" C. " . r l i Nftjrečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah h I z Velja za rte leto * • \ Za pol leta - - • • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6 00 $3.00 $7.00 j • TT. . «1 TELEFON: COKTLAKDT 2876 Ust slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of" March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 16. — fcTEV. 18. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY, 20, 1926. — SREDA, 20. JANUARJA 1926. VOLUME XXXIV. _ LETNIK XXXIV. ZA PIJAČO IN ZA PREMOG Seat in petdeset mokračev v poslanski zbornici je naprosilo za omiljenje suhaske postave. _ K on grešnik Hill naceluje tozadevnemu gibanju v kongresu. — Vse zaloge antracitnega premega so posle in tudi cene nadomestil so neizmerno poskočile. V nikakem razmerju z resnično vrednostjo. WASHINGTON, D. C., 19. januarja. — Neofi-cijelni zbornični komitej za modifikacijo Volstedo-ve postave, kateremu naceluje kongresnik Hill, republikanec iz Marylanda,. je izdal včeraj poziv, katerega je podpisalo šest in petdeset članov poslanike zbornice, da se omili suhaško postavo v sedanjem zasedanju kongresa. Komitej predlaga javna zaslišanja o primerni liberalizaciji, predno bi bil sklenjen dogovor glede modifikacijske predloge« — Modifikacija Volsteadove postave je neizogibna, — se glasi v pismu komiteja. — Edino vprašanje je, kakšno obliko naj zavzame in kdaj bo u-veljavljena. v — The Federal Council of Churches of Christ in America je po preiskavi učinkov prohibicije na javnost v industrijalnem, socijalnem in moralnem »žiru ugotovil, da je večje popivanje med mladimi ijudmi, v primeri s predprohibicijskimi časi in da je stališče javnosti napram izvedenju prohibicije in postavam v splošnem slabše kot je bilo kedaj. ~ — Zvezni svet je tudi ugotovil, da je Antisalon-i-ka liga v Iowi po natančnem premotrenju razmer v različnih krajih ugotovila, da stoji država Iowa pred problemom, da ali dosledno izvede sedanje prohibicijske postave ali pa te postave tako modi-ficira, da bo dovoljena prodaja piva in lahkih vin. — Antisalonska liga je izza uveljavljenja Volsteadove postave zahtevala strogo izveden je pro-hibicijskih postav, kajti edina druga alternativa, vspričo obstoječih okoliščin, je modifikacija. Pismo je vključevalo tudi izjavo pomožnega za-Madniškega tajnika Andrewsa, da je lahko smatrati doma napravljena vina postavno dovoljenim, se^eda le pod pogojem, da niso dejanski "vpijan-čljiva". Pivo pa je nepostavno, če vsebuje več kot pol procenta alkohola. BOSTON. 19. januarja. — V svoji pridigi v katoliški St. Mary cerkvi je izjavil jezuitski pater Mclntyre, da je odločno proti prohibiciji. Med drugim je rekel, da nista postala osemnajsti amendment in VoUteadova postava s tem, da sta bila sprejeta v narodni zakonik nedotakljiva. — Predsednik senata nima prav, — je rekel, — če dovoli gotovim hujskačem, da prodrejo v komitej ne sobe senata ter vplivajo na gotove zakonodajalce. Koncem svojega govora je izjavil: — Mislim, da je prohibicija v svojih učinkih slabša kot salon, katerega je iztrebila. Roosevelta hočejo proslaviti v filmu. v. Herman Hagedorn je odpotoval proti jugu, da zbere potrebni materi-jal za film, ki bo predstavljal Roosevelta. — Sedaj je treba le še primernega igralca. DRŽAVLJANSKA VOJNA NA KITAJSKEM Herman Ilagdorn. ravnatelj Roosevelt Memorial Association, je odpotoval včeraj proti juciation je pradstaviti dogodke v pravi zgodovinski lu-ei. Vsled tega vskusa tudi Hagedorn dobiti kar ■največ preišnjih Rough Riders. Slika nam prikazuje vojake maršala Cang Tso Lina, ko se vozijo na fronto. Inavguaracija governer ja v N. J, Včeraj je bil z velikimi slovesnostmi inavguri-ran novi governer države New Jersey. Nezoposleni grade podcestno železnico Država New Jersey je prazno-vatLa včeraj nastop urada novega guvernerja, A. Harr Moore-a. ki j je bil izvoljen govemerjem dne 3. novembra preteklega leta in ki je bil slovesno zaprisežen ob dvanajstih opoldne v državnem kapi-tolu v Trentonu. Od viseli strani so prišli prijatelji nove\ga governer ja v državno glavno mesto. Posebno iz Hudson okraja, kjer je dom Moore-a, Upravi mesta Berlina se bolj izplača dati dela Ženska priznala uinor dveh mož. Od osmih mož, katere je imela, je ženska baje zastrupila dva. — Mrs. Christy je najbrž ženski "bluebeard". EAST LIVERPOOL, O., 19. jan. Mr-S.'Laura E. Christy, stara osem in štirideset let, osemkrat poročena in šestkrat vdova, ki je obtožena umora 56 Jet starega Rev. Wilkiama Christy, brigadnega generala United Christian Missionary Association, je podala včeraj. trtkom zaslišanja v okrajni jetnišnaci, dmtgo priznanje, v katerem je izjavila, da je zastrupila v, , i . . ------•» J <-"» J' U llld se je vršilo pravcato preseljevanje - i,.„ „ , ' ' J J nekega drugega svojega moza. John. Ebert. star petdeset let in BERLIN. Nemčija. 19. jan. — Me*ro Berfin je sklenilo odporno , k]icn Ti0nadno zono in par tiIa nm ^^ v ° , ^ kapsulah, ker je slabo ravnal z Takoj po prihodu v Trenton se - . - .menoj. — jo baje izjavila. je napotil novi governer v Kapi- _______. . , . . .. 'I hvoje prvo priznanje glede nirecnja Christy-ja je modificirala toliko, da je r^kla : — Rekla sem Christy-jn, da je i strup soda. Ne, on ni zahtevaj ni-niedieiue. Poprej je trdila, da j<» pomešala arzenik mod pijačo misijonar ija. kor jo je baje naprosil, naf mm rla požirek pijače tekom napada nnprebave, Mrs. Christy pa je odločno zanikala, da je za^triu pila štiri svoje može, ki so vsi nenadno umrli. Poizvedovanj a, katera so uvedli v mestu New Yorku glede zalog trdega ali antracitnega premoga. so spravila na dan dejstvo, da ni skoro nikakih zalog več in da se rapidno manjšajo one majhne zaloge, ki so na razpolago. Veleprodajalci trdega premoga izjavljajo, da ne bodo dobili pred avgustom tekočega leta nikakega trdega premoga. Majhne zaloge, katere imajo na razpolago podrobni prodajalci, so reservirane za revne ljudi, katerim prodajajo ta premog za 75 centov sto funtov proti izkaznici zdravstvenega departn&enta. Koks, za katerega je veliko povpraševanje, je poskočil v ceni od desetih dolarjev na dvajset in k temu je treba še prišteti prevozne in druge stroške. Vsled tega bo stal koks v teku tekočega meseca najmanj $25 tona. lonodaji v Pennsylvaniji so vložili včeraj kojih namen je napraviti konec stav- ri veliki nezaposlenosti, ki je pri zadela v mestu skoro 200.000 ljudi. s teiii, da prične graditi pod-ul ieno železnico. V ta namen je dovolila 5 milijonov zlatih mark. vsled ettsar je omogočeno zaposle-nje mnogih tisoč delavcev. / grajenjem sedanjega sistema' ceremoniji, pockuličnih železnic so pričeli že i — I«'ta 1911, za vsa tozadevna dela! so morala biti ustavljena vsled i vojne, ki je kina hi nato izbruhnila. Občinski očetje so v Berlinu prišli do spoznanja, da jp dosti lažje plačevati mezde za re«aiiono delo, kol pa podpirati nezaposlene. Razvejite*? a pa bo vsled tega pro-fitira'.o tudi me.-to. Izračunali da je mogoče uporabiti pri grajenju podzemeljskih železnic najmanj 200,000 nezaposlenih, kn-korhitro se bo pričelo tekom sedanjega tedna tozadevno delo. governer Silzer. kojega uradni termin je. potekel 7.0 oh polno?:. Malo pred enajsto uro so odprM vrata Kapitol gledišča in prihiteli so člani zakonodaje, sotbiiki in drugi odlični drža "ni uradniki da prisostvujejo inavguracijski Pameten pes. DANBURY, Conn., 10. jan. — Treba je le še enega, ki l>i trdil, da nimajo p-i razuma, ki meji naravnost na človeški rajnim. Dvanajst. let stari Edvard Gintev je padel včera | v vodo. ko se je drsal na velikem ribniku. Klical j* na pomoč, a ni kdo ga ni cul ra>. Švedska kraljica odpotovala v Italijo. STOCKHOLM. Švedska. 14. januarja. — Švedska kraljica Viktorija je v spremstvu svojega si- Kriza v Nemčiji. TiERLTN. Nem ija, jan. — Proti -splošnim prif-aikovanjem ni prinesel n-iti včerajšnji dan ros:- ven ovčarskega psa, ki je last v bi i kl «™ia ž? zini stanujoče družine Dvor. P„- * W,nOV" NamPn državnega hitel jo proti hiši ter pričel prcnl Ica,lclorJa- ^ izpopolni včeraj vratmi močno lajati. Šestnajstlet- ^^ svojega kabineta, se je I*-na Katarina Dver. ki je bila sama 11^1 mlfX)ra ^'^ arske v hiši, je izprva domnevala, da 1 ^ franke, ki nikakor noče se p m dobro počuti, a ker je ** ™ prejel demokra.T prestano lajal ter se zaganjal v vrat, je siednja odprla. Pes jo je takoj prijel osa krilo ter povlekel naprej. Zavlekel jo je k ribniku, kjer je zapazila dečka v vodi. ko se je z zadnjimi svojimi silami «»- Erieh Koeli-Weser mesto državnega ministra za notranje zadeve. — Kooh velja za odločnečim prevladuje na bavarski stran? na. princa Viljema, odpotovala vjpri^mal pk^e l^lu nVlS*i7a"mn mjlonje' ^ bil° P^tirano cen-Kalijo, ker «o ji zdravniki nasve- j je hotela prkkooiti na pomoč a' vlade do viška in da tovah milejše podnebje. |ied jo bil t^ak Jn vrni!a sp jp nJjo sedaj čas. da zavarujejo po^a- Iz Italije se bo podala v Južno Francijo. Visoka starost. TjONDOX. Anglija. 19. jan. — Tekom ljudskega štetja so ibaje našli v Perziji, v Alvand porah žonsko, ki je dosegla stroat sto m Sest in Štiridesetih let ter njenega sina, ki je star baje 116 let. Najstarejoi človek na svetu Je baje Turek Zaroaga, ki je dosegel starost sto in j>e*dosetih. let. * ^ - Jv —-» n uu 1». '1> J * II a 1 » . breg. Nato je pričela klicati na (lrzavc sv0-"e moč in cula sta jo dva delavca, ki, sta takoj prihitela. Tema dvema se je posrečilo rešiti dečka, ki bi bil brez dvoma utonil brez posre dovanja pozornega psa. vice. BL AZNIKOVIH PRATIK nimamo več, zato jih ne naročajte. Mesto PBATIKE naročite Slo-venako-Amerikanski Koledar za leto 1926. "GLAS NARODA", 82 Cortiandt 8t., New York City. Važna iznajdba. LONDON. Anglija. 19. jan. — Tukajšnji časopis "Motor" na-znainja, da sta dva Avstrijca, kojih imena pa nista objavljena, iznašla steklo, katero je mogoče poljubno zvijati. Steklo se datndi raategniti, nikakor pa ne razbiti ter tudi ne gori. Nova sestavina je nekoLiko lažja kot običajno steklo. INOZEMSKI DOLG V ZDR. DRŽAVAH Ker je Amerika odklonila posojilo za Grško, so o-nemogočena tudi pogajanja glede uravnave vojnega dolga. — Ameriška komisija za fundiranje dolgov bo sprejela jugoslovanske izvedence. — Italijani se pogajajo v Londonu. « WASHINGTON, D. C., 19. januarja. - Pogajanja ^ grško zadolžno komisijo, ki so bila začasno odgodena, dočim so zastopniki Grške naprosili svojo vlado za nadaljna navodila, ne bodo obnovljena, dokler ne bo rešeno vprašanje zahtevanega posojila v znesku $33,000,000, dočim znaša vojni dolg Grške le osemnajst milijonov dolarjev. Grkom so dovolili vojno-časni kredit v znesku $48,000,000, a so dejanski vzeli le osemnajst milijonov dolarjev. Po včerajšnji konferenci je izjavila ameriška komisija, da je pozitivno* odklonila prošnjo Grkov, naj se jim posodi nadaljnih $33,000,000 predno bi se uravnalo vojni dolg. Medtem pa se vrše priprave za pogajanja z jugoslovansko zadolžno komisijo, ki je dospela semkaj. Nikakih korakov ne pričakujejo od novega fracoskega poslanika Berengerja, ki je že izročil svoje poverilne listine predsedniku Coolidge-u in državnemu tajniku Kellogg-u. LONDON, Anglija, 1 9. januarja. — Včeraj so se vršila dve uri posvetovanja med angleškemu finančnim ministrom Churchillom in italijanskim finančnim ministrom Volpijem, a pogajanja so bila brezuspešna ter se bo vršila danes nadaljna konferenca. Glasi se, da ni mogel angleški finančni minister sprejeti predlogov Volpija, ker so se mu zdeli nezadostni, a o teh predlogih "bo razmišljal kabinetni svet, še predno se bodo vršila nadaljna pogajanja. STAVKA NEWYORSKIH SLAMNIKARJEV V ponedeljek zvečer se je vršilo veliko zborovanje newyor-ških sdamndkarjev. Navzočih je bilo nad dva tisoč sla m nikar je v. Ko so jim govorniki obrazložili položaj, so prišli do zaključka, dc jim ne kažo dntgega kot za*ta\-kati ter s pomočjo stavke izvoje-vati svoje upravičene zahteve. V torek zjantraj. točno oh de-set:h je nad petsto delavcev vseh strok pn slainnikarski in klobučarji obrti v Downtoimu zapustilo delavnice. Popoldne so se vršila tri velika javna zborovanja., na katerih so navzoči izrazili uniji svojo solidarnost. Ta stavka, ki se bo z vsakim dnem širila in napredovala, je silen *udarec za gospodarje. Kar jih je količkaj razsodnih — in toh je dozdaj kakih 200 — so se že zaceli pogajati z unijo. Osta\i pa pošiljajo svoje agente po hišah, ki nagovarjajo delavce; naj obrnejo liniji hrbet in naj se vrnejo na delo. Zavedni delavci jih seveda nočejo poslušati in vztrajajo pr! uniji, Vfvdoč. da je edinole uiuja njihova reži/te v. Glavni nra/i za Downtown je na 640 Broadway, kjvr se linijski uradnika pogajajo 2 gospodarji. O napredku pogajanj in o stanju srtavke bomo še poročali. Nov potres v Italiji. FT;ORRXOA. T talija. 10. jan. — V okolici Amita. v ružjrh Aponl-nih. je bilo opaziti včeraj par močnih potresnih sunkov. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes to na£e cen« sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din, — $18.80 2000 Din. — $37.40 6000 Din. — $93.00 Pri nakazilih, ki tna&ajo manj kot en tiso« dinarjev računamo posebej! 15 centov za poštnino in druge stroške. Baspočilj* na zadaje pošte In izplatnje Tofttal čekovni unJT. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE- 200 lir .......... $ 9 20 500 lir..........$22.00 300 lir .......... $13 50 1000 lir..........$43.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot SM Dr. ntmnamm p« 10 center sa poštnino In druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje LJuMJamka kreditna kan k* t Trsta. Za pošliJstTe. ki presegajo PrTTISOC DINARJEV aH pa DVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti 8e poaeben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj nI stalna, menja se večkrat ki nepričakovano: iz tega razloga nam ni SMgoše podati natanfae cene vnaprej* računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v reke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČA8U TER RAČUNAMO ZA STROŠKE ti.— Denar nam Je poslati naJMJe pe Dosoestic Postal Mo^f Order aH p. New York Bank Draft, d FRANK SAKSER STATE BANK 88 Oortlandt 8treet York, X. ? GLAS NARODA. 20. JAN. 1926. GLAS NARODA (SliOVENfl DAILY) IZ ŠPORTNEGA SVETA 0w%od and PMkkod bf fhlYWSU} PUBLISHING COMPANY (A Cšrporatio%) Frank BftkMr, preddon* Look Baaadik, lr< PlfMf of bnaizMU of ih« corporation and addreme of above officer*: 18 Cortlandt St., Borough of Manhattan, Now York City, N. Y. GLAS NARODA" of tko People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. 0a eels Ma molja liti oa Ameriko 4m Komada_______$6.00 W* pol lota____$S.OO to četrt Uia______$1.50 Za Sew York ** oeio loio _ $7.00 Za pol leta_________ $3.50 Za wioeemetva oa oola loto_ $7.00 Za pol leta_____$3 JO Subscription Yearly $6.00. Advertised ant on Agreement. "Qiao Naroda" iohaja vsaki dam itvzemli nedelj in praen&on. Popiai bra* podpisa i a osebnosti e« no priobeu Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri •preni^nbi kraja naroini-proaLao, da m nam tudi prejšnje bivaliftoa nasnam. da hitreje najdemo naslovnika. UQ L A 3 NABODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. LEWIS IMA ZA SEBOJ PREMOGARJE.. . Dopisi. r Dur ant City, Pa. Kit baš (pošiljam naročnino za Ktst ' Glas Naroda", moram nekoliko opijati tukajšnje "delavske razmere. _ Tovarna American Plato Glass Corporation obratuje s polno paro. Za nameček bomo morali za-I čet i ^nočno turo v nedeljo zvečer. Plača je primerna, samo premalo za današnge delavske razmere, ker je vse drago. Kot božično darilo je kompauija dala v-aki dru-zini dva in j>o4 bušlja krompirja sa-me.i ii i so dobili nič. Toda to ni pravilno. Tudi oni delajo za isto kompanijo. Drugače živimo tukaj prav dobro. Veselic nimamo nobenih. Svatbe tudi 110. ker se fantje držijo proč od deklet, katerih 111 prav doKtd tukaj. Danes sem U P™wta\*jen od tukaj v Erie je bil pree!a. da bi se ortvpali prenu^garje prisilnih raz>odišč pravice prostega uMavljenja dela iu prostega gibanja. Govoril je tudi o tem, da ne 1k> mogoče uničiti organizacije tudi če bi stavka trajala celo leto. tem ožini mho trn seveda d- ti b• Ij ipesiini-stieni. V prvi vrsti je popolnoma ne-smiseiiio, da bi mogla stavka antraeitnih premogar-jev trajati £e naprej, ne da bi j>o>egla vrne«. ta ali ona avtoriteta in v drugi vrsti je ?*»iidfirno-»L anierL" k<-;tfa delavskega razreda premalo razvita, da bi -e moglo 1M1.000 premogarjev in njih družine držati že za par nadaljnih me-secev nad \.»do. Za kaj takega je treba de-lav.sfcva, ki sjKwmava v taki stavki del svojega velikega boja proti kapitalu. Dejstvo pa j«- .ač pa ^uUKijo (medtem podminirati takozvasio ceitifikat«o ]>osta-vo v Peiuisylvani.ji, ki določa, da mora vsak premolar s-užiti v rovih rtkienj za ■razveljavjjemje to-awievne poaUve. kot j»oiV»i"a tifki liewyoi^ki večerni list. Te prošnje prihajajo iz trgovskih zborni, ter m) jih ]Kvdpi.ali, med drugimi, iuiki itevibii delavci, ki nimajo niti najmanjšega pojma, za kaj gre »tvar pravzapa-av. Vsebina toodemik tlokumeiuov je vedno ista. "Vedno se ponavlja, da daje certifikat na ]X)>tava autiaeitnim premo-{jaurjem JiwMiopol in iav,k preinoirar-jev, katere sm-o moraili doživeti v u-kii zadnjih par let. DejsAvo pa je. da «e j.' vsle.l -.prejema te postave bodatno zmanjšalo število velikih nesreč v premogovnikih : da so bili pred uveljav-ljenjem te postave antracitu i rr. vi Pennsyl\aiiije pravcate klavnice, ki ho zaditevale vsaki dan človeške žrtve ter naravino-t izsilile sprejem le postave, — br^z dejanskega sodelovamja ali prizadevanja premogarjev ter njih organizaerje. Izkopavanje antracitnega premaga zadeva posebno znanje in po*.-hno spretnost. K emični antra-citni premogar mora vedeti, če obstajajo v rovih in hodnikih strupeni plini. Spoznati se mora t udi na prav ]K>sebne formaeije trdejra premog«. Kontno pii mora tudi trdno in varno postavljati lesene opore, od kojah pravilnega nameaeenja >ta otlvi^ia življenje in zdravje premo^arjev. Raditejfa ičiti ta iwv»tava žn ljenje ti-.očev U-u- zabranja o3» wtem čanu tudi uničenje številnih rovov in h.xluikov. kar je ^evcvla na korist lastnikov -premogovnikov, ki niso mislili dosedaj niti enkrat nato, da bi \-prizoriH l>ogon proti tej postavi. Da so storili to sedaj čin prvikrat, nam le dokazuje, d.t okušajo pregovoriti premogarje ter jih dovesti do popusta. \ tem pa ve *vo ustreženo - leni negativnim uspe-1. \ prvi vrsti potn»hujejo odločno postopanje, to je resen boj organizaeijc. do trpkega konea. z v^emi sredstvi, ki so organizaciji na razpola^ro. Nadalje pa potrebujejo sedaj solidarne poilpore celega organiziranega .unerišk. ga delav-ke-ja gibanja. Kdor noče, da bi organi zirant podjetniki uničili to najmočnejšo dela^-jsko organizacijo te •"/^e, naj poseže v svoj žep ter pomaga antracit ni m stavkarjem in 11 jih družinam. ČLOVEŠKI UM SE UPIRA NO 7IM IDEJAM. Nove ideje se morajo boriti za! "Vsak napredek v veri. kako -voj obstoj vsiljivec. T« razprave, ki jo je spisal ravnatelj opažamo ob najbolj ne: latnih nožna nst vene organizacije Science ; Voiarijah. ki -e odtrgajo od kon-Service. Dr. Edwin E. Slossen in j veiieijonalnih navad, ravno tak«> ki je bila prečitana na letnem zbo- kot te • veti,vna nabiranja", napredek znanot-• lava jamo svetlobe kot imbol /.tih- j u :ko ladjo, ki je nedavno nado-nja in temo kot simbol nevedno- mc-stila parni stroj z Diesel 11111--ti. je tako star kot zna 11 o>t sa- torjciu. nnraii pristaviti dva veli ;iui". pravi dr. S'o>«en. "Ali laika in bierzpotrebna dimnika, tako ;>» i sipo doba j« bistveno netočna, da bi izgledala enaka pa mikom jti t'*nia je negativna in ne nu- i konkus-eničnih družb, kajti p'l-t-li nikake o»lj>orne sile proti pro-jnki nisi liolrli potovati 7. ladjo, liianju znanja". !:i nima pl^čajnejra i:i vidnega "Niikaka človečka črephija nr|z:!aka svoje sti«>,j.ne sile", prazna. Ona je vedno napohijcnn " i i tako najdemo tekom vse : nečitn. ali črepinje nekaterih zg'«Mb>vine zna: -Iva. da nove 'jndi >o na,]>olnjene s snovjo, ki! deje morajo prilioriti pot v člo-je neprodrrljiva. ali na katero je I v<->kj um s pomočjo kako krinke. kjer si je končal življenje. Vdal je bil pijači, odkar je izgubil roko. kajti to mu je grenilo živ Ijenje. Pnsl vojno 111 med vojno je bil njegov brat v JoMe.t. 111.. o-v umu oTiejra človeka. ia ima. ko prMc na svet. 1 .GOO.COO.COO ljudi fvse člov«-tvo) njej in le enega «a •nega v.n njo. Ako bi s** vprašanje-da-li je -zeinljn olerogLi ali V'los-I:.-nata oziroma da-li se vrti ali se ne premika. dandanes prepustilo 'judskemu referendu po vsem sve-u in bi «e zahtevalo obvezno oditi ali premakniti, da prowrt or f.a nove i^oj- :ia pravi jo me". "Lahko vložite nasprotujoče s: deje v možgane človeka ene leg druge kot niz knjig na po ici. Ali to si' more napraviti le edaj, kadar so te ideje mrtve. Ko »a žive ideje pridejo med seboj v dotiko, nastane vzajemna borba •11 suvanje. kot da bi liili vlomilei in ne brotniki čioveškegra plemena* do- NOVICE IZ SLOVENIJE Umrli v Ljubljani. Maiija libiž. mizarjeva vdova. izdeloval Ica žimnie. let: Terezija Makse, postrežniea. 38 let: ^Iarija Pre,tinar. delavčeva hči. let; Silvestra Pohar. hči čevljarskega pomočnika. 2 dni; Fran Hribar, delavčev rsin. 20 mesecev. Neznana utopljenka pri Zagorju. ■10. deeembra je žandainierijska pa.rrulja iz Zagorja jiotegnila i/ Štve neznano utopljenko, staro o. krog 26 1(4. 1*topljena ženska je h:Ja >r« ' »je postave, okroglega o-braza. kostanjevih las. Oblečena jo >i!a v abo zrlmkasto krilo, be-io srajco in obuta v črne nogavice in širni-čevlje z visokima peta-mi. Neznanka je imela na desni roki zlat i]>oročni jirstan. V vod; e ležala že dalje časa. Najdeno truplo pri Polšniku. Pred kr alkini so opazili ljudje Savi jhkI varijo Renke ju*i PolS-liTv-u ti 11]i*!o 6 do S let dara utop-jene deklice, ki so jo izvlekli na suho. Deklica je bila obuta v črne dobre čevl je in nogavice, sicer p? e bila gola. ker ji j«* vixla obleko bržkone odtrgala od telesa. Peter Zgaga KRMLJENJE JELENOV Odpravljeni vizumi med Švico in Avstrijo. Dogovori za odpravo vizuma med republikama Švko in Avstrijo no ufpodno zaključen!. Oim bodo podlpisane formalne listine, bodo potoua&i Avstrijci v &vieo in obratno Moto si potnim listom brez dovoljenja. :jika Riehepina in kritikom 'Temp--a' Pierrom Brissonoro do ostrega konflikta, tekom katerega je dobil kritik od Riebepina klofuto. Vsled ft«^a je prišlo med na-sprotaukoma do dvoboja na pištole, ki pa je končal nekrvavo. Nasprotnika .sta se ločila, ne da tu s« spravila. Radarska nesreča na Angleškem. V rudniku v Bircbeowoodu na Angleškem, «e je psupetda velika Sedem Slika nam kaze skupino jelenov v monakovske-m z00logičnem vrtu. Iluda sima jih je pritiraia iz skrivaliač ter se dajo krmiti od mimoidočih. • mJTte- i ■■ 'sMrtiirhrlfeifitfarrfHf%*aiii' - San Francisco, Cal Pro-im. odmerite orno Društvo veselico, ki je prav dobro nspela. Dvoraaia je bila (tu volj velika in tudi plesalcev in plesalk- je bilo obilo. Kor si pa Iritištvo s miini plesom ni dosti na dobičku ni bal finančni u«peh lak, kot )bi ga želeji. Opazila sem. da se na-, stoveoi^ki trgovci, katerih jri precej na našem Hribu, ob takih prilikah l^ekako prezirajo. -Mi jih podpiramo pri vsaki priliki, kupujemo pri njih hrano in -druge potrebščine ter se vedno držimo gesla "Svoji k svojim". Ne hodite za.st. ranic ga razžaljeni, ampak jaz sem povedala, kar mi je bilo na sreu. Upam, da se bodo trgovci v bodoče poboljšali ter pridno obiskovali naše veselice, katerih bo še dosti ta predipust. Mi smo imeli dosedaj na Hribu dve dvorani, v katerih -suuo prirejal veselice sedaj ,wo nam pa mestni inšpektorji prepovedali tam vse prireditve, češ. da sta dvorani preslabo zgrajmi. Vabijo nas v mesto, da je tam dosti velikih in močnih dvoran. Zalkaj spimo, dragi rojaki, že trideset letAli res nismo tako močni, da bi zgradili csvoj dom. iz kaiterega nas ne bo nihče preganjal? Šo?t velikih društev ij.iaino, pa nobenega prj-.»ravnega shajališča. Vsen^ SI encom in SK>venkam sirom Amerike želim isrčno Novo leto. tebi CilaK Naroda pa obilo-novih naročnikov. Barbara Kramer. Ali ste pričeli čitati v včerajšnji številki novi roman "BELE ROŽE"? Pričnite, ne bo vam žal. Tako lep roman ko; je ta. že dolgo ni bil objavljen v (ilasn Naroda. * V Washingtonn so pi-ecej na v dušeni za Ijigo narodov tkljnb temu. da nočejo tega javno priznati. Zato so Ligo oblekli v novo kiklieo ter ji pravijo sedaj svetovno r a zsod išč e. Poslanska zbornica je dovolila pert deset tisoč dolarjev za pnseb-le delegacije, ki bo navzoča nn razorožitvam konferenc t, katero bodo sklicali svetovni raz-od ni ki. Tozadevna konferenca se bo vršila . . . kot se jih je vršilo ž ' -ti pred njo. In tudi vojna bo še izbruhnila .. . kot jih je izbrulvnilo že d<>-=ti }>re«l njo. * V Parizu -o se krog Božiča vršile plavalne tekme. Pri tej pri- iki se je dognalo, da ženske d"--.ti laže prenašal jo m ray. kot p.T moški. Hm. da se to dožene. ni treba prirejati nikakih plavalnih tekem. Kar v New York naj pride čl-vek in -naj se v hn-leai mra -n iz-prehaja po newyorskih ulicah, pi se bo o tem popolnoma prepričal. V Na.shviUc živi učen sod.11 "k. k ima pa silno dosti e.isn ya ra./ps la-knbati približno petde-et ti«o; kosil in večeri j. No. Nashville pa že ni kaj pr» nra.vno me^-to za mlade ameriške žene in dekleta. V Nashville najbrž ni nobene trgovine, v kateri bi prodajalii sendviče, in v vsem Nashville iaj.br ž nobene priprave za od igrati je kan. - Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino: rese m Koledarski del. Poglavje o praznikih, letnih ča-ših in mrkih. Premor/ovna industrija v Ameriki. Smrten padec z balkona. 10-let.ni sin vladnega svetnika dr. Riesa v Berlinu je opazoval te dni s svojo 12-letuo sestre j. balkona stanovanja v III. nadstropju snežni metež. Deček se je sklonit pri tem preveč čee ograjo ter kagubil ravnotežje. Sestra mxi je hotela pomagati, toda dečko va teža jo je potegnila seboj. Šele čez pol ure sta bila najdena o-troka toako poškodovana na dvorišču. Deček je umrl kmalu po trasportu v bolnico. Deklica si je razbila e repa njo ter je njeno stanje brezupno. Njuna mati je bila Prijaitel.j. če jo tvoia žena tako modema, da je pričela kaditi, .ii •laj par ei»ar. katere ti je kun'!.? -a Božič, pa jo boš hitro odva-l dil kajenja. * V perzijski, vasi "MnJini živi žen--ka. ki zatrjuje, da jo stara 140 let. Ameriški finančni upravit--D dr. Artiliur C. Millspaugh je okv&rii( kupčijo, je zopet on tukaj. In kar je glavno: njega ni sram nikake-ga po>la; on ti kupi kozo in najde odjemalec. da prodaš vtarc koma-te; poimV ti čuvaja za h»o in ako hočeš — kupi ti tiuii pi&čancc na trgu. Napravi ti vsako ushigo. poprime se vsakega dela, pa venda* — en posel je. s katerhn se ponaša in katerega ima za evoje glavno opravilo, to je njegor advokatski Man. On sieer ni nikoli nob«-ne -^-ran ke zastopal, ali v arhivu okrajne I »i Mirne iu. prožnega naček>tva, ka-krvr .tudi v občinskem arhivu je eel kup aktov, tožb iu pritožb, pisanih v. njegovo roko, a niti e-na ni navadno sestavi je na. temvee tako. kakor bi jo napisal najbolj, ni advokat, to je. našteta sta v vsaki v-a j dva. trije paragrafi. In kako šele je poznal paragrafe ' Pride k njemtt kmet, pa mu govori svoji nezgodi, a on sani o ponluša, a skozi zobe neprestfa no mrmra one paragrafe, ki nanašajo na doiični slučaj. — Bil sem, — pravi kmet, — dolžan Milo vami, mojemu sosedu, dvainsedemdeset grošev. —- Para4rn»f stoštirinaj>ti, — zrnu mira F^i. — Kaj pru v» — Nič, nič, — odgovori KiČa — omenil spni paragraf, pod katerega to spada ; ti samo nadaljuj. — Bil sem mu, pravim, dolžan dvainsedeimleset grošev, pa sva se zmenila, o snetem Juriju, da mu jih vrnem. — TrLstopetnajsti--mrmra Piča. —- A meni se je nekako posrečilo, — nadaljuje kmet. — da sem prodal kravo prej in sem vrnil Milovarut tisti denar mesee dn« pred rokom. — Se'tfiiwtirideKeti, točka by — Mislil semx da sva se kot poštenjaka pobotala. in sem mu plačal tmli interese in takso in vse. — Se/stčnšiiride«se4i, točka a). — Zdaj pa, dragi moj. zahteva od mene. naj mu plačam interese do sv« tega Jurij«, ker, pravi, je tako dogovorjeno. — Dve-itopeti. dvetstošesti m dv«t*Lo««dnii. — Kaj praviš? — vpraša kmet in gleda Piii naravnosrv oči. — E. dragi moj, kako noj ti povem, — začne Fiea in -si mane roke. — ta fcivftr ni s formalne m ne zakonike qtrani tako enostavna kot bi kdo mislit Enostavna stvar — — dragi moj, se zato imenuje e-noKtavua. ker zakonski opira na en sam odnos eči se paragra/. in .to je pn»tera lahko. T«-rko pa je; dokler ne pogodii. kateri je ta paragraf, in ko pogodiš, potem dr*, ffi moj, lahko sam vodiš tožbo hwz advokat ovv pomoči. — Tako je, — pravi kmet in gleda Fiči naravnost v oči. čudeč f»e njegovemu veiikenm znanju in njegovi ivkzrncKti. — Drugače pa, — nadaljuje Fi-ča, — stvar ni več enostavna, čim *e opora na več od mepa odnow-oega «e paragrafa. Ta tvoja stvar naprimer ima te do noseče paragra fe: Stjoištarinajsti. fristopetnajatn. Stilistirideseti, točka a) in b). dw-wtoprti. dvestoMti in dveeto sedmi. —Aii brate. — ae začudi kmet. — ako Jse je totiko paragra -fov nabralo za teh dvanajst gro-frv interesa. kolika bi ji\ šele bi-k- da jih > krogduka df**i moj To drugi, kar vax je odveč, pojdite domov t Ali ni tako? — Tako je, — pravi kmet. — E. vid/s, zato tvoja .stvar ni ■0 pravilnik in 7.akon o raksai ni to stvarjo, to je go-, torvo globoka advokatska skrivnost. Nekaj pa se je dado iz tega etnag<«i paragraf pravi: Daj •. , ... , , - ,r , _ , [ . , i tn tla jm oo Fiea komaj pomim k ALdoTamu do twtega dne interes, i , . , j . , „ . . i tem, da jih opomni, da so paragra- 4co mu vmd denar! Da, šestin-i ^ štirideseti, točka b), pa pravi: — E, ni drugo, nega da "plačaš Milo- j fi ^pravzaprav brat je med seboj in i dn morajo zato med seboj živeti v , _ I -pravi in ljubezni. Nanu mteres prav do svetega Ju-' , - . ^ ^ . . 1 Tako je tudi bilo. Ko je zupaj: '.cončal svoj govor, se je Kiča glo- — Poslušaj. — pristavi kmer po kratkem premišljevanju, — pa rrlstopet>naj-4i jo bolj pošten od io*»ke b), zato ti meni po njem sodi. ako moreš. — I>a, ali dve«*tapeti pravi: Ne -meš soditi .po cmera paragrafu, nego nas moraš vse pokKea&i, vsi paragrafi smo -čaati vredni in pošteni in kot bratje se ne ločimo drug od drugega niti v dobrem, aiiti r hudem. — O gorje. — se popranka kmet in nadaljuje: — Pa dobre boter Pičo, kako mi torej svetli-ieš, kaj naj naredim* — Dragi moj. ne jaz, zakon ti -vt-fnje. tka j naj storiš. — Pa kaj mi ^-fituje, povoj m!. — 04ej, šesi,inšiirrdeseti para traf. točka a) pravi: Kadar stvar ni enostavna, pojjdi k advokatu pe Ta dobro plačaj in naj ti nikar ne bo tega žal. ker te bo drugače š' več veljalo. — Pa saj plačam, boter Pičo saj ne mislim, da ne bi plača.1. r koliko ? — E. moj dragi, ra tožbo bor dal torej mena Sftiri krone, a .plačal boš seveda tiudjr drnge stroške kar iai kolikor bo. — Ali — kakšne štiri krone, — ^e prestra&i kmet. — saj ravno tolilvo izahtevn tudi ifilovan in teroaa, — Vem. dragi, ali ti se tukaj u< Neguješ za te š|iri Icrone. neg za svojo pravico m 6aat; ali ni ta ko, povej mi! — Pa — tako je! In ista se pogodila: Fiča vzame štiri krone in začne pravdo za pravico in east, in pravda se vleče -kakih šest meseccv z novimi »r lovtimi strHnki in x zmiraj manjšim upanjem, da oni pride do pravice in časti. Glejte, k temu advokatu Fiči je privede! Riata drugi dan popa štaeimarja in župana, a hotelska hišna je obljubila, da -bo paziia na otroka, ker to ni zdaj več bila ni kaka skrivnost. Advokat Fiča je ravno kupil dve -sirovi jančji koži in jih obesil v svoji p;r«mi na zel>eij, ko vstopijo novi tožniki. Rista reče ^amo iza priporočilo dve ali tri b<^ede, in odide. Na vratih pa še boko zamislil in začel z nohti bob-nati po mia. Zamislili so se, Boga mi, tudi pop, župan in štaeunar, pa gledali Fiči v oči. k« bi gledali v sveto podobo. Boga mi. —- zagode Fiča in začne sumljivo vrteti »glavo, — nenavadna, ^zakonsko in formalno nenavaicfena stvar. — Potem dvigne giavo in j>ogl<*da županu naravnost v oči. — Reci ti uLOJii, dragi moj, alt hočeš, da se lepo sprijaznimo s predstojnikom ali nečeš? Žu,pan se pofpratfka za vratom. — 1, pravi, — zakaj ne!t Rad bi bil dober ž njun. zaikaj bi se prepirali ! — Dobro. — reče Fiča in ^e zopet globoko zamisli. Prrški-dt je bilo to, da ni Fiča začel obračali in premetavali ]>a-ragrafov in na široko iu dolgo razkladati, nego se je zamislil, res-uo se je zamislil, dvignil glavo m vprašal: — A 'koliko je staro dete ! — E, niti dva tedna nima, -pravi pop, ki se je najbolje spoznal na datum. — Hm, lim. — zanumra Fiča. — potem otrok še ni dosti razvit — Ne, ne, Boga mi, eel črvi ček — doda hitro Jova. — Hm. than. —zamruira Fiča iz-nova in se zojK»t globoko zamisli. Popu in županu in Jo vi .-e je zdelo čudno, da atlvokat tako pre-uiišljuije. Ali je to tako težka nezgoda ? Ali — ni bilo druge, nago da počakajo, kaj jim poreče. Nazadnje dvigne Fiča zopet glavo, a vidiš, rešil je .st.var, ker se veselo smeje in je zadovoljen sam s seboj. — Eii. vidiš, moj dragi, mi ne bomo te stvari oprli niti zakonski, niti formalno na kak odnose-či se paragraf, temveč lx>mo to stvar rešili popolnoma privatno in izven Kalkooa. — A kakso? — vprašajo vsi trije in oči jim alezejo skupaj od zadovoljstva. — E, vidiš, vi bo-vte dali men' enkrat za vselej j*to kron, jaz pa vzamem otroka v svoje varstvo in potem bo že moja stvar, kaj in kaiko bo ž njim. Vendar se vam ob-vežem, da bom stoi-il samo to. kar je najbolje za ort.rakavo prihod- pristavi: — Glej, Fiča. da pomagaš temjnjost ljudem, ker so dobri in časrtivred-j Vsa tiojica se je ako ni. M«ii uajiraviš dobroto jih obvaruješ- škode. Pop iu župan ki Jova se poslo-ve od RUte s hvaležnim pogledom in se obrnejo natto k Fiči. Fiča ^tooi pri svoji mizi in jih ogleduje.- Postave je majhne in zabithk-ga \-rata. redkih las in i drobnih oči. Na njem je precej ! dolg, obnošan površnik in nove platnene hlače, ki še niso bile nikoli oprane in po gjubaJi vse raz-lomljene. kot da so iz trdega papirja. Na nogah ima čevlje, ki so namazafti z mastjo, a voščila že nirto videli več mesacev, •< je robato in izkrivljeno. V splošnem dela vtis dobrega človeka, ki bi svojemu bližnjemu dal vse, kar ima, četudi bi v resnici rajši vael a katoliške vere. Ker oče ni hotel dati dovoljenja za poroko, jo je enostavno od vedel. Sedaj • preživljata v Evropi medene tedne. Tragedija lepe srbske učiteljice. Pred kratkim je bil v Skoplju ponovno aretiran in stavljen v okove eden najbogatejših in naugled-nejšili makedonskih begov, Ca ni Halilbegovič. Ta dogodek se je mnogo komentiral po vsej Južni Srbiji in je o-sve/il spomin na tragično »mrt mlade srbske učiteljice Milice l)e-nič, soproge Canibegove. Sko-pljanci. tudi najmanjšii deca vedo povedati o tem dogodku cele hist orije. Nič čudno, saj je dogodek tesuo s[)ojen z enim najpopularnej šili meščanov Skoplja. Iz fotografije in pripovedova-vanj je razvidno, da je bila Milica izredno krasno dekle. V Južno Srbijo je prispela iz starih mej. Makedonci, posebno Turki in Ar-navti, verujejo, odločno na njegovi strani iti pravijo, da .i«' vsemu kriva sama 1 >pa ' kaurka" (krLstjanka) ki se sama usmrtila, kt-r je prenehala ljubiti svojega moža. Kristjani so nasprotno odločno na si ran i Milice, ki je bila pravoslavne vere. Oni pravijo: "Milica je bila odločno proti temu. da bi si po turškem običaju zakrivala o-braz itt s- je radi tega sprla z mo-ž^m. ki jo jc dal nato ubiti, sedaj pa >»«• hoče rešiti z denarjem!" Pri sodišču v Skoplju se nahajajo tri Miličina pisma. N*a vsakem je nekaj vrstic: eno je naslovljeno na Ca ni bega. dve pa na njene sta-riše. Milica je na vseh treh podpisana kot Deuič Čanibegova. V njih zatrjuje, tla ne more preboleti smrt nekega Ilalila in da gre zato prostovoljno v smrt. Prosi, naj se ji ii jen korak oprosti. Toda vsa tri pisma so starejšega datuma nego je njena smrt. A vendar so la tri pisma, čeprav nekateri dvomijo o njihovi originalnosti, edina podlaga, na katero se more sodišče opirati. Važno vlogo iej stvari tudi zdravniško mnenje. Ker pa igra v Mac-edoniji denar vsekakor mnogo večjo vlogo, kakor v vsakem drugem delu Jugoslavije in ker se tamkaj od denarju presoja in ceni tudi vrednost človeka, je popolnoma razuuielji-vo, da zavzame Canibeg v tamkajšnjih krajih zelo ugleden položaj. Včasih -so že zgodi tako, da združuje človek več lastnosti v svoji osebi. O takem zanimivem ■»lučaju poroča!jo sedaj i/. Pari/a . Se bast i jan Prioux jc *J(» let stai a bi lahko tudi doktorat iz tatinske stroke, kajti imel je v nji velik srečo, ker je hi zelo spreten uzmovič. Pred časom je Prioux fkradel Lz nekega avtomobila 15TJ išoč stekel za očala. Dve uri po tatvini je lvil plen že prodan. Kon-em novemibra ]><» -e je iilozof zagledal v izr«M.lno lepega ovčarja, katerega je owtavil njegov gospo, lar pred iyko trgovino. Pes je bi! tako popustljiv, da se je dal od-vezati in odpeljati. Prmexvga je proda! nekeiuu Američanu in je iztržil zanj 400 frankov. Prve dni decembra ^o je Priexu sreča še en krat nasmehnila : Posrečilo se mu je ukrasti iz nekega avtomobila dragocen damski klobuk z br>-Ijantuo iglo. NasJednja tatvina pa se mu ni več posrečila. Bilo je tik ob praznikih. Prieux je našel pred neko trgovino avtomobil ^ knjigami. Brž je odnesel eel kouver-'aeijski leksikon, a ko ira je lio-f"lar ur pozneje prodati, je ime, smolo. Ponudil ga je namreč istemu starinarjiLi. ki je 1 >i delo isti lan prodal. Starinar je j>oklien-nolicijo. izi-očil tatinskega filo/.f>-'*a roki postave, knjige pa v m VI •>ravemu lastniku. viobii sc iui poleiieueli cesti ni m« gel t!ov<4j hitro ustaviti ter se je zaletel v zatvornieo ter padel, pr*-obrnivši w med padeehm. v glo-bočino 10 metrov na lcame.nito škarjvo. Vsi trije pot-uiki so se n-bili, •šofer si je razbil črepinjo ter obležal snirtnonevarno ranjen. STENSKE KOLEDARJE smo razposlali vsem našim naročnikom. Krasni so in umetniško završeni. Slika na Koledarju predstavlja očete naše republike, ko se. posvetujejo glede nameravane izjave neodvisnosti. In letos bo minilo 12."> let izza onesra pomembnega dogodka. Koledar je torej tudi v tem oziru pomemben. Nekaj nam jih jc- presta vrnila, ker so se naslovniki v zadnjem času preselili. Tem jih bomo poslali, kakor hitro izvemo njihove sedanje naslove. Kdor ga pa hoče ]>o-slati svojemu prijatelju, naj nam sporoči ter priloži petindvajset centov. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.. New York City. Živa baklja. Čistilec lokomotive Antonio de \*uzio v Trstu je bil 8. uri. Cena pop. 50<-: zvečer :">0r. 75c in Igra ' OLAIRDOXIAX" orkester poti vodstvom rojaka John Hočevarja. Iyra " DOME.\ " }r dramatizirana po Jurčičevi por* s!i ter je zato prav tako priljubljena kakor rsr Jurčičevt povesti i: sloven, skega kmečkega življenja. « 99 21. FEJlRlAJiJA "ČARLIJEVA TETA 99 Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 CprtWt Street, N^w , ni »_________ •f' ->Y' r GLAS NARODA, 20. JAN. 1926. BELE ROŽE ROMAN V DVEH DELIH. Za "Glas Naroda" priredil G. P IJMl iti 1 t tu A ■ K^IPi ZA PROTESTANTSKOKATEDRALO * i. j (Nadaljevanje.) Dobro, naj bo tako. kajti -vi ne ve*te, da sledi vsaki noči ju-je rekel duhovnik resno. — Solnce oioji že nizJko in liitro iajo in;- Ko ho prišla za vas večna noč, bo prepozno ke>ati se »oh • Lovu.:i za usmiljenje božje. Ne. ne tejra smehljaja, hčerka je nadalj«'\al z dvignjenim gladom, ko se je pričele ženska Ni tr« l»a tega suiehtjaja. ki vase orožje proti du-nikiiiu. proti smrtnemu ■strahu posvetnega otroka, pix>ti pravici! S tem pa m- morejo motiti mene. ker sem vajtvi /ijaii hieroglife, na katere zadenem v svojem težkem poklicu. Tudi v vo.vh o«-h i-itarn krivdo ter strah pred smrtjo, — krivdo K j lis Vii-.> niu laj«*i»jit in -1rah pred smrtjo, kljub va>i navidezni ■ i-»v-bi./j.fi-'; napram vodbi. ki je podrla hi premagala že številne m tiar moške. - Struhopetei, ji» m i vrni J a mimo. kot da govori o najbolj I Hpr isti it vari. Ne mor«m vam zabraniti, gos^vd župnik, da citate v mojih . .d», k;u- v vam poljubi, a mene ne bo»>te ujela v to zanjko. Ce-... '. i a proti meni je absurdna. >odba še bolj in v vsakem tre- II u: k»« I .i i i rvO pride pouiilostilna odločitev kralja, ki bo zopet očistila moj«* ime. Zakaj torej to razburjenje * T« daj pa s«' je obrnil duhovnik vstran. liog uaj vam pošlje svojo Juč, — je rekel. — ker niste še /reLi. da bi čula nj«*govo besedo. Čitajte, kar sem vam označil A' oni kujjgi u» še pralno bo prišel večer, bom zopet tukaj ter vam bom p Lazal žarek luči, ki >c oiieta tudi iikesanemu grešniku. Pri tem se je oiirail ter potrkad. na vraita, ki so se kmalu nato odprla. Komaj pa je duhovnik pi^koračil ]>rag celice, ko se je že I ; -tilo noter nekega drugega, katerega je jetniski ravnatelj spre mil do celic. Ta drugi je bil še mlad mož, mogoče za deset let starejši od jet .lice, a tako poil<»l»en njej. da je moral vsakdo spoznati v njih brata in •«-viro. On je bil kot moški prav tako lep kot* ona kot ženska in <»ba >4a Ao*ila znake plemenitega rojstva, kateniii i mogoče iz-I i i>;iri. IV.ed od notranjega razburjenja je stopil v celico" in ko ga j.- /.. i!»nlala, mu je pohitela nasproti z veselhn vzklikom. Brat Ludovik! lirat Ludovik J — je vzkliknila in njen glas „■• la/odeval >koro neznosno živčno napetost. — Torej si vendar pri->»«•!.* ALi mi prhia.šaš prostost! Nobenega odgovora ji ni mogel daai. Ko mu je jetnica pohitela naproti, je zadela ob polo papirja, katerega je raaprosrtrl duhovnik preko knjige. Ko je zletel vsled njune hitrL- kretnje papir z knjige, j<> skoi-o nehote vrgla pogled na knjigo in cvetke. — Pregledala je in iztegnila je obe roki, kot da hoče zaščititi. - Bele rože ravensberške! — je vzkliknila in s hrVpavim šepe-i.injeni je ponavljala: IMe rože ravensberške! — Bajka pravi, da piiiia>ajo Ix'le rože mcšikiin, ženskam, sinovom in hčeram iz hiše li.i\'-.i>J)erg Miirt. Kako so prišle bele rože na njegovo odejo. — ko j.- umrl: l am bile. videla sem jih — in v zadnjem trenutku je ■ -"l po njih. Takrat j«- bilo v maju. In -.-daj se bliža jesen. Z mrzlo m tresočo s«» nitko j«' j>rij«'La bel«, rože ter pričela mehanično citafti prve bes«sle odprte strani: — Molitve za umirajočega. J10. | sn'm: — iz jrlobone kličem k tebi. Ootspod. usliši moj glas Prekinila je t»-r obrnila svoj mladi obraz proti moškemu, ki je stal molče in žalosten za njo. — Ali moram res umreti, Laulovik; — je vprašala z negotovim glasom, ki je razodeval vso njeno bedo. Mož je glolfoko \zdihuil ter stopil bližje k njej. — I>a. — je rekel z velikim naporom, a vendar odiločno. — Vse • k« lčauo, \>ako upanje izgubljeno. Kraj se noče poslužiti svoje pravice ter pu-sti, da gre posvetna pravica svojo pot. T. daj je omaluiiia lepa. ponosna žeitska, ki je le malo časa poprej 11 moglavo povdarjala svojo nedotakljivost, na kolena ter pričela \iii svoji roki nad glavo. - Vmreti, umreti! Tako mlada sem še! — je stokala. Tudi tvoj mož je bil mlad, — je rekel brat pritajeno, a ona ga je vmdar slišala in razumela. Vzravnala se je ter stopila par ko rakov mi za j. - Jaz nisem storila tega, — je vzkliknila hripavo, a razločno. Mož si je obrisal z robcem znojno čelo. Mksli na večnost Marija! — V par uraii boš stala pred Bogom . . . I mreti? — ga je prekinila, prevzeta od groze. — Res umreti in žc tako kmalu. Tako kmalu . . - Vsled posebne milosti kralja sem izvedel že vnaprej za iije7 r"f)\ sklep ter dobil dovoljenje, da te obvestim. Moja misija, najtežja mojega življenje, da prosim kralja za tvoje življenje, se je izjalovil i. Bi! sem sprejet v a vdaj ene i in kralj je bil izvanredno milosten / menoj, a v eni točki je ostal neomajen: pravice se ne sme ovirati. ♦ la zadene krivca. Če bi bila ti skesano priznala svojo krivdo, bi te gotovo j omilostil. Ti jpa si tajila s tako zakrknjenim srcem ter se poka/ala tako brez vsakega čuta. kadarkoli se je imenbvalo tvoje / ve, da se je javno mnenje ogorčeno od vrnilo od tebe ter te pri-r-elo smatrati za zver v človeški podobi. V tem slučaju se ni mogel kralj poslužiti svoje pred pravice, kajti v takem slučaju bi ga narod povsem upravičeno obdolžil, da se zavzema za plemstvo. Tvoje po-miloščenje bi^vzbudilo splošno ljudsko ogorčenost. Sedaj je vse kon eano! Prihajam, da se poslovim od tebe, Marija! Podal ji je roko. a ona ni videla te roke. Mrmrala je: — Umreti! Vmreti 1 O bele rože ravensberške! Tedaj pa je stopil brat tesno k njej. — Da. umreti. — je ponovil z odločnim glasom. — Marija, po kaži, da fcd hči našega rodu. Še lkikdar se ni noben član naše družine tresel pred smrtjo in nikdo ni »topil brez poguma preko temnega praga večnosti. Bog je strog sodnik, a neskončno dober in usmiljen ter bo našel v tvojem >rcu zlata zrna, katerih nismo mogli najti mi s svojimi zlatimi očmi in ki bodo zate sredstva k večnemu življenju. Dovolj je še časa, da priznaš in se kesaš. Tudi ne jxjzabi, da je na svetu še ena stvar, katero moraš rešiti: tvoj otrok. Vzravnala se je. ♦ $ % — Moj otrok? — je rekla. — Kje je moje dete T Prvikrat, odkar je bila v zaporu, je vprašala za svojega otroka — Tvoj otrok je na varnem, — je rekel brat žalostno. — Mislil s« m na nato. da ga privodem k tebi v zadnje eiovo, a nebnega bitja ni-f-ni hotel izpostaviti nevarnostim dolgega potovanja, — kajti tak n'■„>« plamenček ugasne kaj hitro, rečem ti pa. da je otrok v mojih rokah bi da bo veljal kot moj. Z dovoljenjem kralja bo nosil moje la ne bo njegovo nedolžno življenje že od mladosti naprej o- co»r»*MT uaoMoMo t undmwooo. M- t. Vse kipo za novo protestantsko katedralo v New Torku bo izdelal znani angleški kipar John Angel (levi na sl'lki). Poleg njega je škof Manning, sredi pa kip Tomaža Kemi>čana. SAMO -6 DNI PREKO * ecroranlml ptroikt na olj* FRANCE — 30. jan. PARIS 13. februarja. Havre — Pariško pristanišče. Kabin« ti-etjerm. razreda « umivalniki ; ' in tekočo voda za. 2, « »H < o««" Francoska kuhinja tn pijača. cfreneH J&ue 1» STATE ST.. NEW YORK alt lokalni agentj«. ICretanie pamikov - Shipping News ■Bfci Banka v Buenos Aires oropana. Bl'ENOS AIJIES, Ai-gentina. x 19. januarja. — Osem oboroženih našemljenih roparjev je stopilo dopoldne v neko tukajšnjo banko. Usmrtili so enega uradnika, en<#-ga ranili ter odnesli 14,000 dolarjev. značeno z namenje Kajna in da ue bo vsled tega zastrupljeno njegovo mlado življeujcNjaz in žena bova zapustila deželo za več let Na jugu bo rojeno moje dete in tvoje bo staro takrat že eno leto. Moja žena in jaz bova imela dva sinova, kajti tam nas ne bo nikdo poznal in razliko enega leta bo komaj opasati. To je najin načrt, kateremu liočeva ostati -zvesta. Če ne gane nobena stvar trojega srca. te mora zadeti to kot dvorezni meč: tvoj otrok ne sme poznati imena svojega očeta, — radi tebe. In sedaj, z Bogom! — Z liogom, — je ponovila mehanično ter zrla pri tem ua be-e rože, ki so ležale na mizi. Predno pa je potrkal na vrata, je še eaikrat stopil pred njo. -— In mi res nimaš ničesar poveti. Marija ? — Jaz nisem storila onega, — je odvrnila hitro, ne da bi dvignila pogled. Kje je IGNAC PEČJAK, doma iz fare ZaTgradec pri Fužini in ostali prijatelji mojega pokojnega moža Antona Kern, preje Hren, ki je umrl 23. septembra, rojen je bil v fari Trnovo, Notranjsko. Ne iščem radi slabega. zato prosim, da &e mi javite. Mary Kern, 302 North 1st St., Kansas City, Kans. (4x 19,20,21,22) 23. januarja: Aiidanla, Cher bo urc. 27. januarja: Suffren. Han«. 29. januarja: Marti a Washington, Trat. SO. Januarja: Aq ui ran La. Cherbourg; France. Havra. C. februarja: Olympic. Cherbourg; Prea Roosevelt, lliemen; Ortluno. Cherbourg. 10. februarja: La Savoie, Havre. 11. februarja: Westphalia, Hamburg. 13. februarja: Paris, Havre; America, Bremen; PlttaburKh. Cherbourg, Bremen. 16. februarja: Berlin. Cehrbourg. Bremen. Albert Ballin, Hamburg. 20. februarja: Aqultania. Cherbourg; Pres. Harding, Bremen. 24. februarja: De Grasse. Havre. Havre; Orduna, Cht-rboure: Yorck. Bremen. 1®.' marca: (leori;«! Washington. Ciioročajo. da pouka v šoli. Župnika v Laureinu » o.krinkani tatovi prijeli pred in ProveLsu sta doibila pred boži-|n