih krčih in nezavestno. Nemudoma so jo z reševalnim avtom prepeljali v bolnico. Kakor nam poročajo, je stanje Rakoševe zelo kritično in ni upanja, da bo okrevala. Rakoševa je bila nekoliko zmedena in se je zastrupila v hipni duševni zmedenosti. — Dva samomora. Včeraj smo poročali pod tem naslovom o tragični smrti natakarice Marije Vovkove, da je našel odprt lokal nočni čuvaj Prvega ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje gosp. Anton Šest. Pravilno bi se moralo glasiti g. Anton Škerlj. »liubertus« milo ne pere samo toda pere cenejše. In domač izdelek je. Zahtevajte ga. Vaš trgovec Vas bo prav rad postregel. Z Jesenic Pogreb Jožeta Starica. Poročati smo, da je padel v Četrtek zjutraj strojni mazač Jože Starič v kotel vrele vode, iz katerega so ga delavci pol ure kasneje potegnili kot skoraj brezoblično maso, tako da ga niti lastni otroci ne bi molili spoznati. Vsa okolica je bila te dni pod vtisom strašnega dogodka, ki ga komentira na v<*e mogoče načine. V soboto popoldne se je vršil izpred pokopališke mrtvašnice pogreb nesrečne žrtve ob udeležbi velike množice ljudi, predvsem iz delavskih slojev, ki so spremili svojega tovariša na zadnji poti. — Sport V soboto in nedeljo je bilo na Jesenicah v športnem oziru sila živahno V nedeljo zvečer ee je vršila na športnem igrišču »Borca« h a ženska tekma med družino TKD > Atena« iz Ljubljane in »Gorenjec« z Jesenic. Tekma je končala z zmago »Atene« v razmerjj 9 : 4. V nedeljo dopoldne pa se je vršila na igrišču »Bratstva« hazenska tekma med »Ateno-c in družino »Bratstva*, ki je končala z visoko zmago »Atene« v razmerju 17 : 0. Atenke so podale krasno igro ter so tehnično daleč nad-kriljevale domačinke, med katerimi je nekaj novink. V nedeljo popoldne pa se je ob ogromnem zanimanju športne javnosti vršila na igrišču »Bratstva« prvenstvena nogometna tekma med najboljšimi igrači »Koro ta na« iz Kranja in »Bratstva« z Jesenic. Iz Kranja je prišlo na Jesenice okrog 200 simpatizerjev Korotana. Na jeseniški postaji pa jih je pričakovala množica jeseniških športnikov. Vse je drlo na igrišče v Kurjo-vas, ki še nikoli ni imela toliko gledalcev. Tekma sama, ki je bila silno napeta, je končala z zmago »Korotana« v razmerju 5:4. Navijači iz Kranja in tudi z Jesenic so hudo pritiskali v prilog »Korotana«, ki se mu mora priznati, da je v dobri formi in da tvori lepo zaokroženo m homogeno enoto. Vsekakor pa sta bila izmed gostov najboljša 2gur in Zebre. Tudi domačini so igrali ?elo požrtvovalno, pred vsem pa Smole, Sušnik, Markelj ki Razinger, imel pa je smolo naš odlični vratar Bran, ki b: lahko ubranil dva gola. En domaČ igralec si je pri padcu zlomil roko, a je ostal do konca v boju, kar je pač dokaz silovitosti borbe. Sodil je g. Gmpenman iz Ljubljane zelo dobro. V velikem triumfu so korakali Kranjčani na postajo, na kateri je vladalo do odhoda vlaka živahno vrvenje. V nedeljo bo v Kranju revanžna prvenstvena tekma, na katero pojde menda kar pol Jesenic — Velik uspeh koncerta koroških Slovencev. V soboto zvečer se je vršil v Sokol-skem domu na Jesenicah koncert koroških pevcev, ki je lepo uspel in so bili vrti pevci deležni iskrenih simpatij vsega občinstva. Zbori so nastopili skupno pod vodstvom pe-vovodje g. Kernjaka. Zbor ima lepo izvež-bane ter zvonko m prijetno doneče glasove. Vse pesmi so bile podane zek> dobro, pred vsem pa ona lepa narodna »Pa pojdemo v Škufče«, ki je izzvala viharne ovacije občinstva. Med odmorom je drage goste pozdravil g. Janko Smolei v imenu pevskega dra-štva »Sava« in v imenu jeseniškega delavstva, g. Janko Černut pa jih je pozdravil in se jim zahvalil za obisk v imenu tukajšnjih koroških Slovencev ter izročil pevo-vodji lep šopek svežega cvetja. Koncert, ki je bil dobro obiskan, je napravil na tukajšnjo pevsko precej razvajeno publiko zelo dober vtis ter pokazal retike simpatije za naše rojake onstran Karavank. — Lepi resaltati sokolskih tekem. Te dna so se vršile v Sokolskem domu izbirne tekmo za sokolski pokrajinski zlet v Ljubljani Kot sodniki so rangirali bratje Tone Boh, Avgust Favhekar in Matija Sasnik. Tekme so se vršile v vajah srednjega oddelka, ki so težke m prepletene s težkimi držami, obrati tn eeekoki. Prvo mesto si je priboril br. Veber Rudolf z 92.61*/», drugo mesto Primee Ivan z 92.12°/«, tretje mesto Lazar Konrad z 91.62°/o. zadnji v vssti je 207m dosegel 81f/o, cela vrata pa SW». Pota in cilji panevrop&kega pokreta Jutri bo zborovalo v Ljubljani jugoshoveirsfco predstavništvo evropske unije Ldabloana, 1«. maja. Jutri bo zborovalo v našem mestn jugoslovansko predstavništvo P an evropske unije, ki se ga udeleže odlični zastopniki našega političnega in gosopdarskega življenja. Najzanimivejša udeleženca sta nedvomno minister n. r. dr. Momčilo Ninčič, dolgoletni voditel; jugoslavenske zunanje politike in dr. Frangeš, priznani gospodarski strokovnjak, bivši mmiater in senator. I>r. Nrnčk* ie goreč pristaš panevropske ideje in dober prijatelo Coudenhove K alergija. Je član predsedstva Panevropske unije in (Je bil kot edini Jugoslovan v 6a.ev n arhitektov, radao-oddajne postaje v LjMhfiiani ter zveze indostrijcev, kulturnih društev ki obrtnih zadrug, je soglasno sktenMa: 1J da se poverijo in pooblastijo za iskalce motena razen uslužbencev dravske p, t direkcije tudi vsi ratoiki prej navedenih naprav, ki povzročajo motnje oziroma utegnejo povzročati motnje, brez-tziemno dovoljevati pregled tak* naprav po organih iz točke O in 5.) da mora*o opremiti rastn4cHĐuetu4ci vse motnje povzročajoče električne aparate z zascitjniinri pripravami. Katf je prav za pra* namen paaevror* skega gibanja? Od Karla Velikega do ftran, coskega kralja Henrika IV., češkega kralja Podje brada, poljskega kralja Šotni slava Leszinskega pa do Napoleona je oai& ujedinjena Evropa največji sen *etikih vladarjev in papežev. T«j IOe& na »Crani so stali t uda znameniti pisatelji tn tn%keei kakor Dante, Kamt, Roussean, Mazz;m. Viktor - ■ ugo in Nietzsche. Vendar pa je nastalo panevropako gibanje sete l-o svetovni vojni, sajti zaključki mirovnih konferenc so mnogim prinesli velika razočaranja. Ustanovila se Je Panevropska i»n ;j in je to gibanje zavzemalo čedalje večji razmah. Gibanju so se pridružili nasred duhovni vodite fcji, nato politični in gospodarski in je pokret zavzel trojni značaj-: 1. kulturni za samospoznanje evropske kulture in nje rešitev pred borjSevizmom in amerikani^mom. i. politični, da ae prečijo nove vojne in invazije. Z. gospodarski, za čim večje skupno sodelovanje evropskega gosopdarstva m napredek evropskega trga. Ko je prevzel Ariotide Briand častno predsedstvo ttnifre, je dobno gibanje se večji pomen. Kako se gia« službeni panevropski program? Panevropski pokret je splošni nadatrankarski pokret sa ujedinjenje Evrope. Nosilec pokreta je zedinjenje vseh evropskih držav, ki to bo-čejo in morejo, v politično gospodarsko zvezo, osnovano na enakopravnosti in miru. V svetovni politiki je program paaev-ropskega pokreta prijateljsko so letovanje z ostalimi političnimi kontinenti v okvir« Društva narodov. Unija ae vzdržuje vsakega vmešavanja v notranje politrna vprašanja. Unija je razdeljena po drlavab, ki trna vsaka svojo samostojno upravo. Centralne organ unije, ki drži zvezo med vsemi unijami je rdeč križ na ziaobijane dobco m objektivno. — V istem času sta se spoprijela v Zagorja na igrišču SK Sloge trboveljski SK R--<.je m zagorska SK Sloga. V prvem polčasu se borba ni mogla prav raz vneti, opaziti je bila majhna premoč SK Retja. V drugem polčasu se Je obrambni trio SK Retja prav dobro obnesei. Tekma je končala s poraaom zagorske Sloge v razmerja 1 : a. Sodil je g. Đokie leAerno in pravično. _ Koncert delavske godbe. Tukajšnja Delavska godba je priredila v soboto zvečer ob t9. prvi letošnji javni koncert pred rudniško restavracijo. Ob takih prilikah se zbere na koncertnem prostoru veliko število občinstva, ki s poaebndm crtrtkom posluša moderne kompozicije, ki £h predvaja naša godba. _ Materinski dan so priredite včeraj tukajšnje Kolašice. Dopoldne so zbirala dekleta darove in prispevke, ki so namenjeni podpore potrebnim revnim materam. _ Eden se je z« vrašt V soboto svečar se je vrnil s koncertne turneje trboveljskih >slavekov< g. dr. Janez Jendterto, ki js male pevce spremljal na njihovi zmagoslavni poti po bratski Ceboalovaski kot zdravnik. G. doktor ne more prehvaliti gostoljubja bratske Čenoelovaske, ztaatl pa velikega navdušenja. ki vssda povsod za turnejo naših pevčkov. Vsi so zdravi in čil i ter se že vesele svidenja s svojci. Slavčki se pripeljejo domov po vsej v petek 19. t. m. popoldne att oa »8LOVENSR1 NAROD«, dne 16. maja 1933 A. D Eimerv: siroti R o m as Stlačil je v veliko popocno torbo črno žametasto obleko, podobno tisti, ki io je nosil doktor Durocher. Ko se je zopet pojavil, noseč v roki torbo, čaz rame pa širok rjav pilašč, jc bid do pičioe podoben družinskemu očetu, ki se je baš poslovil od doma-96. Na videz je biJ tolovaj sicer miren, v resnici mu je bido pa le tesno pri srcu. Vzel je starejšega sina v naročje in ga poljubil. Potem je prišed na vrsto mlajši. Peter se je pa moral zadovoljiti s tem, da ga je oče pobožal po licu. Tudi žena je prišla na vrsto. — Objeti tte moram, žena, — ji je dejal in kakor bi hotel opravičiti ta izraz nežnosti, je razbojnik tiho pri-norrtni]: — To me bo utrdilo za delo. S temi besedami sta se poslovila. Firoohard je tiho zaprl vrata za seboj in odšel tiho po stopnicah. Ni hotel, da bi srečaj v hiši koga, ki bi ga utegnil zadržati s pogovorom. Posrečilo se m>u je izogniti se tudi trgovcu. K/maki za možem ie odšla z doma nudi žena z otrokoma, čeprav so imeli še drve uri časa do odhoda na kraj. ki ga je bi označid Frochard. Da bi hitreje minil čas, se >e napotila Frochatrdika z otrokoma pred Poot-Neuf, kjer se je zbiralo ljudstvo ipred stojnicami kramarjev in branjevcev. V tremu tiku, ko smo zapustili Fro-cbarda, se je bil slednji bas namenil poiskati izvoščka, ki bi ga odipeljai k bolnemu milijonarju. Iz previdnosti je oblekel plašč čez svoj fcakajski suknjič, čim je bi dovolj oddaljen od domače hiše. Do zločina, do roparskega umora je imel Še pol ure, a vendar je bfl miren. Kdor bi ga bil videl, kako mirno gre svojo pot, bi biil mislil, da je namenjen v goste. Izvoščki in nosači so ga takoj ob-stopili, črni je prispe-] do n$h. Bilo je že precej pozno in vsak je gledal, da bi pred nočjo še kaj zaslužil. FiTochard se je bu" odUočil za nosača. Z enim pogledom si je izbral največjo nosilnico . . . Dva sta imela v nji dovolj prostora. To je biao kot nalašč za tolovaja, ki se je hoteil v nosilnici preobleči. Stopil je k dvema nosačema: — Oujta. nosilnico potrebujem, — je dejal — Čakava vašega povelja, gospod . . . Kam ste pa namenjena? — Takoj vama povem nasilov . . . Toda najprej moji pogoji. Nosača sta se priklonila. — Hačam vama štiri ecu . . . — Za eno pot? — Je vprašal prvi »osač. — Ne, za dve . . . — Torei bova morala čakati, da gospod opravi svoj posed? — Odneseta me, kamor bo treba, čez dve uri pa prideta pome. — Dobro, gospod, kar vstopfte . . . Frochard je spravil v nosilnico najprej svojo popotno torbo, potem je pa vstopil Zaprl je vratca za seboj in za-khcal: — Ulica du Bout-du^Monde, številka 14. Potem je pa zagrnil okence in se začel preoblačiti. Preoblekel se je hitro. Preračunal je bil dobro svoj čas, da bi prišed ob določeni uri k bolnemu milijonarju. Zavezal je torbo, kamor je bil stlačili hlače in lakajski suknjič. Potem je pa nehote ugotovil, da ie nož v nožnaci, ki jo je bfl spravil v notranji žep žametastega suknjiča. Nosača sta na vso moč hiteda, ker ju je priganja] mrzel veter. Baš sta hitela čez cesto, ko se je Frochard nagnil k okencu in zagledal svojega Jakoba, stoječega na vogalu ulice; sredi ulice je zagledal v megli neraziločno žensko postavo. To je bila Froohardka. — Vsi so na svojem mestu, — je za-mrmrai sam pri sebi; — no. začetek je dober. Tisti hip se je nosilnica ustavila pred hiso milijonarja, de Frolandsa. Frochard je izstopil, plačal nosačema in potrkal na vrata. XXV. Bil je hladen rjovernberski večer. Ulice so bile zapuščene; gosta megla je zastirala Place des Irmocerrts. Frochardka ie bila z otrokoma točno ob določeni uri na svojem mestu. Jakob je stopal za materjo trdnih korakov, Peter pa drhteč po vsem telesu in težkega srca; ubožec je menda slutil, da se pripravlja strašen ziočan. Prišli so do prvega mesta. Ulica du Bout-du-Monde se je vlekla med dvema vrstama nizkih hiš. Nobeno okno ni bilo razsvetljeno. Le motna svetloba ulične svetilke je skozi meglo za silo razsvetljevala tla. Frochardka je prijela Petra za roko in ga potisnila na vogal ulice. — Ostani tu, — je zagodrnjaJa nanj In keT se je ubogi otrok tresel pod njeno, težko roko, mu je krepko stis-niia ročico, rekoč: — Pomni, kai sem ti rekla! . . . Ce za&lišiš korake . . odpri oči! . . . Ce bo •birič ... zažvižgaš, potem pa zbežiš hi-itro na trg, kjer me na klopici počakaš. In ne da bi se zmeoiila za solze ubogega sinčka, je odšla k Jakobu. — Ti, angelček moj, — mu je dejala, — ne pozabi, kaj sem ti naročila. — Nič se ne boj, mati. Pazil b j-m na rfalote, in če katerega zagledam, bom tže znal zažvižgati. * In mladi ničvrednež se je šel sam skrit na vogal ulice, dočim ie Frochardka stopala na svoje mesto. Obstala je nepremično in napela sluh. Kar se je zganila, hoteč zažvižgati. ■Zdelo se ji je, da vidi v megli sence, ihrteče čez ulico. — 2e! — je pomislila. Vendar je pa še počakala in že jih ije razločneje videla. SpoznaJa ie dva nosača, noseča nosilnico. Nosača sta se ustavila in odprla nosilnico. Izstopili je od starosti upognjen mož, zavit v dolg plašč. Dvignil je glavo, hoteč menda pogledati, če je prišel prav. Cim je spoznal hišo, je stopil k vratom in potrkal Takoj se ie odprlo okno in čedna deklica je pogledala skozenj. In okno se je zopet zaprlo; starec je s slabim glasom odslovil nosača. Stopil je k veznim vratom, ki jih je bi'a baš odipnla neka ženska, toda v trenutku, ko je že hotel prestopiti prag, se je obrnril vzel iz žepa mošnjiček in >*o-pil k Frochardki, rekoč: — Na, uboga žena. vzemi in bog ti pomagaj! Potem ji je pa zašepetal: — Ne pozabi na znamenje' Se predno si je Frochardka opomogla od silnega presenečenja, ie mož v plašču izginil Vezna vrata so se zapr'a za njim. Bil je Frochard, ki je vstopi'! v mili-jonarjevo nošo preoblečen tako dobro, da ga na prvi pogled niti njegova žena ni spoznala. V skopuhovem domu je bila stenska ura baš odbila osem. Marta je stala pri postelji svojega strica. Gertruda je pa hodila iz sobi v sobo, zaposlena s pospravljanjem po večerji. Cim je ura prvič udarila, je Ma:*a vstala in odšla po prstih k vratom, rekoč: — Glej, sestra Gertruda, osem je ura, gospod Durocher mora bit*. v>ak čas tu. — No, ti zdravniki niso nič kaj posebno točni . . . Toda Gertruda je komaj izgovorila te besede, ko ie nekdo pot.kai na vezna vrata Marta je skočila k oknu in se takoj vrnila, rekoč: — Hitro, sestrica Gertruda. pojdite odpret in prižgite luč. To bo gotovo gospod Durocher. S svečo v roki je hiteia Gertruda odpret vezna vrata, Marta je pa čakala vrh stopnic, nagnjena čez ograjo. Videč zdravnika, se mu ie spoštljivo priklonila in spregovorila nekai besed v pozdrav. Pariji v kraljestvu živali Nekatere Živali so po krivici razkričane kot Škodljive in zlobne Na prvem mestu med pariji v živalskem svetu imenuje dr. Knotmerus-Meyer šakale in hijene, ki so zaničevane v glavnem zato, ker žro mrhovino. Šakal velja v živalskem svetu za hinavca in zločinca, čeprav je prednik naših manjših psov, ki veljajo za plemenite živali. Nekateri šakali v živalskih vrtovih jedo iz roke, dajo se radi božati, leže pri tem kakor psi in se dajo voditi na verižici, včasih pa hodijo tudi prosto za paznikom. Tudi hijene so mnogo bolj razkričane kot to v resnici zasluzijo. Mlade hijene se dajo nositi v naročju, v živalskem vrtu poznajo svoje paznike in rade tekajo za njimi. Pohlevne so pa samo marogaste hijene, dečian so progaste vedno zlobne. V obrambo hijen pa bodi omenjeno, da žro mrhovino tudi levi, kralji živali. Tipični zavržen ci med živalmi so podgane in miši. Človeku so podgane in miši škodljive, čeprav opravljajo podgane deloma posle zdravstvene policije, ker žro kače, mrhovino in odpadke. Podgane prenašajo nalezljive bolezni, tako trihinozo in kugo, napadajo pa tudi človeka. V Rimu so miši nekoč razgrizle mnogo bankovcev, k sreči pa niso uničile njihovih številk, tako da je dobil lastnik za razgrizene bankovce nove. Med ptiči so pariji v prvi vrsti jastre- bi, ki jih pa človek ščiti, ker tudi žro mrhovino. Najostudnejši je sredozemski mrhovinar, ki žre vsako gnilobo in ki ima v gnezdu polno črvov in druge golazni Med parije v živalskem svetu prištevamo tudi vrane in vrabce. Vrane smatramo za škodljive ptice, kar pa ni povsem točno, kajti če pogledamo v njihov želodec, se prepričamo, da pokon-čavajo mnogo poljedelstvu in gozdovom škodljivega mrčesa, med drugim tudi miši. škodljivi so tudi zajci na polju in sadnih vrtovih, ker glodajo drevesno skorjo. Tudi vrabec napravi mnogo škode na polju in na sadnem drevju. Toda v času. ko vrabci gnezdijo, so navdušeni lovci mrčesa, s katerim krmijo svoje mladiče. Vrabci in vrane so zelo premeteni in s tem si pomagajo, da jih človek ne more zatreti. Neumnost in praznoverje sta zelo razkričala tudi hrastače. Njihovo nočno življenje jih varuje pred iztrebljenjem, na drugi strani jim pa škoduje, ker se zde človeku zato še »strahotnejše«. šele v novejšem času so kmetje in vrtnarji spoznali, da so krastače njihove najboljše pomočnice pri zatiranju polžev in gosenic. Krastače torej ne zaslužijo našega zaničevanja, temveč zaščito. 100 letnica parne piščalke Leta 1833 je zavoziJ vlak na progi Leicester - Swannington v voz, ki sta ga vlekla dva konjiča, in ga popolnoma zdrobil. Strojvodje so imeli v onih časih piščalke, s katerimi so opozarjali voznike in pešce na vlak. Nesreča je zelo razburila prebivalstvo in ltjudje so zahtevali, na oblasti poskrbe. da bodo varni pred železniškimi nesrečami. Oblasti so se obrnile na železniško upravo z zahtevo, naj ukrene vse potrebno v varstvo ljudi. Železniški ravnatelj ie povabil k sebi Stephensona in se posvetoval z njim. kako bi najhitreje odstranili nevarnost železniških nesreč. Med pogovorom je prišel ravnatelj na rrvisel, da bi lahko pihala v piščalko para. In slavni izumitelj se je takoj lotil dela. Izdelovalec godbenih pihal je takoj izdelal kovinsko cevko, ki jo je Stephen-son priitrdil na kotel lokomotive. Cez nekaj dni je bila parna piščalka izdelana. Poskusi so se obnesli tako dobro, da ie železniška uprava takoj opremila vse lokomotive s parnimi piščalkami. Pozneje se je seveda oblika prvotne piščalke močno izjpremeniila. Prisilno sežiganje mrličev Sežiganje mrličev ima še vedno -n.no-go naspromikov, čeprav se vedno bolj množe moderni krematoriji. Nasprotniki sežiganja pa pozabljajo, da je seži^acije mrličev v času epidemije in elem en' .-no potrebno. V nekaterih državah ima jo posebne zakone o sežiganju mr;:če\ ki dajejo vladam pravico odredir' prisilno sežiganje umrlih. Ko je leta 1S79 razsajala v astrahanski guberaltji v Rusiji epidemija kuge, je odiedila ruska vlada sežiganje vseh umrlih, čeprav sicer o kremaciji ni hotela ničesar slišati Zlasti v tropičnih deželah, kjer začne truplo hitro gniti. je b*io že večkrat potrebno sežiganje mrličev. Tak i so sežgali v Peru po bitkah pri Cheri -los in Miraflore^ mnogo mrtvih. Tud. v ameriško španski vojn; na Kub» so leta 1898 >ežgali na pokopališči v Šan-riagu mnogo Španskih vojakov i kne-zoškof je sam opravil pred sežiganjem katoliške pogrebne obrede. Na bojišču . adie japonske vojake sežigajo, pene pa pošiljajo njihovir svojcem. Tako je bilo med rusko-"a-ponsko vojino eia 1904—1905 v Mandžuriji in tako je tudi zdaj, ko so nava- lili Japonci na Kitajsko. Zadnja eia .e ciklon večkrat opustoši 1 obalo in nt oke Mehiškega zaliva, kjer je našlo smrt na tisoče ljudi. Leta 1930 je zahteval ciki on. v San Domingu 5000 čk>veV\\h žrtev in več mest je zalilo morje, tako da ;'e bila velika nevarnost, da Izbruhne epidemija, posebno še. ker je voda uničila pokopališča in odplavila mrliče iz grobov. Zato so mnogo mrličev sežgali v primitivnih krematorijili, narejenih iz zidanih cistern. Sežiganje mrličev so odredile oblasti tudi po podobni katastrofi v angleškem Hondurasu. Pa tudi med svetovno vojno so v Franciji, Nemčiji in Italiji priporočali sežiganje padlih vojakov. Svetovna vojna je bila pa preveč krvava in število njenih žrtev preveliko, da bi jih bili mo-gli sproti sežigat*. Zaklad ruskih carjev »Daily Herald« je priobčil te dni presenetljivo vest, da se je po dolgem iskanju posrečilo najti blizu hiše, kjer je bil umorjen zadnji ruski car Nikolaj II. s svojo družino, zaklad ruskih carjev. Ce smemo verjeti angleškemu listu, je iskala in našla zaklad ruskih carjev ekspedicija, ki so bi'li v nji tudi Angleži. Glavni člani ekspedicije so bili dva Angleža in neki ruski plemič. Eden teh Angležev je londonski bankir, drugi pa draguljar. Ruski plemič pozna dobro hišo, kjer je bila carska rodbina umorjena, in vedel je. da mora biti zaklad ruskih carjev zakopan nekje blizu hiše. Celih 15 mesecev se je morala ekspedicija pogajati s sovjetsko vlado glede dovoljenja, ki ga je končno dobila, toda samo pod pogojem, da izroči tri četrtine vrednosti zaklada sovjetski vlada, eno četrtino bi pa sovjetska vlada izročila pravnim dedičem, kajti samo del draguljev je pripadal carski rodbini, vse drugo je bila pa last nekega plemiča iz carjeve okolice. Ruski aristokrat, ki se je udeležil ekspedicije, je med revolucijo sam zakopal zaklad v Jekaterinburgu. 15 let si je prizadeval dobiti dovoljenje za povratek v Rusijo in šele letos ga je dobi'1. Iskanje zaklada je nadziral ravnatelj ruske državne banke. O podrobnosti .ondonski bankir noče govoriti. Vrednost zaklada se ceni na 400 milijonov Din. Dragocenosti nameravajo baje prodati v Londonu na javni dražbi. Nesporazum. — Vaše zdravje se mi zdi omajano. Morda mnogo sedite? — Ne baš mnogo, gospod doktor. Zadnjič sem dobi] samo šest tednov Novo obrtniško društvo Maribor, 15. maja. Včeraj zjutraj se je zbralo v Gambrinovi dvorani blizu 100 mariborskih obrtnikov, da ustanove svojo podružnico Društva jugoslovanskih obrtnikov, matice v Ljubija_ ni. V pozdravnem nagovoru je predsednik matičnega društva g. Pičman označil cilj društva in razlog, zakaj je sploh bilo ustanovljeno . ker obstoj: Še drugo obrtniško matično društvo. V dosedanjih obrtniških društvih je bilo premalo medsebojnega sodelovanja ne le z društvi iz drugih banovin naše države, negro tudi celo med posameznim: društvi naše banovine. Enako v teh društvih ni bila omogočena obrtniku popolnoma svobodna volja pri izbiranju vodstva, kar je v pravilih novoustanovljenega društva urejeno na bolj demokratični podlagi, ker se mora na podlagi zahteve tretjine članstva sklicati izredni občni zbor, na podlag-i iz_ ražene ne-zaupnice pa mora odbor takoj položiti svoje mandate. Glavni cilj novega društva je preskrba dela obrtniku iz prvih rok brez vsakega posredovanja drugih, pa najsi bo to kdorkoli, in delo na enotni bazi, ki edino more prinesti našemu obrtniku koristi nujno mu potrebne in važne za njegov obstoj. Ravna pot, ki se ne boji kri_ tike in nadzora, nego to celo zahteva in želi, je začrtana v tem novem društvu, katerega ustanovitev so marljivi mariborski obrtniki sami zahtevali. Tudi v Mariboru, kakor tudi enako v desetih, doslej že zasnovanih rx>družnicah, je vladalo za društvo veliko zanimanje, pa se je takoj pred ustanovitvijo prijavilo okrog 120 članov. Prečitana pravila so vsi soglasno sprejeli z odobravanjem, kakor tudi več medčasno prispelih pozdravov od raznih posameznikov in že ustanovljenih društvenih podružnic. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor, in sicer za predsednika krojač g. Lešnik, za podpredsednika mizar g. Munda, za tajnL ka čevljar g. Krajcer in še gg. Vajda Ro-min, Fras, Dobaj, Pečar, Klančnik. Franjo Koren, Jelene, Bedič. Razboršek. Krištof, Žafran in Firipič, v nadzorni odbor pa gg. Vergl, Sira in škof. V izvoljenem odboru mariborske podružnice D JO so zastopane vse obrti brez razlike. 17 Celia _c Spremembe v okoliškem občinskem svetu. Banska oprava je razrešila naslednja člane občinske uprave za Celje-okolioo: Martina Plankarja, Ivana Šmerea, Avgusta Kebliča, Emanuela Janezi ca, Simona Kegu-}a, Valentina Lebiča in Ivana Štanteja mL Na novo so imenovani za občinske odbornike gg.: posestnik Martin Božič v Polulah. zidar Martin Čerenjak na Ostrožnem, posestnik Milan Cetina na hribu sv. Jožefa, posetnik in tesar Alojz Velenšek v Lokrov-cu, posestnik in gostilničar Valentin Super-ger na Lopati, posestnik Franc Ratajc na Ostrožnem in posestnik Ivo Gams v Gaber- —c V celjski bolni« je umrl v soboto 13. t. m. zvečer 531etn! dninar Jože Lavbič iz Šedine pri Draml>ah. Lavbiča je bil ?0. aprila napadel neki moški in mu z močnim udarcem z motiko prebil lobanjo. Lavbiča so prepeljali drugi dan v celjsko bolnico, kjer je po dolgem trpljenju podlegel poškodbi. —c Oh 50letniH obrtne nadaljevalne Sni* ▼ Celju so darovab* temu učnemu zavodr: narodni poslanec g. Ivan Prekoršek v Celju 100 Din, odvetnik g. dr. Juro HraSovec v Celju 60 Din, juvelir g. Anton Le&iik ▼ Celju 50 Din in okrožni tajnik gosp, Dra?o Žabkar v Celju 30 Din. Odbor obrtne nadaljevalne sble izreka vsem darovalcem iskreno zahvalo. —c Pes je izginil. Pred dnevi jc nekdo odpeljal z dvorišča gostilne »Pri angelj< v Prešernovi uhei 1 in pol leta starega, velikega, sivega dolgodlakega psa, ki mu je ime »Crtc. Kdor kaj ve o odvedenem psu, naj to sporoči predetojništvu mestne policije. —c Izguba in najdba. V nedeljo 14. L m. okrog pol 8. zjutraj je bil na poti od Glavnega trga do Frankopanske ulice izgubljen srebrnjak za 50 Din, istega dne opoldne pa je bil v mestnem parku najden okrog 150 Din vreden zlat ščlpalnik. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! šefe vseh vrst enobarvne m večbarvne izdeluje klišarna PRIHOD POMLADI VAS NAVDUŠUJE. Navdušite tudi vi vašo okolico z lepo obleko. Blago vsake vrste dobite pri staroznani tvrdki R. MIKLAUC, LJUBUANA. pole« Škofije. Cene so zmerne, postrežba prilazna POZOR! POZOR! Kdor hoče dobro vince piti — za prigrizek postrvo dobiti — ta mora v restavracijo >Pod Skalco« priti — Ljubljana, Mestni trg »t. 11. — Priporoča se za obilen obisk Clglič. 2270 OPREMLJENO SOBO Čisto, zračno, oddam. — Aleksandrova cesta št. 7, II. nadstropje. 2269 Modna konSekcija Najboljši nakup A. FRESKE R LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T DOBRO OBRIT, DOBRO RAZPOLOŽEN kdor se brije v brivnici hotela »Slon«. 27/L Moderni slamniki pod lastno ceno vsled opustitve trgovine Stuchly - Maske, LJUBLJANA, židovska nI. S. 28/L J. MAČEK, Ljubljana Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov in oblek za gospode ter deco. prebo cnnstoi. — Vat v Ljubljani