Poštnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE © ST. 1 © 7. JANUARJA 1955 © LETO XTV © CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE! Pred občnimi zbori sindikalnih organizacij 0B6AČIJN DELA Zopet se pripravljamo na občne zbore. Veliko dela je okrog | tega in naše organizacije se res-' no pripravljajo nanje. Da, pravočasno je treba pričeti, da bo j občni zbor res dobro pripravljen.! Letni občni zbor ni običajen sestanek. Ne. Na njem polagamo pbračun enoletnega dela, ocenjujemo uspehe in tudi neuspehe, postavljamo temelje bodočemu delovanju sindikalne organizacije. Letošnji občni zbori pa bodo še prav posebno pomembni. Praznujemo namreč desetletnico ustanovitve enotnih sindikatov Jugoslavije (januarja) in deset let bo minilo, odkar smo izgnali okupatorja z naše s krvjo napojene zemlje (junija) ter vzeli usodo v svoje roke. Deset let najsvetlejše junaške zgodovine naših narodov je za nami. Deset let bojev, naporov, uspehov in napredka! V vsem tem času je delavski razred s komunisti na čelu stal v prvih vrstah borbe in danes s ponosom lahko ugotovimo, da smo nacionalno in socialno resnično svobodni, da smo iz naroda hlapcev postali narod gospodarjev. Nekdaj brezpravni mezdni delavec je postal stvaren gospodar in upravliač proizvodnih sredstev. Postali smo vzor proletariatu vsega sveta in odprli pot resničnemu socializmu, ki je že zašel zaradi birokratskega stalinskega despotizma v j slepo ulico. To so velike stvari, ki so se dogodile v tem kratkem : obdobju. O tem na občnih zbo-1 rih ne bomo mogli mimo.- Saj je naše sindikate vse to obdobje Družbeni standard (pa tudi konkretne krivce). Po- zaciji, ki bi ustrezala pogojem učimo članstvo, kako naj se proti naše družbene ureditve. Opo-Ko bomo govorili o življenj- tem zlim pojavom bori in jih zoriti pa moramo, da je v do-ski ravni, ne pozabimo ugotoviti, prepreči. sedanji razpravi bilo opaziti, da kaj smo sami k njenemu dvigu so nekateri zašli v skrajnosti, prispevali. Ali smo zboljšali or-: Cln^iL-o« ;n knmmip Tako nekako: ali za ali proti, ganizacijo dela, ali smo povečali j 1 Nekateri smatrajo strokovne sin- Proi^vodnj0 in dvignili kakovost Rast delavskega in družbe- dikate kot odvisne, drugi so proti izdelkov, ali smo znižali ceno nega upravljanja ni samo stvar krajevni sindikalni ureditvi itd. proizvodov in ali smo nagraje- sindikatov, pač pa vseh organi-. Take razprave niso nikomur v vali delavce po storilnosti, po zacij in organov, ki teže k druž- 1 korist. Nedvomno je, da so stro- sposobnosti in pridnosti, ne bi mogli slabi in leni kovni sindikati opravili važne naloge. Z organizacijo socialističnega tekmovanja so veliko prispevali k napredku proizvodnje in vzbujali zanimanje delavcev za gospodarska vprašanja. Prav tako je njihova zasluga da se _ benemu napredku. Posebej pa so okori- sindikalni sveti odgovorni za ta scati z uspehi njihovega dela?, napredek in zato tudi za uspeh Naj sleherni spozna, da se ne letošnjih občnih zborov. To še izplača biti slab in len. Odpra-1 posebno, ker smo prav pred za-vimo znotraj vsakega kolektiva četkom delovanja komun, to je izkoriščanje človeka po človeku, gospodarskih, socialnih, presvet-__ ____ Dema gosko vpitje »o enakih že- n;h samoupravah enot. V pogojih | zelo pomembna pri utrjevanju lodcih« je zlonamerno, če ne me- novih samoupravnih enot bodo delavskih svetov. Kakšna naj bo rimo enako tudi delovnih uspehov. jmeli sindikati zelo pomembne j bodoča organizacijska ureditev Zato naj se merilom dela (nor- in odgovorne naloge. Kajti za: SZ J, razpravljamo na osnovi mam, premijam) posveti veliko uspešno ljudsko samoupravo je I naše družbene stvarnosti ter vse-oozornosti. Povprašajmo, kaj je osnovni pogoj vsestransko udej-1 bine dela v novih pogojih. Konč-k ureditvi teh vprašanj pripo- stvovanje delavcev tako na pod- no besedo o bodočih organizacij-mogel delavski svet, upravni od-1 ročju gospodarstva, kulture, pro- skih oblikah bo izrekel že skli-bor. tehnično vodstvo itd., ki so : svete, zdravstva itd. Zato na obč-za to najbolj odgovorni. Delavci nih zborih ne bomo obstali le sami upravljamo in gospodarimo, pri kolektivu, temveč bomo ob-Zato ne obtožujmo druge, če za i ravnavali tudi vsa vprašanja, ki varnost in higieno dela ni dovolj zadevajo našega delavca kot dr-preskrbl jeno. kajti sami razpola- žavljana naše ljudske komunal-gamo s sredstvi, ki jih ustvar- ne skupnosti, jamo in od nas samih zavisi, da ! se pomanjkljivosti odpravijo.j Tvohraževanie človek in njegova delovna spo- J izobraževanje sobnost so naše največje boga- j Posebno pozornost bomo po-stvo. Tudi vprašanja prehrane j svetili izobraževanju naših de-delavcev, vprašanja organizacije lovnih ljudi. Kajti naš čas za-kuhinj in menz za zaposlene hteva gospodarsko, kulturno in obravnavajmo, kot je to nakazal družbeno razgledane delavce. prevevala želja k napredku. In s ponosom in zadovoljstvom se lahko ozremo na prehojeno pot, ki je sicer polna samoodpovedi in naporov, pa vendar polna •mag in uspehov. Dobro se pripravimo Naloga vseh odbornikov je, da temeljito pripravijo občni zbor. Ne mislim tu le na tehnične priprave, ki so sicer zelo važne, ki tudi prispevajo k uspehu, temveč predvsem na vsebinske ali, kot običajno pravimo, na politične priprave. Vzbuditi je treba zanimanje vsega članstva, da bo živo spremljalo vsa dogajanja v kolektivu in izven njega, da bo sleherni pripravljen in sposoben spoprijeti se z vsakodnevnimi težavami in jih uspešno reševati. To bo najuspešnejša priprava na občni zbor. Sestaviti poročilo tudi ni enostavna naloga. Zlasti zato ne, ker naši člani nimajo radi splošnih načelnih poročil, v katerih ni obravnave stvarnih vprašanj, ki se tičejo kolektiva, podružnice in življenja članov in skupnosti. Dobro poročilo odbora vzbudi zanimanje vseh navzočih ter pripomore k sodelovanju vseh, k živi razpravi o delu odbora in organizacije. Vsako površnost pri izdelavi poročila lahko tolmačimo kot podcenjevanje članstva. Seveda sestava poročila ne more biti stvar predsednika, tajnika ali blagajnika, temveč celotnega odbora. Odbor kot celota polaga članstvu obračun enoletnega dela in članstvo bo delo odbora odobrilo, pohvalilo ali grajalo. Kaj je najvažnejše? Prvo in najvažnejše je, kako smo gospodarili. Napredek in Uspeh vsake gospodarske organizacije posebej je pogoj splošnega družbenega napredka. Delavsko gospodarjenje, to je za Uas najpomembnejše. Pokazati in dokazati moramo, da znamo bolje gospodariti in upravljati 2 zaupanimi nam proizvajalnimi sredstvi kot -kapitalistični fabri-kanti in upravitelji. Letos bo minilo pet let, odkar je bilo uresničeno geslo »Tovarne delavcem«. Od takrat dalje je družbeno upravljanje v gospodarstvu m na vseh področjih javnega življenja v največjem razmahu. Prvi v svetu smo zaorali v ledino delavskega upravljanja, oa to ne moremo vzorov iskati nikjer, temveč se lahko učimo le iz lastnih izkušenj. V poroči hi ne sme manjkati pregleda prizadevanj delavskega sveta, upravnega odbora, zbora proizvajalcev in skratka vseh samoupravnih teles v kolektivu in izven zadnji plenum Centralnega in Republiškega sveta sindikatov. Boj proti slabostim! Zato nam ni vseeno, kako delajo naša prosvetna društva »Svobode«. Občni zbor bo zato ocenil, koliko smo pripomogli k šir-| šemu družbenemu obzorju de- Občni zbor je poklican, da j lavcev in še posebej sindikalnih oceni in razpravlja o delavskem odbornikov, članu' dela»sLcga gospodarjenju. Kajti ono mora ! sveta in vseh tovarišev v kolek-biti nosilec nenehnega napredka tivu. Ocenili bomo prizadevanja v organizaciji proizvodnje in de- ] sindikata v tej smeri, koliko lovni storilnosti. Iz naših kolek- j je uspel, da si delavci poleg go-tivov moramo izločiti vse ostan- I spodarskih izkušenj pridobe tudi ke izkoriščanja, preprečiti mo- j teoretično in praktično tehnično ramo nepravilno obremenitev1 ’ družbenih obveznosti, boriti se proti birokratskim pojavom znotraj kolektiva in birokratskim posegom od zuna j. Preprečiti moramo vsako špekulacijo s prodajanjem in iskanjem tržnih viškov. Obsodimo lenuliarstvo, kra- canj III. kongres ZSJ letos v maju. Dosti delavcev je še neorganiziranih Prav zaradi nenačelnih razprav so mnogi, ponekod celo odborniki, mislili, da nam sindikati sploh niso več potrebni. Posle-(Nadaljevanje na 2. strani) Tovariš Tito je po osemnajstdnevnem potovanju po Indiji odplul z ladjo »Galeb* iz Kalkute v prijateljsko Burmo, kamor je ie včeraj prispel. Zadnje dni svojega potovanja po Indiji je obiskal središče indijske težke industrije, nekaj hidrocentral in povsod, kjerkoli je hodil, je naletel na izredno topel in prisrčen sprejem indijskega ljudstva. — Predsednik indijske republike, Prasad, pozdravlja * našega predsednika na postaji v Ne zv Delhiju UREDBA 0 PLAČAH DELAVCEV IN USLUŽBENCEV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ JE SPREMENJENA IN DOPOLNJENA Korak naprej! V Uradnem listu FLRJ štev., besedami povedano: gospodarska vsklajen s tarifnim pravilnikom. 54/54 z dne 28. marca 1954 je j organizacija mora določiti nor- Gospodarska organizacija je ka-objavljena Uredba o spremem- j me za vsa dela, oziroma delovna znovana od 10.000 do 200.000 di-bah in znanje, pa tudi širšo splošno in kulturno razgledanost. Pa še nekaj o organizaciji Poleg gospodarskih in družbenopolitičnih ter vzgojnih vprašanj se bodo občni zbori dotak-jo, nespametno gospodarjenje z nili tudi organizacijske ureditve razpoložljivimi fondi itd. itd. sindikata. Teze o organizacijski Z oceno slabosti opozorimo član- ureditvi ZSJ so že dalj časa predmet razpravljanja. Predlogov in stališč je vse polno. Vsi želimo, stvo na nevarne pojave in nepravilnosti v gospodarjenju, odkrijmo njih vzroke in posledice dopolnitvah uredbe o | mesta, kjer koli je to le mo- narjev, če nima pravilnika o plačah delavcev in uslužbencev j goče. Gospodarska organizacija normab. gospodarskih organizacij. S spre-, lahko določi, da dobiva delavec Osnutek tarifnega pravilnika men jeno uredbo o plačah de-! prejemke za določen delovni uči- sestavi upravni odbor podjetja *-----—1"~u---------------------1 nek ali za določeno količino pro- v potrditev ga predloži delav- izvodov. Pri tem pa mora gle- " ........... lavcev in uslužbencev smo v nagrajevanju stopili korak naprej. je plača delavca odvisna od njegovega uspeha pri delu in od gospodarskega uspeha podjetja. Na vseh delovnih mestih in delih, kjer je mogoče meriti delovni učinek, mora gospodarska organizacija predpisati, kolikšen učinek mora delavec doseči v doda bi prispevali k taki organi- ločeni časovni enoti. Z drugimi Tretji člen uredbe določa, da dati, da se da ta učinek doseči v času, ki ustreza plači po tarifni postavki (akordna postavka). Pravilnik o normah je torej sestavni del tarifnega pravilnika in obsega popis norm in cenik del. Direktor gospodarske organizacije je odgovoren za to, da je predlog pravilnika o normah V večernih tečajih Ljudske univerze, prav tako pa tudi v drugih, ki jih organizirajo delavska prosvetna društva »Svoboda«, se uče delavci in uslužbenci tujih jezikov, poslušajo predavanja iz različnih področij znanosti in tehnike ter si tako širijo svoje obzorje. — Na sliki : Prizor s tečaja angleškega jezika v Ljubljani skemu svetu podjetja, okrajnem n ljudskemu odboru in sindikalni organizaciji, ki določi svoje zastopnike za pregled osnutkov tarifnih pravilnikov. Plače delavcev in uslužbencev se določajo po tarifi (tarifni postavki), ki jih predpišejo s tarifnim pravilnikom. Osnova za določitev tarifnih postavk so predvsem: strokovna izobrazba, ki je potrebna za opravljanje dela, delovni pogoji na delovnem mestu in odgovornost za vodstvo dela. Delavec ima pravico do tolikšnega dela plače za opravljeno delo, kolikor mu je gre za določen učinek oziroma določen čas dela po tarifnem pravilniku in po pravilniku o normah. Če dosežen dohodek ne zadošča, da bi se delavcem izplačale cele plače za opravljene delo, se jim plače zmanjšujejo v sorazmerju z doseženim dohodkom. S tarifnim pravilnikom se lahko določi, da dobivajo novi delavci, ki nimajo potrebne prakse, določen čas manjše plačo, kot znaša tarifna postavka za delovno mesto, kjer delo opravljajo. Gospodarska organizacija lahko s tarifnim pravilnikov, predvidi, da se delavcu, ki opravlja dela, kjer so uvedena merila delovnega učinka, določa plača po času vse dotlej, dokler no izpolni določenih pogojev za prehod na obračunavanje plač po delovnem učinku. Člen 55 omenjene uredbe govori, kako je z delitvijo tistega dela dobička gospodarske organizacije, ki je določen za plače. Iz dela dobička, ki je določen za plače, se izplačujejo predvsem premije za prihranke pri materialu in poslovnih stroških ter premije za posebne uspehe v poslovanju, če je vse to določeno v tarifnem pravilniku. Del dobička, ki ostane po tel: izplačilih, lahko gospodarska organizacija izplača delavcem kot povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku. Gospodarske organizacije morajo sprejeti nove tarifne pravilnike in pravilnike o normah, v skladu z določbami te uredbe in zveznega družbenega plana, najpozneje do 1. aprila 1955. leta. IZ N A S I H ORGANIZACIJ TRGOVSKI DELAVCI SLOVENIJE SO ZBOROVALI Plačni sklad v trgovini msj se oblikuje na osnovi določenega odstotka od prometa Dobre in slabe strani decentralizacije trgovine. — V trgovinah načeloma ne bi smeli ustvarjati dobička. — Sedanjo uredbo o trgovskem poslovanju samo dopolnimo. nju večine odbornikov trgovina ne bi smel® ustvarjati dobičkov. Morebitna presežna sredstva pa PISMO IZ NOVE GORICE BREZ TELOVADNIC Pri okrajnem Svetu ze prosveto in kulturo v Gorici je bil sestanek ravnateljev gimnazij in učiteljev telesne vzgoje, na katerem so razpravljali o telovadnem pouku na gimnazijah in osemletkah v goriš-kcm okraju. j Menda je v goriškem okraju najmanj telovadnic na Slovenskem. Le na Zalem hribu in v Renčah sta S PLENUMA SINDIKATA RUDARJEV SLOVENIJE PREOBSEŽNO GRADIVO Plenum je razpravljal, razen o organizacijskih vprašanjih, še o osnutku novega zakona v rudarstvu, o organizaciji posebne rudarske inšpekcije, tarifni politiki, storilnosti dela in skrbi za članstvo. V decembru se je v rudarskem domu v Izlakah pri Zagorju sestal maj bi trgovska podjetja uporabi- urejeni telovadnici, ki sta last »Par- razširjeni plenum sindikata m Na plenumu Republiškega od- trgovskih podjetij v tolikšni meri 1® za znižanje cen in boljšo ure- tizana«, drugod pa otroci telovadijo dairjev Slovenije. Odborniki so ganiizaeljam kakor tudi Republi- __ d rti Ir.r,.! cm n /-liilotr ir 1-^rro.rrin i Molr.ofmid olm na erv ir »ncilnJK nrnclnrlb oll no cnlnb n! 1 • 1 • • •• 1 •! vi 11 l • _ razpravljali mam j in več o ostalih stvareh. Plenum je priporočil vsem or- bora sindikata trgovskih delavcev kot smo pričakovali. ditev v trgovini. Nekateri člani so v zasilnih prostorih ati pa sploh ni- razpravljali o organizaci jskih pro- SLovenije so med drugim razprav- I Pri razpravi o urediitvi plačne- tudi predlagali, da bi kazalo po kjer. Povsod tudi primanjkuje telo- bllemih sindikalnih organizacij, o ljiali o dosedanjih izkušnjah gle-! ga sistema za prihodnje leto, so nekod organizirati potrošniške za- vadnega orodja. osnutku novega zakona o rudair- de decentralizacije trgovin, o j člani plenuma menili, naj bi se druge, kor bi tako prišla bolj do Na sestanku so ravnatelji gim- stvu, o organizaciji posebne ru-plačnem sistemu ter o osnutku j plačni sklad v trgovskih podjetjih izraza zdrava konkurenca v tr- nazij in učitelji telesne vzgoje opo- darske inšpekcije, tarifni politiki, nove uredbe za trgovinsko dejav- j oblikoval po prometu. Okrajni, govski mreži. zoriii na te težave, obenem pa so delovni storilnosti, o družbenem nost v prihodnjem letu. ! oziroma mestni ljudski odbor ali piiemml le med drugim tudi tudi '•ovori,i ° odnosih med telo- standardu im o letnih dopustih Po dosedanjih izkušnjah lahko bodoči organi komun naj bi na uoj nese oblikoval plačni d, ’ iJ,., no„ govine dosegla predvsem re rezultate: zaslužki delavcev in uslužbencev v trgovini so bolj kot poprej odvisni od prizadevnosti pri delu in od solidnega poslovanja, zmanjšale so se povprečne zaloge blaga — tudi neždočega — in tudi postrežba je boljša. Decentralizacija je pokazala tudi določene slabosti Te so se . . pokazale predvsem tam, kjer so gami.zacijo trgovske dejavnosti bi šli pri decentralizaciji preveč v, kazalo bolj sprostiti, tako da bi skrajnost in razdrobili trgovsko o ustanavljanju in o organizaciji mrežo. Prevelika razdrobljenost posameznih trgovskih podjetij od-otežkoča modernizacijo in teh nič- {očali krajevni in okrajni organi, no ureditev trgovin in ovira ras- j ki najbolj poznajo razmere in po-semoupravlijainja. Ker je po-j trebe določenega kraja. Plenum 'ih.......................... katerega bi se ommiovau piment sofidno kopjkuirjiraj0) na račun no-nekateri člani plenuma trdili, da bili ponekod zelo slabi. Sklenili so skih problemov obravnavali tudi tudi, da bodo takoj začeli priprav- druge važne stvari, hi bilo morda Ijati mladino za velik prvomajski bolje, da so za vse ostalo sklicali telovadni nastop v Novi Gorici. ge posebno konferenco, oziroma, Milko da so o organizacijskih stvareh bi kazalo sedanjo uredbo samo dopolniti. Nova uredba, vsaj za sedaj, še ni nujno potrebna, Or- 0B DRUGI OBLETNICI DELOVANJA CELJSKEGA KLUBA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV Lahko so ponosni nanj nekod zaposleniti le nekaj ljudi v i je zavrnil predlog prvega osmiutisa ^lubu sindikata uslužbencev dr- | načelih našega novega gospodar- tekme v šahu, namiznem tenisu podjetju se delavsko upravljanje uredbe, ki je predvideval, naj bi ustanov. Zbrali so se nam- skega sistema, o materialističnem in streljanju z zračno puško. Ke- ne more uspešno uveljaviti. De- dobiček, ustvarjen v trgovinah, reč k prvem predavanju v letoš- svetovnem nazoru, o vtisih z obi- , gljači so nastopili v Šoštanju pro-centralizacijia ni razbila monopol delili med potrošnike. Po misije- - - - - • 1---2L — ' ■** —“— — —-»—*-*■— Pred nedavnim je spet zaži- primer o velo prosvetno delo v celjskem zdravnika, kazenski odgovornosti zdravilišča v Novem Celju ter z o psihologiji dela, o uslužbenci te ustanove odigrali S PLENUMA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE HE6 0 GOSPODARJEM! škemu odboru, da pripravijo za občne zbore v letu 1955 temeljita poročila. Poročila naj bodo plod dela vseh odbornikov in naj čim bolj vestno ©svetile delo in življenje sindikalnih organizacij v letošnjem letu. Odborniki so precej govorili o delu krajevnih in okrajnih sindikalnih svetov. Nekateri odborniki so trditi, da bi morali biti sindikalni sveti bolj delovni, podrobna razprava pa je pokazala, da so prav rudarji in njihove organizacije premalo delovni v sindikalnih svetilk, čeprav bi lahko s svojimi izkušnjami izboljšati delo teh vodstev. Sindikalne podružnice so imele tudi kaj čuden odnos glede odvajanja kvot za sindikalne svete. Podružnice niso upoštevale sklepov višjih sindikalnih vodstev, temveč so same odločale koliko sredstev bodo prepustile sindikalnim svetom. Plenum je svetoval podružnicam, naj skupno s podjetji organizirajo raizne kulturne in fizkul-tume prireditve za rudarje v krajih, kjer ti stanujejo in živijo. S podjetji pa se naj dogovorijo glede finančnih sredstev, da bo lah- 1 nji sezoni. Predaval je tovariš ska pri sindikatu javnih delav-, ti moštvu sindikalne podružnice i Edo Grgič, okrožni javni tožilec, cev Zahodne Nemčije itd. Klub OLO Šoštanj. ‘o delu Organizacije Združenih je organiziral tudi več kulturnih To je v skopih besedah dejav-narodov. Ker bo klub v kratkem prireditev. Za prvi maj so nasto- nost celjskega kluba državnih ko či,m več rudarjev odšlo na Ict- i praznoval drugo obletnico dela, pili člani tamburaškega in pev- uslužbencev, Igo Ponikvar ni oddih v počitniške domove, je prav, da posvetimo njegovemu skega zbora SKUD France Pre-, dosedanjemu delu nekoliko več šeren, obiskali so koncerte celj-j besedi . skega komornega moškega zbora; ■ Klub so ustanovili v začetku orkester, ki ga sestavljajo člani Z OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V ŠOŠTANJU V decembru so na plenumu Sindikata živilske in tob. industrije Slovenije razpravljati o nagrajevanju, produktivnosti dela, družbenem standardu in drugih važnih rečeh. Ugotoviti so, d® še v mnogih podjetjih ne nagrajujejo po delovnem cinku. Bolje je v tem pogledu v klavnici, tobačni, mlinski in 'nekaterih drugih živilskih industrijah. Precej delovnih mest v mesni, sadni in alkoholni industriji nima delovnih norm. Da so v podjetjih opustili nagrajevanje po učinku dela, so delno krivi tudi sindikati. Premalo so vztrajali, da sc nagrajuje po učinku dela. Plenum je grajal sedenje predpise o nagrajevanju, ki ne upoštevajo posebnosti posameznih krajev, niti delovnih mest v različnih podjetjih. Člani so predlagati, naj bi sindikati skupno s samoupravnimi organi v bodoče večkrat razpravljati o gospodarjenju in dajati tudi predloge za izboljšanje proizvodnje in organizacijo dela. Med razgovorom o sistemu nagrajevanja v letu 1955 so dejali, naj bi se vsi temeljito pripravili za izdelavo tarifnih pravilnikov. Glede norm pa so menili, naj bi s posebnimi predpisi določili, kdo in kdaj jih lahko spreminja, ker bi samovoljno spreminjanje norm utegnilo izmaličiti zdravo nagrajevanje po učinku. Ko je bilo govora o družbenem standardu, so omenili ljubljansko Tobačno tovarno, Pivovarno Urn- gSbf pS» on, Soline v Portorožu m nekaje- ” klubski večeri, na katerih so na- ra druga podjetja ki dajejo de- oP^mil Mubrice Prostore v u č I>od geslom: »Paka- lavcem med dopoldanskim odmo- zjradbiOm Celje. Klub šteje ^ rom toplo hrano, in opozorili na to, da se v teh podjetjih produktivnost delavcev po odmoru dvig- - ne. V Tobačni tovarni dobe de- j glavnem v dveh smereh: v kul-lavci enolončnico za 20 dinarjev.! tumo-prosvetni to telesno vzgoj- okrog 700 članov, ki" so vključeni ži> kaj v osmih sindikalnih podružnicah. Življenje kluba se odvija v Sleherni član kluba je imel priložnost, da se je udeležil tistih mm mmn dela Z ustanavljanjem komun v gradbenih to usnjarjev, ni imel šoštanjskem okraju se bo tudi! velike pomoči od posameznih temeljito spremenil način dela strokovnih sindikatov, to če bi predavanj in prireditev, ki so ga | Okrajnega sindikalnega sveta, i obstajale sekcije, bi delo samo najbolj zanimale. Seveda so bile Šaleška komuna s sedežem v ’ poslabšali; dočim je vloga stodi- in s tem za povečanje narodnega dohodka. Komuna v Zgornji Sa- prireditve to predavanja najbolj obiskana v »sezoni«, uprava kluba pa si je stalno prizadevala, da bi sezono podaljšala tudi čez poletje. Precejšnje število državnih! vinjski dolini s sedežem v Mo-uslužbencev kaže veliko zanima- j zirju sicer nima takih možnosti i nje za telesnovzgojno in športno kot Šaleška, vendar zadostne za ' udejstvovanje. Take, ki jih šport uspešno vodenje dobrega gospo-posebno veseli, so pritegnili med j darstva. In v teh velikih nalogah organizatorje športnih prireditev. | bodo morali člani sindikata te-Izkušnje pa so pokazale, da se je meljito sodelovati. , dalo člane na športnih igriščih, Ko smo nedavno na seji okraj-sindikalnemu zainteresirati tudi za druga vpra- nega sindikalnega sveta razprav- lavcev in uslužbencev izven sin- le> če bpmo organizirali dikalne organizacije. Danes je, fetps ysaj še 4 - . . je namreč primerov, da so talci odgovorno delo, da pripomoremo člani, ki so se v začetku zanimali i k razvijanju družbenega uprav-le za šport, postali dobri sindi- j ljanja, na področju gospodarske kalni delavci to jih je precej v, Jn kulturne dejavnosti naših dveh ________izvršnih odborih sindikalnih po- j komun. Ker bo odpadla funkcija vprašanje, četudi je tudi tovaž- ravnavaM* vsa pereča “vprašanja, | družnic. {okrajnega sveta Šoštanj, smo se no. Predvsem je to politično- ki zan;ma;0 članstvo, ne bo tež- Med najaktivnejšimi športniki že povezali z Okrajnim sindikal-vzgojno in socialno vprašanje. ko uvicletiJ koristnosti sindikalne so člani sindikalne podružnice • nim svetom v Celju, kjer bo v V vsakem podjetju je nekaj ne- organizacije. Naj bodo novi sin- Okrajnega ljudskega odbora, bodoče središče skupnosti komun, organiziranih, največkrat so ti dikalni 0dbori čvrsti in sposobni pravosodnih ustanov to Narodne novodošli delavci iz vasi, ki so voditi delavske množice naprej banke. Nogometna ekipa OLO je se prvič zaposlili. Poleg teh je y npye delovne zmage, ki so gostovala v Kozjem, odbojkarsko največ neorganiziranih v obrt- k];u£ k boljšemu življenju vseh moštvo kluba pa je redno vadilo nja, da bi ustanavljanje sekcij ništvu, gradbeništvu, kmetijstvu, delovnih ljudi. i na igrišču tovarne »Metka«. —{povzročilo še težavnejše delo v med gospodinjskimi pomočnica- " Mavricij Bore Športniki so obiskali sindikat sindikatih,. OSS — Šoštanj, razen mi, kmečkimi posli itd. Nam ne sme biti vseeno, kdo vpliva na __________________________—-------——--------------------— te delavce. Naša skupna naloga je, da čimprej spoznajo vlogo in naloge, ki jih ima delavski razred kot celota in vsak posameznik. Organizirati vse neorganizirane je torej zelo važna naloga nas vseh. Samo če bo vsaka podružnica organizirala vse neorganizirane v svojem kolektivu, bomo združili vse delavstvo. Poleg že povedanega pa so prav ti delavci socialno najbolj izpostavljeni in jim je pomoč najbolj potrebna. Iz obeh razlogov smo dolžni poiskati in vključiti Šoštanju se bo nedvomno gospo- kalnih svetov v tezah po našem darsko razvila, saj ima vse mož- mnenju pravilno poudarjena. Več nosti za razvoj proizvajalnih sil o tem bodo še poročale posamez- ne podružnice. Ko smo govorili o družbenem upravljanju posameznih podjetij, nam je dala precej misliti prva točka dnevnega reda delavskegii sveta rudnika lignita Velenje. »Znižanje cen lignita.« »Kako vem je to uspelo,« smo vprašali člane plenuma OSS iz rudnika Velenje »Dvignili smo storilnost dela ter varčevali z materialom,« je bil od-čevali z materialom, je bil odgovor. Pet do deset odstotkov. znižanja, je gotovo velik korale naprej. Ali ne bi o tem razpravljali tudi člani DS v tovarn' usnja, Gradisu, GG in LIP Nazarje ter ostali kolektivi? Ne pozabite izvoliti ir Razpravljali smo tudi o orga- fjbŠRem Zfeom SindiltOh zaupnika »Delavske enotnosti«! nizacijskih spremembah v sindikatih ter je večina članov mne- OB ROBU DOGODKOV 24 držav v Moskvo, da bi se pogovorili o varnosti Evrope. Prišii so le delegati vzhodnoevropskih dežela in Kitajske ter se domenili, kaj bodo storili, če bodo na Zahodu ratificirali pariške sporazume. V skupno deklaracijo so zapisali, da bodo takoj, čim bodo pariški sporazumi podpisani, Predzadnji dan lanskega leta Francea. To se ni ponovilo, ven- (1870., 1914. in 1940. leta) korakal ukrenili »vse za organiziranje ie francoski parlament izglasoval dar se je moral parlament 16-krat čez Ren. oboroženih sil ln n^°vesa p<>' še zadnje in najvažnejše določilo sestati, da je končno vendarle No, groženj tudi z Vzhoda ni veljstva kakor tudi vse drugo z. FRANCOSKI PARLAMENT ZA OBOROŽITEV ZAHODNE NEMČIJE ODLOČITEV želi vsem članom kolektiva in vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1955 VvXXXXX^VX\XXXXXXWvV^NWXVWIX^.XXXXXXXXXVvVvX»XXXW.N»»l»»l»».W^SX^X'SXXXXWXNSV^XV,.XXXXX EHI3EBHE: nosti. Francoski parlament je z oborožitvi Nemčije in njeni vklju- državi sklenili 1944. leta, ce bo svobodne vohtve zar“®””‘no' n{‘ _ 287 glasovi proti 260 in 74 vzdr- gitvi v Bruseljski pakt pri prvem francoski parlament ratificiral roljubno in demokratično Nem žanim glasovom odobril oboroži- čitanju pretekli petek zavrnil z pariške sporazume. Tudi so ©- cijo«. . te v Zahodne Nemčije in njeno 280 proti 259 glasovom. da bi bil sestanek velikih in tako se je francoski par SiSS Evi—raE . . . i bilo precej graje na račun »ne- v voja§ki blok z Zahodno Nem- žev in Amerikancev, ali pa naj Ko se Je francoski pariamem sposobn0sti« francoskega parla- gjj0 Vred, naperjen proti Sovjet- jih odobri ter tvega, da se bo prc-prvi, iCStal’ da bi SL menta, pa tudi grožnje. Forelgn Bid zvezi- ge Angležem so dali pad med Vzhodom in Zahodom, pariških sporazumih (ti oos - offjce je s pristankom iz Wa- vedeti, da bo Sovjetska zveza od- nad katerim je bilo zadnje čase gabi: proglasitev suverenost e - shingtona razločno povedal, da povedala pogodbo o vzajemni po- zgrajenih že precej sicer šibkih hodne Nemčije; Privo * ... bodo Zahodno Nemčijo oborožili moči z Anglijo, če bodo potrdili mostov, poglobil. Odločili so se sme Zahodna Neme j p jn ustanovili Zahodnoevropsko pariško sporazume. za drugo, z majhnb večino, l»»r StoLadnnidVmn!iona mož- sprejem Uni*°> 6etudi brez Franci-1a- Le'ta V Moskvi si torej na vso moč da slutiti, da se preveč poslan- steje poi milijona mo,, p 3 bi se ji lahko pridružila kasneje, prizadevalo, da nc bi Zahodne cev francoskega parlamenta za nato to^rtonlc t stih doMiTK ^ bi se premislila. Tudi so se ši- ^cmeijeV Potožili in da ne bi pri- veda, kaj utegne prinesti ratiti' o obrambi proti rile govorice, ki jim nikakor ni šio do vojaškc združitve Evrope, kacija s seboj Pravijo, da so od pakta, ki govore o obrambi pr wlo mogoče odrekati verodostoj- saj vsak ve, proti komu bi bila ločili zlasti tile razlogi: Zahodno hnd^CNpmčHe v Atlantski pakt nosti, da bodo Združene države takšna vojaška zveza naperjena. Nemčijo bi oborožili kljub tem«. L .norMum med Nem- Amerike ustavile vojaško pomoč Poskusili so že veliko, da bi do da bi temu Francija nasprotova to rpos^iu) je bil Franclji in da bosta z Anglijo tega ne prišlo. Predlagali so na la. Ce je pa že tako potem J« minlitrJkl nredsednik Mendes- umaknili svoje čete z evropske prjmer razgovore o združitvi bolje, ce jo oboroze ob francos Fr^ee nlenričfn ddlkboMzmagal celine. Francija bi se tako znašla Nemčije, pri čemer so se že kontroli, da Nemčija ne bi nckePa ^ n,« !n da d«P ne bo no- v Evropi sama s starim in spet močno približali zahtevam Angio- dne spet obrnila orožja prot na vsej črti in da se ne »o _p rivalom — Nemčijo, amerikancev, kar pa so le-ti od- njim. In se pravijo, da bi se Fr~n novil 30. avgust, ko je dobila oboroženim rivamm i e j ’ ‘ysc skupaj lc cija znašla na Zahodu naenkrat Evropska obrambna skupnos^ p t d zadnjih »propagandni trik«, da bi prepre- osamljena, takšna, ki ne bi v JESENIČANI SO NAPOVEDALI odločen boj draginji Mestni sindikalni svet na Je- mesecih lanskega leta precej po-senicah je pred nedavnim skli- dražile nekatere osnovne živ-cal konferenco, na kateri so raz- ljenjske potrebščine. To je zna-Pravljali o vzrokih podražitve čilno predvsem za povrtnino, mo-pajnujnejših življenjskih potreb- ko, kruh, mleko in sadje. Neka-ščin. Na konferenco so prišli za- teri predmeti so se podražili celo stopniki vseh trgovskih podjetij, za 149%. Da bi preprečili dvi-Predstavniki mestnega ljudskega ganje cen in po možnosti po-odbora in organov delavskega cenili vse življenjsko nujne upravljanja. j predmete, so na konferenci skle- Na Jesenicah so se v zadnjih nili, naj trgovine znižajo marže -------------------------------ter uporabijo dosedanje dobičke _ „ za pocenitev blaga. Obenem so Predrznost brez primere .opozorili trgovska podjetja, naj Nekaj besed o dijaških domovih na Goriškem V go riškem okraju imamo šest dijaških in vajenskih domov. Dl- I je na oddaljenih tržiščih, iz ka- jfki f° .v. Vipavi Ajdovščini,' terih je prevoz drag, zamuden,Novl 9°nci ni na Črnem vrhu, in celo škodljiv, saj se na dolgi1 vKSo1^ ™ Vrh" vožnji pokvari mnogo zelenjave TOljaf' 7°^ noben teh do™ov in sadja. In spet je oškodovan e. f®1^1 .^]ega imena, zakaj potrošnik. Urediti 'bodo morali tudi dovoz mleka in mlečnih izdelkov na Jesenice, saj bližnje bohinjsko mleko, maslo in sir prodajajo v Ljubljani, Jeseničani pa kupujemo mleko v Tolminu. Na Jesenicah imamo premalo primernih skladišč ter hladilnic, Trgovsko podjetje »Manufaktura« ! P°večajo nadzor nad prekupče- pa tudi tržnica ni urejena. Je oškodoval za 254.000 dinarjev , O vsem tem so govorili na konferenci, ki jo je sklical Mest | Cimprej bodo morali urediti Nedavno je prišel v ljubljan- j tudi kadrovska vprašanja. V po-sko trgovino »Manufaktura* Fer- vojnih letih se je namreč pet-dinand Sušnik. Uslužbencem je krat povečalo število v trgovini lenih lj ’ Predložil ljen z ur virmanski ček, oprem- zapos udi in med njimi je tudi ta-za pri- provizorijih ali zasebnih hišah, ki kaj malo ustrezajo potrebam mladinskih domov. In tudi oprema je pomanjkljiva, posebno v Ajdovščini, Gorici in na črnem vrhu. Res je, da večkrat razpravljamo o teh neurejenih domovanjih naših otrok, toda problem ne bo prej rešen, dokler se ne bodo odgovorni ljudje začeli najresneje ukvarjati z mislijo o zidavi novih ni sindikalni svet, in Jeseničani j dijaških in vajenskih domov, upamo, da bodo naše trgovine j Naša mladina raste in mora-v bodoče bolj odločno odprav- mo ji dati, kar pri tej rasti peljale napake in slabosti, ki dvi- trebuie. Vedeti moramo, da pri gajo cene potrošnemu blagu in vzgoji mladih ljudi ne smemo i tako postale pošten posredovalec čakati leto ali dve; naši otroci .. izjavil, da Kupuje ( aomtnosi koi pa za Pnapokati 1 med proizvajalcem in potroš- rastejo in vsak izgubljeni dan je vecjo količino blaga za omenje- kulturno postrežbo. Raziskati ., F J y :x resnično izgubljen. _mil no podjetje. I morajo vzroke, ki so povzročili niKom' 1C resnično lzgupijen. mu Seveda so mu uslužbenci prav i izgubo v mnogih trgovskih pod-radi začeli razkazovati blago. Iz- jetjih, razkrivati in ostro kaznoval je 57 metrov blaga za oble- 1 vati vse pojave gospodarskega ke, 12 metrov blaga za plašče, 20 kriminala. (Doslej so odkrili veni oških srajc in 20 moških spod- 1 liko škodljivcev, a malo so jih njih hlač v skupni vrednosti i kaznovali; nekateri so celo v 254.787 dinarjev. boljših službah.) Kasneje pa se je izkazalo, dal Nerazumljivo je, zakaj jese-Sušnik sploh ni nakupovalec niški trgovci ne navežejo trgov-omenjenega podjetja, pač pa ne- j skih stikov neposredno z grosisti zaposlen šofer, ki je na nepošten j in proizvodnimi podjetji. Vmesni način prišel do čeka in blaga. I členi v trgovski mreži zavirajo Sušnikovo nakupovanje se bo ! ekspeditivnost, draže proizvode končalo za rešetkami, kjer bo in hrome podjetnost. In spet je uvidel, da bo treba vsakdanji nerazumljivo, da moramo Jese-kruh služiti s poštenim delom. ničani kupovati povrtnino in sad- Zadružniki obsojajo V neikiaiterrh zadružnih trgovi- 1 Lmkemc je nepravilno knjižil, nah še vedno gospodarijo edinole izstavljal napačne fakture, ne-zadružni uslužbenci: navadno po- pravilno izračunaval izdatke v _1 * 1 • • 1 • • 1_ 1 4 4 J I- r-Vnirvo r C Tlfll- slovodja, knjigovodja in blagajnik. Ker v manjših trgovinah ne Potrebujejo troje uslužbencev, opravlja največkrat vse tri dolžnosti eden, ali največ dvoje Uslužbencev. Namesto da bi’ upravni odbori skrbno bdeli nad poslovanjem svojih uslužbencev in jih nadzirali, opravljajo te dolžnosti sila površno, največkrat Pa jih prepustijo kar predsedniku zadruge. Če bi upravni odbor kmetijske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano malce bolj kontroliral poslovanje uslužbencev svoje trgo-5M\e> bi revizijskim organom ^družne zveze ne bilo treba odkrivati škode ki sta jo zakrivila Poslovodja Francka Cuik in knjigovodja Ivan Lukane. Krivdo za nastalo škodo, ki znaša točno *’“20;259 dinarjev nosi tudi predsednik upravnega odbora Leopold Habe. Iz sodnijskega zapisnika je razvidno, da je Čukova sprejela trgovino, ne da bi se prepričala o pravilnosti inventure. Kasneje ni dnevno vodila izkupilne pole. Dnevne izkupičke trgovine je u^otavljala na ta način, da je k saldu blagajne prejšnjega dne prištela vse dohodlke izven trgo-7m_e, od tega odštela rzdaitke te-^°oega dne, razliko med tako dobljenim salldom in stanjem v blagajni pa prikazala kot dnevni izkupiček trgovine. trgovini in skupaj s Čukovo zatajil upravnemu odboru 300.000 dinarjev primanjkljaja. Tako je šla trgovina rakovo pok Nekateri člani zadruge so vedeli, da je predsednik upravnega odbora z obema uslužbencema in znanci večkrat popival v zadružnih prostorih. Vedeli so, da se je ob prodaji zalog trgovskemu podjetju. »Granadi* našlo v njihovi trgovini med drugim blagom tudi 200 kilogramov pokvarjenega riža, ki je bil uporaben le še za živinsko krmo, 4.000 kosov čokolade, kair je ogromna zaloga za tako majhen obrat, večje količine pokvarjenih bonbonov, precejšnja zaloga loščila in sidola, ki ni šlo v prodajo in se je medtem pokvarilo. Čudno, da že preje niso posvariti pred sednika upravnega odbora, ko so vedeli, da je pustil večjo količino umetnega gnojila v nezaklenjeni šupi jn ga tako izpostavljal kraji. Šele ob reviziji in zaslišanju, so priče odkrivale nepravilnosti, ki h; lahko zadrugo pripeljale na rob propada. Milijonska škoda ni majhna stvar. Šentviški zadružniki upravičeno obsojajo trojico, ki jim je prizadejala tolikšno gmotno škodo. Taki in enaki primeri kažejo, da morajo upravni odbori' skupno z zadružniki resne- Črna gora... Iz tal vstajajo električni daljnovodi, po katerih teče električni tok, poganja stroje po tovarnah in. daje svetlobo naseljem... Precej časa bi prihranili, če... ? Prebivalci Bele — Podkuže, bi potrebovali železniško postajo V Gornje Savski dolini je med Postajališče bi odlično pripo-Mojstrano in Martuljkom prijazno moglo tudi k izboljšanju turizma, delavsko-kmečko naselje, Belce- saj je ta dolina poznana po svojih Podkuže. Delavci, ki se vozijo na naravnih lepotah. Zato upajo vaš-delo z vlakom na Jesenice, izgube čani, da njihova prošnja ne bo precej časa za pot do postaje Moj- zaman. V. Z. Strane, do katere je tri kilometre hoie. Poleti, ko je lepo vreme, še nekam gre. Toda pozimi zapade to ' veliko snega in je zategadelj pot mnogo napornejša. Prebivalci Bele si hočejo pomagati. Potrebo-vali bi majhno železniško postaja- j lišče. Pripravljeni so sami popri- Pred meseci je poslovalnica ko jih je banka obvestila, da nega sekretariata za gospodar-jeti za delo in prispevati tudi del podjetja »Triglav« na Miklošiče- čevljev sploh niso prejeli. Kaj stvo, izdali volnene, kariraste gradbenega materiala in lesa. vi cesti izdala neznanemu kupcu kmalu so spoznali, da je to le odeje. Tokrat so se začudili na S to skromno željo so prišli na štiri pare čevljev na naročilnico, spretna goljufija, čeprav niso ve- Sekretariatu za gospodarstvo, še občino, na okraj in na železniško opremljeno z žigom Narodne ban- deli, kdo je naročilnico izdal in bolj pa pri »Biserki*, ko so zve-transportno podjetje v Ljubljano, ke 601. Kot vedno, so tudi tokrat žigosat Vso stvar so javili ta j- deli, da račun za blago ne bo Vsepovsod so naleteli na nerazume- prodajalci oddali naročilnico ra- ništvu za notranje zadeve. Minilo plačan. vanje. Ni čudno, da se 120 Belčanov čunovodstvu, od tam pa je romala je nekaj mesecev brezuspešnega In potem še v podjetju »Blek-upravičeno vprašuje, zakaj ni mogo- v vnovčenje v Narodno banko poizvedovanja... i tro« in prodajalci čevljev »Alpi- če ugoditi njihovi prošnji, ki jim po- 601. Seveda so bili v podružnici Konec septembra se je pri- na*. V prodajalni »Elektra« so meni boljšo zvezo z ostalimi kraji, Narodne banke nemalo začudeni, mer ponovil v podjetju »Biserka« , izdali kupcu dve električni peči zlasti pa z Jesenicami, hkrati pa bi kajti čevlje sploh niso naročili, v Nazarjevi ulici, kjer so neznan- z vsemi priključki. Prav tako v vsem, ki se vozijo na delo prihra- še manj pa prejeli. Prav tako sp cu na podlagi naročilnice, ki je nili več kot 2 uri dragocenega časa. bili začudeni v podjetju Triglav, bila opremljena z žigom držav- Priložnost napravi tatu Metkino novoletno darilo »Metka joče!« Ves tisti teden pred Novim letom so Metkine sošolke govorile le o Novoletni jelki in zvedavo ugibale, kaj jim bo prinesel dedek Mraz. Tudi učiteljica je pripomogla k temu. Pripovedovala jim je o tem najlepšem družinskem prazniku in takrat se sicer nemimi otroci niso niti zganili. Po učilnici je bilo tiho, le od časa do časa je bilo slišati pritajen vzdih. Metka, drobcena plavolaska, je s svojimi otožnimi očmi strmela skozi okno in z njenih očk je sem pa tja zdrsnila solza. Metkine sošolke so bile tako zaverovane o učiteljičino pripovedovanje, da tega sploh niso opazile. Šele ko je učiteljica obljubila, zmajevala z glavo, da bodo skupaj obiskali dedka prodajalni čevljev, kjer so izdali dva para lepih gojzeric. Obe naročilnici sta bili žigosani z žigom »Zavoda za raziskovanje materiala LRS«. Modtem so organi ljudske milice in kriminalistične službe nenehno iskali goljufivega kupca. kako je z Metkino mamico. In ^ decembra so uspeli. Organi ^ Kn ! milice so v stanovanju Slavka. Tedaj so se otroci zgrnili ko je zvedela, da bo Metkina mati ] J' iir~fi~ Tiw»iiira « je še pred Novim letom zapustila Porenta napravili hišno preiska- okrog Metke. Učiteljica se vsedla poleg nje. Pobožala je bolnišnico docela ozdravljena, je Metko, ki že dolgo ni videla bolne sklenila pripraviti Metki veselo mamice. presenečenje. »Pravijo,« je potožila Metka, * »da bo kmalu ozdravela . Ved- Dva dni pred novim letom se no pravijo kmalu, pa je še sedaj Je y pravljični dvorani razlegal d?mov- 0čka ,je vedn° otroški vrišč. Metka je sedela žalosten, čeprav tega ne pokaže. j učiteljice. Še bolj je bila Jaz pa vem... Poznam ga... In kostna kot prejšnje dni. Če ne za Novo leto bova sama. Očka b- sedel na drugi strani njen pravi, da bo naredil veliko jelko. loh ne yIa k Toda jaz je ne maram. Brez ma- nova^ju n^voletne jelke. mice ze ne...« „ , . Na oder je prišel dedek Mraz. in vmes grajal Še učiteljici je kanila solza iz oči. Vse so jo tolažile in jo va- Pel“ J® darove bile na svoj dom. Toda Metka je vo in našli vse kupljeno blago. Porento je krivdo odkrito pri« znal. Dejal je, da je bil trdno prepričan, da ga ne bodo odkrili. Kot kurir je pogosto nosil pošto v razne ustanove. Tam je opazil, 1 da v Narodni banki, kjer so potrjevali račune, ki jih je nosil iz podjetja, lahko med šop računov podtakne prazno naročilnico. Uslužbenka, ki je potrjevala račune ni dosti gledala in jih je pregibala kar v šopu in žigosala. V ustanovah pa je videl, da puščajo uslužbenci pečate na mizah in odhajajo za več minut v druge pisarne. To je izkoristil in žigosal naročilnice. V trgovinah, kjer je in hvalil. Vse je že obdaroval. Samo Metke še ne. Ze se je hotel posloviti, pa se je nekaj do- ---- . . mislil. Poklical je k sebi še kupoval so mu blago brez po- je im skrbneje upravljati svojo i Mraza, je Metkina sošolka opa- Učiteljica je obiskala bolniš- Metko Tedaj je Metka dvignila j misleka izročili, čeprav so bila zadrugo. i žila njen jokajoči obraz. nico in povprašala zdravnika, pQgled' to se divje pogaja na že začeli pisati o »nesporazumu riš Kardelj v Sarajevu, »da orlen- miru in sožitja med narodi, po " - —1----1 tem bi morali najti način, da Mendes-France Pomenila. Zahod bi odločal ?oenesoXTaTazlhoVdnem1aeboru ro^vTovem^lLIu-se pra- neposrednTrešljo^sU vprašanja, Sta-i* - arsusmsrs oscanje napetosti v svetu. obdržati> če je ne bodo dopolnili Avstrijo itd.); razen tega pa store Zagovorniki pariških sporazu- z novjm aktivnim, konstruktiv- vse, da prebrode in izgladijo na-mov trdijo, da sc bo mogoče po- nim prizadevanjem, da bi žago- sprotja v samem zahodnem ta-gajati z Vzhodom le, če svoje pogoje za širše evropsko in boru, sicer bi se lahko zgodilo, vrste vojaštva še bolj okrepe in svetovno sožitje narodov z raz- da bi postala oborožena Nemčija Nemčijo oborože, njihovi nasprot- lično družbeno uredit- tisto, kar je že bila; začetnik voj niki pa zatrjujejo, da bi z obo- vy0 Razen tega samo takšna po- nih pohodov po svetu, rožitvijo Zahodne Nemčije in vo- litika jabko zdaj jasno osvetli Omahovanje francoskega par-jaško integracijo Zahodne Evro- politiko vlad> pa bodisi da gre iamenta torej ni neka francoska pe ustvarili takšno vzdušje, v ka- za vzhodni ali zahodni blok.« »specialiteta«, marveč dokaz ne- terem ne bi bili mogoči razgo- To je torej tisto, kar pri vsej godovanja vseh tistih ljudi po vori z Vzhodom^ najmanj pa bi stvarj okoli Zahodnoevropske svetu, ki jim ni vseeno, kako se bila možna združitev obeh delov unjje ne vejja. Ce si iskreno žele suče kolo zgodovine. Nemčije. Nekateri pravijo, da niti prvi niti drugi svojih trditev ne morejo dokazati in da so vse to le ugibanja. Vsi ti pa so pre-o zrli, da so se odnosi v svetu že oder. Ob dedku Mrazu je stala njena mamica in stezala roke Metki v objem. Vsi v dvorani so vedeli, da je Metka dobila najlepše darilo. Milan naročila večkrat čudna. Vemo, da prilika dela tatu. Takih priložnosti pa je zaradi nepravilnosti in malomarnosti uslužbencev v podjetjih in ustanovah kot vidimo še kar precej. Z. v. sem brez Francije, njeno mesto močno spremenili, da lahko opa-?* Pa prav lahko zavzela Za- zimo močno popuščanje in večjo hodna Nemčija. pripravljenost obeh plati na Odločitev je padla. In kaj mimo reševanje mednarodnih sedaj? vprašanj. V takem mednarod- Prav tile zadnji meseci so nem položaju se ne da več voditi Pokazali, da so nasprotja na Za- politike na star način, najmanj hodu, zlasti med Francijo in s silo, oboroževalno tekmo, roz-Nemčijo še zelo velika, kljub te- Ijanjem z orožjem in ustvarja-tou> da so ob podpisu sporazuma njem vojaških zvez, kar Je Za-0 Posarju prerokovali, da je hodnoevropska unija v prvi vrsti. Slavna ovira za izboljšanje od- Prav gotovo politiki vzhodnega hosov med Francijo in Zahodno bloka ne vidijo v oboroževanju Nemčijo že premagana. Adenauer, Zahodne Nemčije in ustanavlja-ha primer, je že govoril, da Fran- nju vojaške zveze pod ameriškim c°zi po svoje tolmačijo sporazum pokroviteljstvom nekaj, kar naj 0 Posarju, ko govore o »evropei- bi si raztolmačili za znak populaciji« tega ozemlja, dokler ne ščanja in pripravljenosti _ za sohe Podpisana mirovna pogodba delovanje in sožitje. Taksna po-* Nemčijo in da v besedilu spo- litika nekaterih ameriških krogov fazuma ni govora „ »evropeiza- rodi odpor na drogi strani in «*- 3J prav »evrnne^n ^^temelird nanetos^v^svet^spet povečuje. Burne razprave o ratifikaciji evropskega vojaškega pakta so se kameTsporruP£ain po svTtu m »OčfiV S* * de*l tova- iz francoskega parlamenta večkrat prenesle tudi im Pariške utice Z JESENIC POČASI BO BOUE Se vedno primanjkuje 1500 stanovanj. — Podjetni jeseniški kovinarji so si zgradili in še gradijo stanovanjske hišice. — 2ivahna komunalna dejavnost Čeprav so na Jesenicah zgradili stanovanj. Razen tega pa bodo jese-v povojnih letih 12 velikih stano- niški železarji tudi sami gradili eno vanjskih blokov in prav toliko in dvostanovanjske hišice. Železar-samskih stanovanj ter montažnih na bo tudi v bodoče nudila kovi-hišic, še vedno primanjkuje pri-1 narjem potrebne kredite, bližno 1500 stanovanj. Ker pa bo | Tudi v bodoče se na Jesenicah potrebno precej stanovanjskih hiš, ' obeta živahna komunalna dejav-ki so v slabem stanju porušiti, in nost. Razen že urejenih, najvvžnej-ker se širijo novi objekti železarne ših cestišč, kanalizacije in vodo-v mestne predele, bo stanovanjska voda bodo še letos zgradili novo kriza še večja. ’ i centralno pekarno z mlekarno, ve- V kratkem bodo dograjeni trije , lik turistični hotel in trgovsko hišo, stanovanjski bloki, v katere se bo kjer bo tudi tržnica. Razširili bodo vselilo 48 družin. Železarna bo do tudi Cankarjev trg. Tako bo mesto leta 1960 zgradiia nad 500 novih postajalo vse lepše. V. Z. iinnnttHiiintKfliiiBinuiHtniiiiiiiiniiiiiiiiniiuHmiiiiunuHttfiiiituiiiuiiuiiiuiuisiHiHiiiiijHHiUiHntiitHniiniiinniiiiiUiUiiniininuuMHiuuttiiiiuioiniitiiituiuusBiKUtiuiiiiiiinn' Trgovsko podjetje J$,€lSiC€l0 Mengeš želi vsem strankam in odjemalcem srečno novo leto 1955 ter se priporoča BlEIElieE silili ___________________________________________________________________________________________________;_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ PO PLENARNI SEJI ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE DRUŽBENI PLAN za letošnje leto je bil sprejet tem, v in na osnovi ugotovitev in napol- delo skupščine same. Prav v __________ ________ ______ _____ Zvezne kov sestavili dokončen predlog : v tej vsesplošni razpravi je razlika ' ra-znovrstne sekire, lopate, kram- r*---; —0fi nlpnornim 7 n s eri n n iom in srnrp- I : —,•________ IZ TOVARNE KOVANEGA ORODJA ^ V MEKINJAH PRI KAMNIKU LE TAKO NAPREJ Tovarna kovanega orodja v Mekinjah pri Kamniku je stara nad sto let. Posebno vidno pa napreduje v zadnjih letih, saj se s svojimi kakovostnimi izdelki že uveljavlja na svetovnem trgu. Sekire in droge proizvode izvaža v Grčijo, Turčijo, Sirijo, Brazilijo itd. Kolektiv izdeluje nad 20 vrst kovanega orodja, med drugim Zadnje dni decembra je bila Beogradu plenarna seja Zvezne kov sestavili dokončen predlog : v ________________________^___j ljudske skupščine. Ljudski poslanci družbenega plana, ki ga je Zvezni ’ med plenarnim zasedanjem in spre-| p6j cepine za planince itd. obeh zborov so na skupni seji izvršni svet predložil skupščini v • jemanjem družbenega plana za leto ' poslušali poročilo predsednika odobritev. Ljudski poslanci so torej I 1954 in za letošnje leto. In teh vse- 1____• Y_ __■ 1 • ___1 _ 1_____ _ _ T • 1 - ' _1 'K l_Ir« Zveznega izvršnega sveta tovariša prejeli pred plenarno sejo obilo stranskih ter širokih razprav ne ka-Svetozarja Vukmancviča-Tempa, ki tehtno sestavljenega in prečiščene- že zanemarjati pri sprejemanju družbenega plana za naslednja leta, saj lahko iz dosedanjih izkušenj sprevidimo, da je tako delo lažje in plodnejše. Upravni odbor jeseniške železarne je na zadnji seji razprav- je govoril o proizvodnji in tržišču, ga gradiva o dosedanjem in bodo-bilanci plačil s tujino, kmetijstvu, čem razvoju gospodarstva. Zato so družbenem standardu, problemih lahko brez podrobnejših razprav in nerazvitih in zaostalih področij in spreminjevalnih predlogov glaso-investicij‘ski politiki v minulem in vali za letošnji družbeni plan. bodočem letu. Razen tega so ljud- j O razvoju gospodarstva za leto ski poslanci poslušali še poročilo 1955 je torej razpravljal zelo širok državnega tajnika za notranje za- krog naših delovnih ljudi. Razprava deve Svetislava Stefanoviča, govor o razvoju gospodarstva ni bila zože-dr. Aleša Beblerja, državnega pod- na samo na ljudske poslance in go-tajnika za zunanje zadeve in poro- spodarske strokovnjake, ki so se-čilo državnega tajnika za narodno j stavljali predlog plana, marveč je obrambo, generalnega polkovnika zajela skoraj vsako podjelje in stro-Ivana Gošnjaka, ki so obrazložili kovno združenje proizvajalcev. Za-predračune svojih resorov. | voljo tega je bilo delo gospodarskih ; Po skupni seji sta zvezni svet strokovnjakov I ažje in plodnejše, j Ijal o novatorskih predlogih črnin svet proizvajalcev Zvezne ljud- ; prav tako pa tudi delo skupščin- 1 nov kolektiva. Novatorjem je ske skupščine ločeno zasedala in skih odborov za gospodarstvo in razdelil nad 100.000 din nagrad, med drugim sprejela predlog zveznega družbenega plana za leto 1955. Oba zbora Zvezne ljudske skupščine sta ponovno izvolila Vlada Zeče-viča in Ivana Božičeviča v vodstvo skupščine. Tudi letos bo predsedoval zveznemu zboru Vlada Zečevič, zboru proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine pa Ivan Božičevič Minulo zasedanje Zvezne ljudske skupščine je značilno po tem, da so ljudski poslanci sprejeli predlog družbenega plana za leto 1955 brez bistvenih spreminjevalnih predlogov. Razprava o osnutku družbenega plana, ki je trajala nekaj mesecev, je namreč rodila dobre plodove in olajšala delo skupščini in njenim organom. Sindikati, gospodarske organizacije, Zvezna industrijska zbornica in ostala združenja proizvajalcev so namreč več mesecev podrobno razpravljali o določilih družbenega plana. Predvsem živahna je bila seveda strumen tih Kolektiv nenehno razširja proizvodnjo in je povečuje. Pred kratkim so kupili novo stiskalnico. Poslej bosta dva delavca izdelala na njej toliko proizvodov, kot prej skupno delavci vsega oddelka. S. O. iz jeseniške Železarne Novatorje so nagradili I Delovodja Ivan Zejn je izdelal novo kakovostno jeklo za | avtomobilsko industrijo. Po za-I misli dveh članov kolektiva do-I sežejo v železarni z novim de-I lovnim postopkom za polovico večji izplen pri izdelovanju elek-| tro-dne žice znamke »Savica«. : Ključavničar Ivan Smolej je pro-i jektiral in izdelal nov ^reduktor I za stroj, ki izdeluje stožčasta zobata kolesa. Skupina delavcev iz martiname je izdelala preprosto napravo za dviganje kap na jn-! getih. Prej je bilo to delo težko, | zamudno in tudi življenjsko ne-! varno. Sedaj ga opravijo hitreje, Zvezni izvršni svet je na zad- števamo drugih, kažejo velik na- lažje in brez nevarnosti, nji seji med drugim sprejel tudi predek v delitvi dobička med Organi delavskega upravljanja Uredbo o spremembah in dopol- podjetjem in skupnostjo. Dolo- upajo, da bo nagraditev požrtvo-n it vali uredbe o celotnih dohod- čila upoštevajo pri delitvi do-1 valnih članov kolektiva še bolj kih gospodarske organizacije in bička predvsem prizadevnost ko- vzpodbudila novatorstvo in racio- « Ici/vovi /TTrorllin r P rt rt- i l i > • 1. _ i 1.. ^ - L. n rloir n oli/jo Irt-re.+tm tl TiniHipt.ill SPREMENJENA JE UREDBA O DOHODKU GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ IN NJEGOVI DELITVI Storilnost bo naraščala ob sedanji delitvi dohodkov njegovi delitvi. (Uredba je objavljena v Uradnem listu FLRJ št. 54/54.) Glavna razlika med dosedanjo in novo uredbo je v načinu ugotavljanja dobička gospodarskih organizacij. Po določili nove uredbe imajo delavci in uslužbenci pravico , .... do plače, obračunane po času in razprava o gospodarskih m- učinku, še pred ugotovitvijo entih, kot o delitvi dohodka, cj0bička. Gospodarska organiza- plačnem sistemu itd. Plodno je bilo tudi delo skupščinskega pododbora za promet in energetiko. Ta dva sta ^ ^ ^ ________________________ s podrobno razpravo v marsičem večanje" plač članov"‘ kolektiva olajšala delo gospodarskim strokov- ’ " .. Gospodarska organizacija ima pravico dobiti iz dobička sredstva za obvezne in druge sklade in sredstva za po- nad plačami po tarifnem pravilniku. Ljudski odbori lahko od- v skupščinskih odborih na plenarni seji že skoraj ni bilo več mogoče pričakovati še kakršen koli drug spreminjevalni predlog, ki naj bi izboljšal položaj ali kako drugače usmeril razvoj posameznih gospodarskih panog. Skratka po več mesecev trajajoči plodni razpravi so gospodarski strokovnjaki lažje sestavili predlog drubenega plana, predvsem še, ker so v času razprave temeljiteje proučili dosedanji razvoj gospodarstva organizacij na dobičku tudi pred končno razdelitvijo, če gre za takšne izdatke, ki so namenjeni za nagrade delavcev in uslužbencev. Nova uredba predpisuje, da mora okraj pri delitvi dobička med njim in podjetjem določiti delež tako, da ta vzpodbuja gospodarsko organizacijo k produktivnejšemu in racionalnemu poslovanju. Ljudski odbor ne more nat da mora dobička. lektiva kot celote in prizadev- nalizatorstvo v podjetju. lektiva kot celote m pri nost vsakega posameznika. V jesčniški železarni so lani investirali 1.365,000.000 dinarjev. Razširitev in modernizacija še rii zaključena. Potrebujejo še 850.000 dolarjev. Med drugim mislijo za ta denar kupiti 30 tonsko elektropeč. (Na sliki vidimo delo pri elektropeči, v jeseniški železarni. — Foto: Slavko Smolej.) Ali je to prav? spremembah v uredbi o dohodnini. Moram reči, da me je odločba glede obdavčitve šušmar-jev nemalo presenetila in — prizadela. Po novem bomo torej upokojenci, ki imamo manj kot šest tisoč dinarjev pokojnine, zelo prizadeti. Marsikdo izmed nas ni več sposoben za težko delo, lahko pa dela kaj lažjega, česar se je priučil. Tako si skuša na stare dni, po dolgoletnem trdem ožiti podjetju dolžnost, gg1 liSjSciTdro- doseci določen znesek _jco ;n morda §e 0troke zraven. Uredba predpisuje, da mora podjetje iz dela dobička, ki je Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA JESENIŠKE ŽELEZARNE Zamujeno so nadomestili Člani centralnega delavskega sveta jeseniške železarne so na IX. zasedanju med drugim razpravljali o pravilih podjetja. O osnutku pravil so že prej razpravljali sindikalni odborniki, člani obratnih delavskih svetov in ostali člani kolektiva ter so _ osnutek v marsičem dopolnili, gospodarske organizacije Letos misli izdati delavski svet °--------x" ’ še poslovnik o delu in pristojnosti centralnega delavskega sveta in obratnih delavskih svetov in disciplinski pravilnik. Delavski svet je na tem zasedanju ugptovil, da je kolektiv nadomestil spomladanski izpad proizvodnje, ko je manjkalo vode in električne energije. Letni proizvodni plan so najprej izpolnili obrati: žična valjarna, valjarna 2400 in martinarna. Kolektive teh obratov so nagradili. V oktobru je jeseniška železarna dosegla največji uspeh pri prodaji blaga. Naročnikom so poslali 1623 vagonov raznih izdelkov. Lani so jeseniške železarne potrošile za gradnjo novih obratov 1 milijardo 365 milijonov dinarjev. Podjetje potrebuje še 850.000 dolarjev kredita za popravila in za razširitev predelovalnih obratov ter za nakup 30-tonske elektropeči. Za 100.000 funtov novih strojev Pred kratkim smo v Veliki Britaniji naročili več strojev za kopanje kanalov v skupni vrednosti 100.000 funtov. Stroje bomo uporabljali tudi za čiščenje strug in kanalov. Po načrtu bomo razširili in poglobili okoli 246 kilometrov kanalov. Zunanja trgovina v novembru V novembru smo izvozili za 6 milijard 668 milijonov blaga, uvozili pa smo ga za 7 milijard S20 milijonov. V primeri z oktobrom se je izvoz zmanjšal za 264 milijonov, uvoz pa za 713 milijonov. Investicijskega gradiva smo uvozili v T reteklem mesecu za 394 milijonov dinarjev več kakor v oktobru. Poslej nas bodo torej obdavčili, tako nam bodo iztrgali še - - tistih borih nekaj dinarjev, ki si namenjen za povečanje plač, -ih >)postranl« zaslužimo. Razen najprej izplačat! premije za pri- ge kaznovanj, ker ne- hranke pri materialu, za P«-izakonito opravljamo delo. hranke pri drugih stroških, za | boljšo kakovost proizvodov, za1 Zdi se mi, kakor da nas ho-boljšo organizacijo dela in za čejo z novim določilom narav-racionalizacije v poslovanju, nost prisiliti k stradanju in živo-Ostanek dobička pa podjetje raz- tar j en ju. Zakaj bi se ne smeli deli med delavce in uslužbence prislužiti koščka kruha, res samo glede na njihov delež pri uspehu koščka kruha, kajti za kos nima- ........ ___________mo več moči, ker nam jo je iz- Šamo ta določila, če ne upo- črpala dolgoletna redna služi*. V Slovenskem poročevalcu j Končno pa: Marsikateri upo-sem tretjega decembra bral o' kojenec dela, a le za zabavo. .............Zakaj bi mu je ne privoščili? Opomba uredništva: Pisec članka je odločbo o obdavčitvi šušmarjev obsodil kot tiranijo, ki bo naše upokojence prisilila v bedo in životarjenje. Pa poglejmo, kako je s to »tiranijo«! Najprej tovarišu J. L. lahko pripišemo nerazsodnost in kratkovidnost. Najbrž našega gospodarskega življenja ne spremlja dovolj, kajti sicer bi vedel, da je bila nova odločba potrebna. 5u-šmarstvo se je pri nas razvilo že v pravcato epidemijo, ki iz-črpuje po rednem delu mnoge naše kvalificirane delavce in zmanjšuje njihovo storilnost ln delovno sposobnost za družbeno proizvodnjo. Mnogi zidarji, pleskarji, mehaniki, šivilje, čevljarji in drugi v prostih urah delajo j bodisi za zasebne obrtnike bodisi neposredno za potrošnike. Nova odločba je izšla predvsem zaradi teh, ne pa zaradi upokojencev, med katerimi se jih veliko manj ukvarja s šušmarstvom, pa čeprav ga J. L. pripisuje vsem upokojencem, ki prejemajo minimalne pokojnine. Tudi mi smo mnenja, da upokojenci, ki dobe 4500 dinarjev na mesec, ne morejo udobno živeti. Vemo pa, da sedanja uredba o določanju in prevedbi pokojnin ni tako kruta, da bi upokojencem odvzela pravico do dela in do »zabave« z delom, kakor pravi J. L. Vsakdo, ki se po 55. letu starosti in po 35-letni delovni dobi (oziroma ženske po 50. letu starosti in 30-letnd zaposlitvi) čuti še čilega in zdravega, se sme polno zaposliti. Seveda pa dotlej, dokler dela, ne more prejemati pokojnine poleg redne plače. Takih državljanov je pri nas resda malo, kajti uredba jih ne stimulira k delu. Če pa so honorarno zaposleni nepoln delovni čas, smejo zaslužiti še največ do 6000 dinarjev na mesec. Tako lahko zaslužijo mesečno več, kot bi znašali njihovi prejemki, če bi bili redno zaposleni. Uredba torej dopušča, da se upokojenci zaposle in si gmotno pomagajo! Kazalo pa bi jo še izpopolniti. Zakaj ne bi zdravi in čili 55-letniki, ki jih sedaj upokojimo, čim izpolnijo pogoje za pokojnino, svojih bogatih delovnih izkušenj še naprej vlagali v družbeno proizvodnjo, bodisi kot delavci ali kot vzgojitelji novega kadra. S tem bi našemu gospodarstvu ogromno koristili. Tega se zavedajo tudi naši sindikati in zavodi za socialno zavarovanje. Po njihovem mnenju naj bi 55-letni zdravi in sposobni delavci po 35-letni delovni dobi ostali v rednem delovnem razmerju, seveda če si sami to žele. V za- hvalo za njihovo požrtvovalnost pa naj bi jim vsako leto zvišali pokojninsko osnovo za nekaj procentov in jim tako zagotovili lažje življenje v dneh, ko bodo res onemogli- Malomarne in slabe delavce naj bi podjetja še naprej predlagala za upokojitev, ko izpolnijo potrebne pogoje. Do obrtnih upokojencev je sedanja uredba o pokojninah ši-rokogrudnejša kakor do upokojencev drugih poklicev. Če dobe obrtno dovoljenje, smejo privatno opravljati obrt, ne da bi jim zaradi tega pokojnino znižali. bi veljala za upokojence, ki privatno opravljajo obrt, ista merila kakor za one, ki se polno zaposlijo. Na kratko še enkrat: upokojencu nihče ne brani, da bi delal, saj sme zaslužiti, če je honorarno zaposlen nepoln delovni čas, do 6000 din na mesec bodisi z administrativnim ali telesnim delom. Prepričani smo, da bodo po novi uredbi o pokojninah zdravi in sposobni delavci lahko ostali v delovnem razmerju tudi potem, ko bodo izpolnili pogoje za upokojitev, in se jim bo pokojninska osnova iz leta v leto zviševala. Upokojenci smejo torej delati, vendar zakonito. Nezakonitosti. pa menda nihče ne bo zagovarjal, ker gre na škodo družbe. Tistim upokojencem pa, ki delajo samo za razvedrilo in za- Glede dohodnine pa veljajo. za- bavo, nihče ne bo stopil na prste, nje isti predpisi, kakor za dru- ker prav gotovo ne delajo redno, ge obrtnike. Sušmarje je treba Težko si namreč zamišljam, da bi obdavčiti — pa naj bodo to upo- kdo za zabavo in razvedrilo delal kojenci ali delavci. Sindikati in vsak dan po nekaj ur, kajti resno samoupravni organi zavoda za delo še nikoli ni bilo zabavno jn socialno zavarovanje menijo, naj tudi nikoli ne bol r. Skrb za družino Dodatke za otroke so v bivši skih državah razen Francije. Jugoslaviji prejemali le državni Mejna starostna doba otrok, do uslužbenci in nekateri zasebni katere lahko prejemajo dodatek, nameščenci. Nova Jugoslavija pa pa je najugodnejša pri nas. je tudi na tem področju socialnega varstva družine stopila v i V letu 1953 je bilo v Sloveniji vrsto držav, ki posvečajo družini 87.802 zavarovancev in upoko-vso možno skrb. Višina naših jencev, ki so prejemali dodatek otroških dodatkov (3000 din za skupno za 171.347 otrok. Izplača-enega otroka, 5500 din za dva n ih je bilo šest milijard 641 mi-otroka, 7500 din za tri otroke, in lijonov 410 tisoč dinarjev, kar tako dalje) presega po vrednosti pomeni skoraj petino plačnega višino dodatkov v vseh evrop- sklada v letu 1953. VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM, URADOM EN ZAVODOM! S 1. Januarjem 1955 Je stopil v veljavo novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev ln uslužbencev (Uradni Ust FLRJ št. 51/54). Po 23. členu tega zakona se obračunava nadomestilo plače ob bolezni in porodu (oskrbnina) na podlagi povprečja plač s stalnimi dodatki za delo v rednem delovnem času, ki so bile Izplačane v zadnjih treh mesecih pred tistim mesecem, v katerem je nastal primer, ki daje pravico do nadomestila. Za čas, ko je zavarovanec v zdravstvenem zavodu, kjer ima polno oskrbo, je višina oskrbnine odvisna od števila družinskih članov, ki jih zavarovanec preživlja. Dokler ne bodo tiskani novi obrazci, naj vsi organi, ki Izdajajo bolniške liste zavarovancem, vnašajo v dosedanje obrazce — namesto zaslužka po tarifni postavki oziroma plače po uredbi ter stalnega dodatka po pravilniku oziroma uredbi — naslednje podatke: aj znesek plače s stalnimi dodatki, ki jo je zavarovanec prejel za reden delovni čas v zadnjih treh mesecih pred mesecem, v katerem je nastopila nesposobnost — plačo vpisati posebej za vsak mesec v tri vrste, ki so na dosedanjem bolniškem listu predvidene za »podatke o družinskem članu«; katera plača in stalni dodatki bodo upoštevani, je podrobneje določeno z uredbo o Izvajanju zakona; b) koliko delovnih dni je zavarovanec delal za plačo, ki Je navedena pod a) — število delovnih dni vpisati v rubriko »sorodstveno razmerje do zavarovanca«; c) število nezaposlenih družinskih članov, ki jih zavarovanec preživlja — število vpisati spodaj v prostor pod besedilom potrdila o preživljanju družinskega člana; upoštevajo se družinski člani, za katere ima zavarovanec pravico do zdravstvenega varstva po 13. členu zakona. Podatke pod a), b), c) je treba vpisati samo, kadar se izdaja bolniški list za zavarovanca. Ce se izdaja bolniški Ust za družinskega člana, se vpišejo podatki o družinskem članu v za to določene rubrike kot doslej. Zavod za socialno zavarovanje LRS. ifio ViUofini LXXI. Ko je odšel od Kaptana Bluta, je Clemm srečal El Pasa, kakor že večkrat, na hodniku, speljanem proti stopnišču. »Kaj vidim?« je vzkliknil El Paso, Kapetan Uemm je še živ?« *Bi moral biti mrtev?« »Mislil sem, da ste mrtvi. Vas sinoči niso vseh pobili?« “Niti enega nemškega oficirja niso ubili.« »Toda vi ste bili v tistem sodišču. Mar niste Dlh v tistem sodišču?« , . El Paso je dejal, da so bili italijanski pa-"hoti sijajni. Hotel je, da bi Clemm pil z njim njihovo zdravje, ker so bili tako sijajni. Ali “J kapetan duhovit človek? Če je duhovit, bo člov^njim na nphovo zdravJe- Ali ni duhovit Toda kapetan je bil siv v obraz. Ves siv v obraz mu je rekel, da ima dosti aela- »Zvečer bova pila,« mu je rekel. »Adonde vas?«* je vprašal El Paso. “Pogovorit se grem z nekom, ki so ga ujeli« Neki človek v fraku s hotelskimi inicialkami na "Vilkih, se je povzpel po stopnicah, stopil za aPetana, in zdelo se je, da komaj čaka, kdaj 0 končal pogovor, da bi mu nekaj sporočil. »Hitro avtomobil,« je dejal kapetan. Tudi pse 2raven.« . Človek je odgovoril, da ga kličejo po telefonu 12 Kommandature. Pa ie dejal kapetan po telefonu. »Kaj “Es spricht der Befehlshaber.«** Zvezali so ga s komandantom mesta in kapetan Clemm se je deset minut pogovarjal z hm. Zunaj so celo slišali, kako se smeje. Po-em so videli, kako je odšel in si naravnaval Pas. * »Hm,« je rekel El Paso. »Hm?« je odgovoril Clemm. »Hm!« Ko je šel mimo, se je približal El Pasu. »Zvečer bomo mnogo pili,« mu je dejal. »Ali niorete obvestiti dekle Lindo, da pride tudi ona? Zahtevali bomo, da pleše naga pred nami, rbarruri. Z repom moje psice Grete, pritrjenim °dzad.« S pokretom roke je pozdravil El Pasa-Ibar-rurija. »Ali že veste?« je dodal. »General Zimmer-i-,®1111, ie specialno prišel iz svoje rezidence ob Comskemjezeru.« paradi česa specialno?« je vprašal Ibarruri. »p1-™0 *?ili že v avtomobilu. Pniv-!1- 8 ie dejal Clemm. »Ne. Za sedaj nič. °S^lte Jih spet gor.« 1ernM^*^em ko so Gudruno in KaptSna Bluta Čehi- i “ voza> se je sklonil nad n ju in ju dolgo cehljal po vratu. v0, °novno je stisnil zobe in škripal z njimi reče u, ^are orehe v ustih. Nek velik avtomobil n°hlatne barve se je ustavil ob pločniku. »Uemm,« so ga poklicali, delali 0(1 ss"0vcev, ki so bili na pločniku, je p kapitanu »Der General Zimmermann.«* .:e’intrj je stekel. »Mein general!«** die» o ? ie dejal general. »Gehoren die Hunde Schone Hunde.«*** **Kam greš (šp.) . Govori komandant (nem.) *» r,et?eral Zimmermann, (nem.) *** nfi Seneral! (nem.) ua- So to tvoji psi? Lepi psi. (nem.) Clemm je vstopil v generalov voz, avtomobil je krenil, drugi pa je zapeljal za njim. Dva avtomobila sta peljala skozi mestno središče. Ustavila sta se pri San Babili in kapitan je izstopil iz generalovega avtomobila. Spet si je nameščal opasač. Sedel je v svoj avtomobil in čez minuto je bil v prefekturi. Vprašal je: »Odkod bi lahko telefoniral?« LXXII. Medtem ko je neki sluga peljal Clemma k telefonu, je drugi sluga obvestil prefekta o njegovem prihodu. Prefekt je sedel v velikem naslanjaču z glavo med rokami. Njegovi podrejeni so ga klicali za Pipina. »Ah,« je rekel .Pipino. »Tudi on?« Z glavo med rokami je bil videti kot da dremlje, medtem ko je neki majhen in suhljat človek z dolgim in tankim nosom govoril skozi telefon in se naslanjal na mizo. Majhen, suhljat, -podaljšanega nosu, dolgih in tankih rok, rožnate barve sušičnika, je ta človek govoril tiho, toda videlo se je, da njegov sogovornik na drugem koncu žice kriči. »Torej, kaj pravi?« je vprašal Pipino. »Pravi,« je odgovoril človeček, »da jih ima sto dvajset preveč.« Ko je odgovarjal Pipinu, je z eno roko zaslonil telefonsko slušalko. »A kaj pravi on?« je dejal Pipino. »Kaj pravi on?« »Trenutek,« je odgovoril človeček. Govoril je v telefon: »Ne. Ne. Jaz sem dejal samo, da jih ni dovolj.« »Toda kaj hoče?« je rekel Pipino. »Kaj pravi, da bi storil?« »Trenutek,« je rekel človeček v telefon. In odgovoril je Pipinu: »Pravi,« je dejal, »ali spustiti jih ali pa postreliti.« »Lahko je govoriti njemu,« je dejal Pipino. »Ali jih spustiti ali pa postreliti. Lahko je govoriti njemu.« »Kaj naj mu rečemo?« »Da jih mora zadržati. Kaj naj pa mu drugega rečemo? Naj najde prostor, kamor naj jih zmesti.« »Saj prav o tem sprašuje.« »Vedno sprašuje. Kaj sprašuje?« »Da naj mu ga da Provincialna uprava.« »Uprava! Uprava! In zakaj bi mu naj ga dala Uprava? Naj vrže v vsako celico še po enega več.« »To ni mogoče. Ze večkrat je navrgel v vsako celico po enega več.« »In v vojašnice? In v Kopernikovi ulici?« »Povsod je isto.« Izza kota ogromnega naslanjača, kamor se je bil potegnil, je Pipino pogledal človečka, šefa svojega kabineta. »Oh,« je dejal. »Mar ne morete vi misliti na to? Pomislite vi!« Ponovno je vzel obraz med roke in spet se je zdelo, da dremlje. »Dejal bi,« je rekel človeček, »da bi lahko spustili nekaj ljudi.« Toda zmeden in zamolkel, ves glasan, je ponovno privrel glas iz telefona. »Trenutek,« je rekel človeček v telefon. »Ali ne morete trenutek počakati?« »Številni so odvisni od Prefekture,« je dejal človeček. »Zakaj bi ne spustili tistih, ki so odvisni od Prefekture?« »Spustiti jih?« »Zaprte jih imajo brez zapornega povelja.« »In vi pravite, naj jih spustimo?« »Tako bi rešili problem.« Namesto odgovora je Pipino zazehal. »Ouuh,« je napravil med zehanjem. »Delavci so,« je dejal človeček, »ki so zaprti zaradi zadnjega štrajka.« »Toda ti so Zimmermannov!,« je zavpil Pipino. »Kdo pa se sploh sme dotakniti Zimmer-mannovih?« »Toda zaporno povelje smo izdali mi.« »Ne. Ne,« je zavpil Pipino. »Bolje je, da ču-jemo Josipa in Marijo.« »Njemu bo najljubše, če jih postrele.« »Toda nimamo sodišča. Kako mu more biti najljubše, da jih po strel ja jo?« LXXIII. Glas, ki je zdaj tulil v telefonski slušalki, je postal neizprosen v svoji hripavosti na drugem koncu žice in človeček je zaman govoril: »Toda samo trenutek! Samo trenutek!« »Pokličite Josipa in Marijo!« je dejal Pipino. »Josip in Marija jih bo imel gotovo kakih sto za spustiti domov.® Pokličite mi Josipa in Marijo.« To je bil vzdevek, ki so ga dali kvestorju na prefekturi. Ta se je pogovarjal s Clemmom pred vrati, zaslišal Pipina, kako vpije, na kratko potrkal in pogledal v sobo. »Pridi. Pridi,« mu je zaklical Pipino. J&v.&h.il V*hja£ piše čiastak »No, dobro, bom napisal, ka-1 kor sva se domenila,« je dejal I brigadni zdravnik, tov. Vrač, ter sedel za peč. Pravkar smo prišli s pohoda. I Dani se. Vsem se zdi, da ne bo nihče zaspal. Kljub celonočnemu I pohodu smo vsi dobre volje in »Tiho! Vrač piše novelo!« sem reti. Dobiš obe, samo če napišeš, opozoril tovariše in se umaknil iz kar si obljubil.« sobe. Vrač je takoj vzel svoj na- Radoveden, kaj je napisal, sem hrbtnik, potegnil iz njega odejo, se čez čas vrnil. Tovariši so po- vrgel preko rame svojo torbico pospali za mizo in po klopeh. S peči pa je bilo slišati enakomerno smrčanje. Zlezel sem na peč. , zgovorni, kakor bi se pravkar vr- Počasi in previdno, da ga ne bi ’ nili z nočne zabave. »Toda —? Tovariš Zan!« se in dejal: »Pojdiva!« Šla sva na parobek gozda, tam je pogrnil po tleh odejo in legel. »Papir in svinčnik,« mi je dejal. Dal sem mu oboje. Spet je legel na trebuh. Tor- zbudil, sCm potegnil papir izpod Vračeve glave. Bil je ves zmeč- je obrnil k meni. »Brez cigarete kan. Toda najsi sem ga še tako biro,' iz katere so grozeče gle-ne bo slo. Mi ne pride nobena obračal, nisem zagledal niti črke. zdravniške klešče in škarie | prava ideja.« -----u:*:------J--------'---- J »No, no!... Seveda, saj razu-' mem... Če mi obljubiš, da mi takoj napišeš članek, kakor si ob- dal košček papirja. Previdno sem svinčnikaT^PrižEarsi^ i^Drvo^ci' 1 it »Vsi 1 r\n /vrl rvm /IrvKiS n n itn Intilnlrnl * “o J r Nekje mora biti vendar popisana vseh mogočih oblik, je položil pola! Aha, najbrze jo ima v žepu, predse, da bi služila za mizo. sem pomislil. Iz žepa mu je gle- vzel je nožič ter si brusil konico . ljubil med pohodom, dobiš ne samo nekaj dimov, ampak celo I cigareto.« ga izvlekel. Berem: »Bolničarka Nada naj gareto in hlastno potegnil dim. Počasi je spuščal modrikaste ko- se takoj javi v štabu brigade, lobarčke ter jih opazoval, kako H n — T l*>n 1 4- n 4-1 n .... v * Potegnil sem iz žepa listnico da...« ,Le kaj ima ta opraviti s člankom? Kje neki ima članek?* »Tovariš Vrač ... Halo.,. ' ter mu pokazal cigareto. Vrač je I vstal, da bi bolje videl, »Drava,« je dejal z neko spo- Vrač...!« ' štljivostjo in oči so mu kar ob- »Kaj je? Pokret?« je mrmral I visele na cigareti. napol v snu. »Drava, Drava, in še jugo-1 slovanska...« »Kje imaš članek?« »Kako? Kakšen članek?« šele »Daj mi papir,« je dejal, »ta- tedaj se je zbudil. Pomel si je očL , koj napišem.« so izginjali med vejami Sijalo je toplo, zgodnje pomladansko sonce... Čim sem mu dal vse, kar je zahteval, sem ga pustil samega. Na poti sem srečal bolničarko, ki ga je iskala. »Tovariš zdravnik sedaj ne »Kako sem zaspan,« je zopet za- spr=™:,SP11oh ga ne sm® nihče J motiti. Piše članek,« sem ji dejal. »Kdaj pa ga lahko pokličem?« je vprašala bolničarka. »Kdaj? Sedaj imate bataljon- Pomolil sem mu papir in svinč- mrmral, nik. Medtem je Vrač že obrnil »Kaj je?« se je obrnil k meni vse žepe, kjer je med raznimi »Kaj je s člankom?« papirji in odloki le našel nekaj »A? Članek...« je dejal ter se vžigalic. popraskal po glavi. »Nisem ga še sko Politično uro. Ko bo ura kon- »Sedaj pa kar začni pisati, napisal. Nekaj časa sem pre- čaria! sicer 8rem Pa tudi sam na saj veš, kako je pri nas. Niti mišljeval, in ko sem hotel začeti Politično uro in bova potem za uro naprej ne veš, kje boš in pisati, sem zaspal.« skupno odšla k njemu.« Samo to je povedal, nato se je Po Politični uri sva se napotila zopet obrnil v zid in globoko za- zopet k njemu. Ze od daleč sva kaj boš delal,« sem mu svetoval. »Prav imaš,« mi je dejal, »le na nekaj si pozabil.« »Pozabil —? Kaj —? Svinčnik vili s in papir imaš.« »Pa cigareta?« S težkim srcem sem mu dal poslednjo cigareto. Toda za članek ... spal. Šele popoldne smo ga spra- Sa videla, kako je ležal na travi - --** »Tiho pojdi”" peči Po kosilu smo vsi samo o cigareti. Tedaj se je Vrač spomnil tudi na članek. »Tovariš Zan!«... je dejal. Ya^a> ko pa se le ni »Napišem ti o prvi priliki, samo 3e dejala bolničarka: Vrač je vzel papir, svinčnik naspati in odpočiti se moram.« Dober teden kasneje smo ta- va, da ga ne zmotiva!« govorili sem dejal spremljevalki. »Malo počakajva. Najbrže piše!« Nekaj časa sva ga opazo-premaknil, in cigareto ter zlezel na peč. »Ze od nekdaj najlaže študi- borili na Menini planini. Ze poram in premišljujem leže,« nam poldne je prišel Vrač k meni. je razlagal, ko si je urejeval ležišče, tako, pa tudi na univerzi.« »Danes sem spočit in razpolo-»V gimnaziji sem študiral žen za pisanje. Bolnike sem že da sem ležal na trebuhu, pregledal in sedaj imam čas.« »Dobro, pa mi napiši Udobno se je zleknil po peči. članek.« Njegove dolge noge so gledale za »Saj bi... Ne enega, seženj čez rob. Naslonil je glavo Samo če bi imel le eno polovičko. na komolec ter se zagledal skozi Brez cigarete pa ne gre.« okno. Nato si je prižgal cigareto »Se bova pomenila. Nekje hra-ter globoko potegnil dim vase. nim za zlato rezervo še dve ciga- »Ali slišiš?« »Slišim. Smrči.« Približala sva se mu po prstih. Spal je. Svinčnik je še držal v roki, poleg njega na odeji sta ležala dva ogorka cigaret in nekaj pepela. Veter pa se je po-tisti igraval s polo papirja, na kateri sem zaman iskal obljubljeni dva! članek. (»Nova beseda« št. 2 — 1. junij 1944 — Glasilo IV. opera-tive cone NOV in POS) OBZORNIK Sklepi o družbeni prehrani XIX. Plenuma Centralnega veta ZSJ h^lJtn»’8U P^enum.Centralnega sveta Zveze sindikatov O tem * e C razP.ravUal o problemih družbene prehrane. razmr»r^e iazPravUal» ker je laven stroškov za prehrano skih fBS?a vlsoka, ker je sedaj manj delavsko-uslužbcn-bena i ^aV»a.c.d ln *aze tudi naše gostinstvo in prehram-veiikf»Ve*a ^ve,z.c sindikatov Jugoslavije sklenil tole: izkliuč 6Sta frQchc in gostinske objekte je treba odpirati ni;Cm° ?a prehrano delavcev in uslužbencev ter članov sveti V1 • družin. To naj store ljudski odbori, delavski ictiik P, ve^Hh gospodarskih podjetjih ali manjših pod-biln skuPnc. Da bi bili stroški prehrane nižji in da bi poslovanje restavracij uspešnejše, bi bilo nujno: da i,oi°SV” .diti obrate za družbeno prehrano obveznosti. in ohstvarjaj° dobiček. Obrati naj ne bi plačevali anuitet amiu(:es *.na osnovna sredstva, dalje naj ne bi plačevali nrnhV1Zaci^e .na del osnovnih sredstev. Obrati družbene tri?nr>ane nai. hi imeli možnost plačevati gorivo in eiek-Doriii**ener£M0 P° cenah,, ki veljajo za gospodinjstva in raciiti Gm F)i morali omogočiti, da dajejo svojim restav-ohratim«t osaovna sredstva. Z vsemi temi stvarmi bi bili * družbene prehrane v ugodnejšem položaju; časnJ H0sam.cznim restavracijam bi morali preskrbeti ob-in c, dotacije — kolikor je to v resnici potrebno — jP4incer lz sredstev ljudskih odborov ali iz dobička pod-r\ potJe ’ ko je odštet plačni sklad; tiovitn i • °-t»službenskih restavracijah, ki jih usta- ljeni Nudski odbori, je treba zagotoviti družbeno uprav-nentrf’ Slccr °h sodelovanju določenega števila abo-sestaJ • j s,tavrariic Pii podjetjih pa j c treba šteti za ni del podjetja. Restavracijo vodi organ, ki ga postavlja delavski svet. (Dokler ne bodo izšli predpisi o upravljanju obratov družbene prehrane, bi bilo potrebno, da tudi pri restavracijah, ki jih ustanove ljudski odbori, delujejo sveti potrošnikov s posvetovalnim in nadzornim glasom.) 5. Posebno pozornost je treba posvetiti odpiranju dietnih in mlečnih restavracij. Ti obrati bi morali poslovati brez kakršnega koli dobička m s čimbolj znosnimi cenami. Pri podjetjih bi bilo prav tako koristno odpreti bifeje, kjer bi lahko delavci med odmorom dobili topla in hladna jedila in brezalkoholne pijače. 3. Na osnovi številnih in dobrih izkušenj priporoča plenum sindikalnim organizacijam in delavskim organom upravljanja, da prouče možnosti za uvajanje toplega obroka prehrane v času odmora, in sicer za vse delavce in uslužbence. Stroški za topli obrok naj bi bremenili plačni sklad podjetja. 4. Ljudski odbori naj omogočijo prehranjevanje abonentov pri zasebnih gospodinjstvih. Takšnih gospodinjstev ne bi smeli obdavčevali pod pogojem, da za to delo ne uporabljajo tujo delovno silo. 5. Plenum misli, da je poslovanje delavsko-uslužbenskih restavracij v dobršni meri odvisno od notranje organizacije dela, od načina nagrajevanja in osebne zainteresiranosti zaposlenega osebja. Iz teh razlogov poziva sindikalna vodstva in organizacije gostinskih delavcev, kakor tudi organe delavskega upravljanja, da prouče možu osli za izboljšanje organizacije dela, za uvajanje sodobnih metod poslovanja in^ pripravljanje hrane ter za uvajanje samopostrežbe potrošnikov ita. Prav teko predlaga, da so prejemki osebja v restavracijah zaprtega tipa sestavljeni iz dveh delov: stalnega dela in odstotka, ki bi bil odvisen od števila abonentov. Zavoljo pomanjkanja strokovnega kadra v gostinstvu sploh, posebej na še v delavsko-uslužbenskih restavracijah, se priporoča odborom in gostinstvu, da organizirajo tečaje, izdajajo prikladne priročnike in navodila o pripravljanju jedil m načinu prebrane v delavsko-uslužbenskih restavracijah. Z raznimi predavanji in seminarji je potrebno nenehno izboljševati strokovno raven kadrov, posebno v obratih družbene prehrane. 6. Ker naša prehrambena Industrijo ne skrbi dovolj za poboljšanje prehrane delovnih ljudi, poziva plenum podjetja prehrambene industrije, da usmerijo svojo proizvodnjo: a) na konserviranje in predelovanje vseh vrst proizvodov, ki jih potrošniki žele in ki jih še ni dovolj; b) na proizvodnjo prehrambenih polproizvodov, ki jih lahko hitro pripravimo kot gotova jedila, ker-bo to velika pomoč predvsem za zaposlene žene; c) na pocenitev osnovnih proizvodov prehrambene industrije. z 7. Ker slabosti in pomanjkljivosti trgovske mreže posebno v prometu s kmetijskimi prehrambenimi predmeti v precejšnji meri vplivajo na težave v prehrani, naroča plenum predsedstvu Centralnega sveta ZSJ in Sindikatu trgovskih delavcev, da proučijo organizacijo trgovske mreže v celoti, kakor tudi razne oblike zaintersiranosti potrošnikov v poslovanju trgovine (ali z ustanovitvijo potrošniških zadrug, ali da so potrošniki soudeleženi pri delitvi letnega dobička in podobno). 8. Plenum poziva krajevne in okrajne sindikalne svete da vplivajo na ljudske odbore na intenzivnejši razvoj kmetijskih gospodarstev v njihovi okolici, da se okrepi razvoj kmetijskih zadrug, da se vzpodbudi zasebna kmetijska proizvodnja in da se osnujejo manjša podjetja za predelavo in konserviranje sadja in perutnine, ker bi lahko tako koristno uporabili tržne presežke. Plenum priporoča vse te stvari zato, da bi porasla kmetijska proizvodnja in da bi se pocenila zelenjava, sadje, živina, mleko, mlečni in podobni proizvodi v okolici velikih mest in industrijskih središč. Prehrana je eden od najvažnejših činiteljev v življenju. Od nje je odvisno življenje in zdravje vsakega posameznika, delovna moč, sposobnost in produktivnost dela, vse to pa bistveno vpliva na hitrost socialistične graditve. Zavoljo izboljšanja in pocenitve prehrane delovnih ljudi naše domovine, oziroma zaradi napredka življenjskih pogojev in dviga življenjske ravni Je treba na tem področju dela koordinirati delavnost vseh zainteresiranih činiteljev: predstavniških organov ljudske oblasti, delavskih organov upravljanja, sindikalnih organizacij, znanstvenih inštitutov in delovnih kolektivov določenih gospodarskih panog. Plenum poziva vsa sindikalna vodstva, naj bodo iniciatorji za proučevanje položaja prehrane delavcev in uslužbencev v posameznih mestih in delovnih kolektivih Prav tako naj bodo tudi iniciatorji pri skupni akciji za izboljšanje prehrane posameznikov in družbene prehrane sploh. NAVODILA IN TOLMAČENJE Kaj je zaposlitev na poskušajo in kako je urejena? Podjetja se poslužuiejo tudi zaposlitve na poskušnjo. Njen namen je, v praksi preizkusiti zatrjevane delovne in strokovne sposobnosti prej, preden se sklene redno delovno razmerje. Takšno zaposlitev lahko zahteva tudi delavec (ali uslužbenec), če želi poprej v praksi spoznati delovne pogoje, v katerih naj bi delal, in ugotoviti tudi sam, ali mu delo ustreza in ali ga je sposoben vršiti. Prevladuje sicer mnenje, da zaposlitev na poskušnjo lahko zahteva samo podjetje. Toda zahteva jo lahko tudi delavec (uslužbenec). — Zaposlitve na poskušnjo ni mogoče dekretirati, odrediti enostransko. Mora biti izrecno dogovorjena, o njej morata biti sporazumne obe strani. Delavec mora nanjo pristati, seveda prav tako pooblaščenec podjetja ali zasebni delodajalec. Oba morata že ob nastopu dela vedeti, da se ni dokončno sklenjenega delovnega razmerja. Kasneje zatrjevan dogovor o poskusni zaposlitvi je neupošteven; če namreč ob nastopu dela ni izrecno dogovorjena in sporazumno določena taka zaposlitev, nastane ob nastopu dela redno delovno razmerje. — Zaposlitev na poskušnjo lahko trnja največ 14 dni. Dogovor, po katerem naj bi trajala dalje časa, je ničen. Tekom teh 14 dni lahko ali delavec ali podjetje vsak čas razdere to razmerje na poskušnjo z enodnevno odpovedjo. Kaj pa če ni take odpovedi niti zadnji, t. j. štirinajsti dan? Zaposlitev na poskušnjo je prerastla v redno delovno razmerje, ki je nastalo na podlagi dejstva, da tekom poskusne dobe ni bilo odpovedi. To izteku 14 dni ni mogoče več uveljavljati zaposlitve na poskušnjo, ker je že nastalo redno delovno razmerje. To pa se lahko razveže praviloma samo z redno odpovedjo. Ali lahko odloči o povišanju plač upravnemu vodstvu delavski svet sam brez predhodne seje izvršnega odbora sindikalne podružnice? PoviSanje »plač« je obiCajno sprememba tarifnega pravilnika: določijo se namreč nove višje tarifne postavko. Taka sprememba se lahko izvrši po točno predpisanem postopku, ki je enak za Izdajo novega tarifnega pravilnika, čo naj so upravnemu osebju zvišajo plače, t j. določijo nove višje tarifne postavke, potem mora najprej upravni odbor izdelati predlog za te nove višje tarifne postavke, kar mora seveda obrazložiti, zakaj jo potrebno, kaj utemeljuje zvišanje. Ta predlog mora potem upravni odbor predložiti v javno razpravo celotnemu kolektivu. Najmanj U dni mora imeti kolektiv na razpolago za obravnavo tega predloga, tako ima vsak član možnost, da o predlogu da svoje mnenje in svoj predlog. Seveda lahke v tem času o predlogu razpravlja tudi izvršni odbor podružnice. Vsa mnenja in predloge mera upravni 7. JANUARJA 1955 — ST. 1 »DELAVSKA ENOTNOST« KULTURNI ZAPISKI Razgovor s tajnikom Zveze »Svobod« tov. Romanom Albrehtom V prvi vrsti: izobraževanje Načela so jasna, potrebni so praktični ukrepi ter vztrajno in ljubezni polno, dobro organizirano ter visoko kakovostno izobraževalno delo Predsedstvo Glavnega odbora zelo različni. Kadar je torej go- razvija samo zato, da bi zado- Najprej moram povedati, da Zveze delavskih prosvetnih dru- j vora o načinih, oblikah in me-. voljila potrebe članstva, ampak ljudje o svetovnonazorskih vpra-štev »Svoboda« je povabilo za- todah izobraževanja, potem je teži vsaka sekcija, da si pridobi šanjih vedno razmišljajo. Prav stopnike delavskih prosvetnih dru-1 treba to pojmovati res izključno čim širši krog javnosti za svojo jako ;e res da je napredno štev in številne predavatelje na samo kot pobudo ob kateri mo- publiko Isto načelo velja za izo- ddapsko gfoanje vedno prizade- posvetovanje o izobraževalnem rajo društvena vodstva sama pre- brazevalno sekcijo. V izobraževal- ? , £ delu, in sicer v Celje za 5. ja- soditi, v koliko so take pobude nih ustanovah »Svobod« bo torej nato, a.Je,^a ... nuar (predstavnike društev ^ ob- sprejemljive, oziroma uresničljive dobrodošel in prisrčno pozdrav- zore pridobilo cim vec zavestnin močja Štajerske in Zasavja) m za na njihovem območju, oziroma v Ijen vsak, ki si hoče širiti svoje 9. januar v Ljubljano (predstav- koliko so društva sposobna te po- obzorje in bogatiti svoje znanje, nike društev z območja Gorenj- hude izpeljati. Nič ni slabšega, Seveda pa bodo morala vod-ske, Dolenjske in Primorske). So- kot lotiti se stvari, ki je društvo stva društev v praktični propa- delaoec našega lista je obiskal ne zmore, ker neuspeh potem tajnika Zveze »Svobode tov. Ro- ubije voljo do vsega dela. Prav mana Albrehta in mu v zvezi tako pa je zelo slabo vsiljevati s temi posvetovanji zastavil nekaj neke oblike in načine izobraže- gandi skrbeti za to, da bodo pridobila kot slušatelje za posamezne izobraževalne ustanove zlasti tiste delovne ljudi, ki jim je zna- oprašanj, na katera je tov. tajnik vanja tam, kjer so si našli že svoj nje> katerega nudi določena obli- A/lrfnnni.i'1) I .. .. X ! 7-.," n 71« n/, zrn 7 n 7. . • I X__________• —— — -J— — takole odgovoril: S kakšnim namenom je vodstvo Zveze sklicalo omenjeni posvetovanji o izobraževanju? način, ki je uspešen in ploden, ka izobraževanja, predvsem po-Ko torej govorimo o praktičnih ( trebno. Dočim bodo morala re ukrepih, si moramo biti na jas- ■ ’ * “ ' nem predvsem v tem, da naj bodo fi ukrepi in načini izobraževanja taki, da bo z njimi mogoče ^ J“ , . . I čim uspešneje izpeljati temeljna O potrebi takih posvetovanj je na£e]a izobraževanja, ki jih je Glavni odbor na svoji seji v Mariboru podrobno razčlenil. To mora vseh praktičnih sklepal že Glavni odbor na svoji prvi seji, ki je bila lani v Mariboru. Tedaj je Glavni odbor naročil predsedstvu, da podrobno pripravi posvetovanje. Na svoji seji je Glavni odbor proučil izobraževalno dejavnost delavskih prosvetnih društev.' Ugotovil je, da je ta dejavnost v primeri s potrebami delovnih ljudi po izobrazbi in znanju še mnogo premalo razvita in je zato opozoril vsa društva, da je izobraževalnemu delu ir ep a posvetiti več pozornosti. Glavni odbor je tedaj nakazal tudi glavne smeri izobraževalne dejavnosti. Če na kratko povzamemo napotke, ki jih je nakazal, potem bi bili predvsem: Društva naj skrbe za bogatitev splošne razgledanosti delovnih ljudi, poleg tega pa naj posvete posebno pozornost tehnični izobrazbi delovnega človeka in oblikovanju njegovih moralnih vrednot. Glavni odbor je bil tudi mnenja, da je za Uresničenje tega dela treba predvsem poskrbeti, da se poleg občasnih oblik izobraževanja v društvih razvije tudi stalno izobraževanje, da društva osnujejo izobraževalne ustanove, ki bodo v svojem delu imele določeno kontinuiteto in da društva predvsem skrbe za visoko kakovost izobraževalnega dela. Če se po povedanem vprašamo, kakšen namen imata sklicani posvetovanji, potem si lahko takole odgovorimo: Namen posvetovanj je predvsem, da na njih konkretiziramo načelno osvojena stališča, s katerimi se vsi strinjamo in da se dogovorimo o načinu in metodah za njih praktično izvedbo. Ali bi lahko povedali, s kakšnimi ukrepi bi, po Vašem mnenju, morali začeti, da bi uresničili napotke Glavnega odbora Zveze o izobraževalnem delu? Pobud je nebroj. Težko je reči, katerih stvari naj bi se lotila osa društva, ker je splošna raven društev zelo različna in ker so po- biti v osnovi ukrepov. Seveda pa je kljub temu mogoče opozoriti na nekatere praktične probleme, ki povzročajo resne težave pri izobraževalnem delu in ki so več ali manj skupni vsem delavskim prosvetnim društvom. Med temi problemi naj predvsem opozorim na naslednje: 1. V oseh večjih krajih bi bilo potrebno bolj skrbno urediti knjižnice in čitalnice, obogatiti njihovo knjižno zalogo, zlasti bi bilo potrebno n knjižno zalogo priskrbeti več poljudno znanstvenega in tehničnega čtiva, brez katerega si je težko zamišljati splošno izobraževalno delo. Poskrbeti bi bilo potrebno za dobro vodstvo knjižnic. 2. Preiti bi bilo treba od skoraj izključno občasnih oblik izobraževanja na stalnejše oblike, kot so razni tečaji, krožki, delavske univerze s stalnim programom, posebne delavske šole Ud. Okrog teh stalnejših oblik izobraževanja bi bilo treba zbirati določen krog slušateljev, ki bi si o nekem določenem času tudi pridobili določena znanja. 3. Izobraževalnim ustanovam bi bilo treba poskrbeti stalno strokovno sposobno vodstvo in grupirati okrog teh ustanov določen krog dobrih predavateljev. 4. Posvetiti bi bilo treba večjo pozornost kot doslej ureditvi potrebnih prostorov za izobraževanje, to je prostorov za čitalnice, predavalnice in raznih klubskih prostorov. 5. Več denarnih sredstev, s katerimi razpolagajo društva iz svojih dohodkov, oziroma iz dotacij bi bilo treba nameniti izobraževalnim ustanovam društva. Komu naj bi bilo namenjeno izobraževalno delo v omenjenih izobraževalnh ustanovah delavskih društev? Nikakor ne samo društvenemu članstvu. Nobena sekcija delao- cimo društva računati pri splošnih predavanjih na čim širšo javnost, torej bodo morala vabiti čim širši krog delovnih ljudi, bodo v stalnejših oblikah izobraževanja stremela predvsem za tem, da pritegnejo za slušatelje prav določene ljudi. Naj pojasnim z nekaj primeril Danes pri nas nimamo ustanove, ki bi se načrtno ukvarjala s socialno, ekonomsko, pravno, tehnično izobrazbo delavcev, ki delajo kot voljeni odborniki o organih upravljanja in o organih delavskih ter družbenih organizacij. To je zelo resna vrzel v našem prosvetnem delovanju, ki jo je treba čimprej odpraviti. Mislim namreč na člane delavskih svetov in upravnih odborov>, na člane zborov proizvajalcev, člane skupščin socialnega zavarovanja itd., ki jim je zaupano silno odločilno družbeno delo, ki terja od teh delovnih ljudi tudi dobrega poznavanja prej omenjenih zadev. Za te delavske tovariše bi morale »Svobode« organizirati neke vrste delavske šole. Take delavske šole so marsikje že poskušali osnovati, toda poskusi so ostali skoraj povsod brezuspešni. Mislim, da je bila glavna slabost v tem, da so imele te šole značaj rednih izobraževalnih šol aU pa značaj rednih strokovnih tečajev, katerih namen je bil dati delavcem strokovno kvalifikacijo. V te šole so začeli hoditi tisti delavci, ki so hoteli postati uradniki ali tehniki. Seveda mora naš šolski sistem dopuščati delavcem možnost, da lahko ob prostem času pridobe potrebno znanje, ki jim omogoča službeno napredovanje in omogoča tudi določeno prekvalifikacijo. Toda to mora biti v sklopu rednega šolstva. Delavske šole, ki naj jih organizirajo delavska društva, pa morajo posredovati delavcem tista znanja, ki so potrebna za opravljanje družbenih pooblastil, ki jih imajo delavci ne glede na njihov strokovni nivo in položaj o proizvodnji. Delavske šole morajo torej vzgajati dobre družbene delavce, odbornike v družbenih in delavskih organih. To je bistveno poslanstvo delavskih šol. Drug primer so na primer pristašev. Seveda pa je od nekdaj razširjanje marksističnih nazorov in idej neločljivo povezano z življenjskim bojem za pravico delovnih ljudi in za zmago naprednih hotenj. Marksistični svetovni nazor zato ni bil nikdar kabinet-ska doktrina, ki si jo je mogoče naučiti na pamet, ampak je bil vselej vestno in dosledno iskanje vzrokov določenih družbenih pojavov in dogodkov in odkrivanje družbenih sil in teženj, ki so v danih pogojih nosilci napredka. Tudi naš sodobni človek razmišlja o svetovnonazorskih vprašanjih in se ukvarja z razglabljanji o družbenem dogajanju, ki je zlasti v našem prehodnem obdobju tako silno pestro in razgibano. 7ato so delavska društva dolžna, da delovnim ljudem pomagajo najti pota in steze do jasnih znanstvenih spoznanj in preko njih do oblikovanja lastnega nazora. Fran Tratnik: Berači, 1919 Ali bi po Vašem mnenju potem v bodoče ne kazalo več prirejati občasnih predavanj? Nasprotno! Menim, da so ob- To poslanstvo so si v delav- | __________________ skih društvih naložili marksistič- časna predavanja potrebna in koru krožki. Zato ti krožki nikakor rjsjna in da jim je posvetiti o ne bi smeli biti krožki za učenje bodoče še več pozornosti, tako da posameznih filozofskih pojmov, bi odpravili nekatere slabosti, ki ampak naj bi se v teh krožkih jdl je tedaj opažati. Vendar pa razglabljalo o praktičnih vsako- godim, da se delavsko izobraže-dnevnih vprašanjih, ki se ljudem r)an,e ne izčrpati samo z ob- fe,° &bitjih ŽŽdiTJmelfiteje rat dasnimi PredaoaniL I S jasnili s stališča marksističnih nazorov. Če tako pojmujemo marksistične krožke, potem je jasno, da je zanje nemogoče izdelati nek gojih žele, ki jim je v neposrednem delu in družbenem življenju neobhodno potrebno, znanjeki jim pomaga razumevati določeno družbeno, ekonomsko, prirodno, pravno, politično dogajanje. Ponekje to aktualnost pojmujejo tako, da pod okriljem predavanj prirejajo politične zbore Socialistične zveze. Ponekje so celo osnovali koordinacijske od-za take politične sestanke. Mislim, da to ni prav. Na kakšne slabosti mislite Naj pojasnim s primerom. v zvezi s predavanji? Predvsem je v~dosedanji poli- aa je zanje nemopoce izaetmi ne* uki predaDanj opaziti tri stvari, koo Prao tako je jasno, da tak, a([ h & je,Ye da bi razmišljali ZJZ klterTse bodo člani vo-krozki ne morejo biti množični , nas in pri Indijcih? Torej kakšni so družbeno-ekonomski odnosi, kakšen je socialni položaj nimajo, in ,------ -------------- . vrednost omenjenih krožkov. j tualnosti predavanja in na kako- _ , , .. i vosti predavanja. Prav posebno pozornost bi delavske izobraževalne ustanove mo-1 Končno je čutiti tudi neke rale posvetiti tehnični izobrazbi vrste nepravilno pojmovanje ak- . - , delovnih ljudi. V ta namen naj tualnosti predavanj. Predavanja dežele? In se naprej — gospodar bi prirejale posebne cikluse pre- morajo biti zbrana tako, da so sivo, kultura, kraji in ljudje, ob^ davanj, na katerih bi za razš slušateljev. C Luše pre- rnuraju um &ui aioa uu ov v ~ - ’ ;...... 7 ' "■»* , - * poskrbeli aktualna. To je, da se preko pre- čaji in navade, ustavna organ razširitev tehničnega obzorja davanj ljudem posreduje tisto lacija dežele in — kdo bi se mo znanje, ki si ga oni v danih po- (Nadaljevanje na 7. str.) odbor obravnavati in tiste, s katerimi se ne strinja, mora predložiti v končno odločitev delavskemu svetu; upravni odbor sam ne sme zavrniti nobenega predloga, mnenja. Dokončno potem odloči delavski svet na svoji seji. Predlog o zvišanju tarifnih postavk pa mora biti poslan v mnenje tudi Republiškemu odboru sindikata, kjer so včlanjeni člani delovnega kolektiva. Če gre za manjša podjetja, mora biti sprememba predložena v potrditev tudi pristojnemu okrajnemu ljudskemu odboru. Šele po tako izvedenem postopku je dopustno podvzeti nadaljne ukrepe. Izplačilo nadomestila za nadurno delo Delavec je bil v podjetju zaposlen kot nočni stražar in je večkrat ostal v službi dalj kot osem ur, ker mu podjetje ni redno pošiljalo zamenjavo. Delavec je večkrat zahteval, nai mu podjetje izplača nadomestilo za nadurno delo. Ker podjetje tega ni storilo, se je delavec pritožil na inšpekcijo dela. Ta je zahtevala od podjetja, da delavcu — nočnemu stražarju plača nadurno delo s tem, da mu poveča tarifno postavko za 50%. T~1 .1 1 " _ — _ — n — i 1 — — i 1 ., n n lil tu poveča tarifno postavko za 508/o. _ . Podjetje se je pritožilo na republiško inšpekcijo dela. v pritožbi je navedlo, da je nočni stražar delal dalj časa po svoji volji in da zato ni bilo izdano nikakršno navodilo organov podjetja. Republiška inšpekcija dela je potrdila rešitev o izplači.u nadomestka za nadurno delo. Delavec namreč po osmih uieh svoje službe ni smel oditi domov, ker je čuvai objekte, podjetje pa mu po osemurnem času ni poslalo zamenjavo. Ker njegov naslednik ni prihajal pravočasno, je moral delavec ostati dalj časa v službi zaradi značaja samega posla. Za ta čas nadurnega dela je podjetje dolžno izplačati delavcu nadomestilo, oziroma mu je dolžno povečati tarifno postavko za 50%, ali pa mu mora namesto tega določiti pavšalni znesek po členu 34. Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij. (Iz prakse inšpekcije dela LR Srbije.) Kakšne so pravice delavca, ki ga pošlje podjetje na brezplačni dopust? je enostranski ;jer nobenega enostranskim, pravno nepriznanim in nedopustnim ukrepom, uvesti nove višje tarifne postavke. Če se v podjetju izplačujejo plače po višjih tarifnih postavkah, ne da bi se za njihovo spremembo izvedel tak postopek, prejemajo taki neupravičene zaslužke, ki jih lahko kolektiv izterja nazaj. Pripomniti je, da do takega nezakonitega povišanja prejemkov na podllagi samovoljno, protipravno zvišanih tarifnih postavk skoraj ne more priti, če upravnik izpolni svoje zakonite dolžnost: po čl. 94 uredbe o ustanavljanju podjetij m ob rtov mora namreč direktor (upravnik) podjetja skrbeti, da se v podjetju uporabljajo predpisi in je tudi neposredno odgovoren za njihovo izvrševanje. Zato ima po istem členu tudi pravico, da zadrži vsak sklep upravnega odbora ali delavskega sveta, če je ta nezakonit, če je v nasprotju z zakonitimi predpisi. Če de^ 1 a vsk i svet ali n pravni odbor kljub temu vztraja pri svojem nezakonitem sklepu, je direktor (upravnik) podjetja dolžan obvestiti o tem okrajni ljudski odbor, izrecno je določeno, da direktor odgovarja, če ne ravna po teh določbah. Če pride do nezakonitega povečanja tarifnih postavk je za tako nezakonitost odgovoren zlasti direktor (upravnik) podjetja, ker ni izpolnil svoje zakonite dolžnosti in dosegel, da bi ljudski odbor preprečil nezakonitost. Tisti pa, ki na podlagi nezakonito zvišanih tarifnih postavk prejmejo višje zaslužke, kot bi jih po zakonito sprejetem in uveljavljenem tarifnem pravilniku, so dolžni kolektivu povrniti, kar so neupravičeno sprejeli i s tem podjetje m kolektiv oškodovali. po potrebi tudi sodnijsko. Razlogi, s katerimi opravičuje svoje prebivanje v sedanjem stanovanju, ki je namenjeno delavcem podjetja, niso npoštevni, zlasti če je res, kar pišete. Postopek za odpoved in izselitev mora začeti podjetje, če gre za »obratno stanovanjce. POKOJNINE pooblastila, brezplačni dopust je lahko samo sporazumen dogovor, to je, delavec mora nanj izrecno pristati. Pri tem pa mora seveda vedeti, da se s tem odpove vsem pravicam, ki jih je lahko deležen po uredbi o oskrbnini in o drugih pravicah za čas, ko je izven delovnega razmerja. Z enostranskim pošiljanjem na »brezplačni dopust« podjetja lahko delavca občutno prizadenejo prav s tem, da za ta čas nima nobenih pravic, niti ne tistih, ki jih lahko ima kot začasno brezposelni. Tak svoj ukrep podjetja opravičujejo običajno s prenehanjem sezone, s tem, da ni več dela itd. Če nastopijo take okoliščine, potem se podjetje lahko posluži samo odpovedi seveda, če ni že ob samem začetku delovnega razmerja sklenilo delovno pogodbo za določen čas. — In če vendar pošljejo na »brezplačni dopust«? Potem ima delavec najmanj pravico do povračila škode ki mu jo podjetje povzroči s takim Vprašanja in odgovori S. A., Križe na Gor.: S sosedom ste sklenili pogodbo, po kateri je sosed dobil služnostno pravico poti preko Vaše zemlje, ki jo je smel uporabljati za vožnjo s konjem in vozom. Ali imate pravico to pot uporabljati tudi za vožnjo z avtomobilom? — Odgovor: Služnostna pravica je izrecno dogovorjena samo za uporabo prevozov s konjem in vozom. Tak odgovor izključuje možnost, da bi lahko sosed samolastno to služnost razširil in spremenil. Ce hoče pot uporabljati za prevoz z avtomobilom, potem je potreben nov obojestranski sporazum, nova služnostne pogodba. Dokler pa te ni, sosed nima pravice uporabljati te poti za avtomobilske prevoze. Če ne bo prišlo do mirne ureditve in bo sosed ne glede na dosedanjo služnost In mimo Vaše volje še naprej vozil z avtomobilom, boste morali vložiti tožbo zaradi motenja posesti G. A., Senovo: Leta 1950 ste bili prevedeni za kopača-specialista, leta 1951 pa ste opravili izpit za kopača strelca. V kateri pokojninski razred boste razporejeni ob upokojitvi? — Odgovor: Delavci, ki so bili leta 1950 prevedeni v naziv specialista po uredbi o nazivih in o. strokovnem usposabljanju delavcev, se razvrščajo v pokojninske razrede kot kvalificirani delavci. Izpit za strelca je samo dopolnilna kvalifikacija, ki naibrž ne daje osnove za priznanje visoke kvalifikacije. Glede na to bi mogli biti po našem mnenju ob upokojitvi razvrščeni kot kvalificirani delavec v XIV. do XI. pokojninski razred, kar je seveda odvisno od delovne dobe, priznane za starostno pokojnino. Če imate več kot 30 let priznane delovne dobe, potem boste razvrščeni v XI. pokojninski razred. Moramo pa pripomniti, da je to naše mnenje oprto samo na podatke, ki ste tih navedli v svojem pismu. ... , G. A., Brestanica. Ste 75’/. delovni invalid. Lani so Vam ustavili izplačilo invalidske pokojnine z utemeljitvijo, da Vam ne pripada, ker ste zaposleni. Ustavitev so Vam sporočili brez posebne odločbe. — Odgovor: Verjetno so tudi za Vaš primer uporabili določbo 28. čl. uredbe o do-ločanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin, po kateri se ustavi izplačevanje pokojnine uživalcu, ki se zaposli tako, da dela redni delovni čas, t. j. 8 ur dnevno. Domnevamo, da so se ravnali po tej določbi, ker nam ne sporočate, pri kakšnem delu ste zaposleni in koliko časa dnevno delate. Če ste se namreč zaposlili in delate redni delovni čas, potem nastopijo opisane posledice. Toda to ne pomeni, da ste izgubili pravico do pokojnine, temveč samo izplačilo se ustavi za čas, dokler traja zaposlitev. Ko taka zaposlitev preneha, se pokojnina začne zopet izplačevati. Strinjamo pa se s tem, da bi moral Zavod za socialno zavarovanje izdati odločbo o ustavitvi izplačila pokojnine, kjer mora utemeljiti to ustavitev. Na ta način se da uživalcu možnost pritožbe, če smatra, da niso podani nejuuijpv f^.p na želite osebni razgovor, spo- morail V lUZlll iuauu iaioui uivmuj« P OS V-- Z. J.: Pri gozdni upravi so Vam kar prav od Ni več takih znižanih cen, kakršne bi Vi želeli kup lesa. . . , , __, V. J., Poljčane: Menimo, da je v primeru, ki ga opisujete v svojem pismu, podan razlog, zaradi katerega je upokojenec s prenehanjem delovnega razmerja pri pod-ienju izgubil pravico do sedanjega stanovanja, tenuKMJ« ker ima — kot trdite — svojo hišo, v kateri pa oddaja stanovanja v najem. Podjetje mora stanovanje odpovedan irav odgovorili. “ ’ *" za na- zaradi osebnega razgovora. ....... ... L. A., Sp. Lipnica: Septembra lani ste bili sprejeti v državno službo in razporejeni v naziv gozdni nadzornik v XIII. plačilni razred. Glede na to bi se Vaša upokojitev izvršila po 14. čl. uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin, ki določa, da se nslužbe .rzavnih organov in zavodov ob upokojitvi razvrste tisti pokojninski razred, ki ustreza plačilnemu razredu, v katerem so bili ob upokojitvi in če so bili v tem plačilnem razredu najmanj dve leti. Tisti pa, ki ob upokojitvi se nimajo dveh let prebitih v svojem plačilnem razredu, se razvrstijo v prvi nižji pokojninski razred. Iz tega sledi, da boste razvrščeni v XIV. pokojninski razred, če boste stopili v pokoj pred iztekom dveh let v XIII. plačilnem razredu. J. A., Ljubljana: Decembra 1947 ste zboleli, od julija 1948 do novembra 1951 ste bila invalidska upokojenka, ker je bila ugotovljena za ta čas 75% delovna nesposobnost. Od decembra 1951 dalje je priznana samo 45% delovna nesposobnost in ste torej invalid II. skupine. Stari ste 48 let. Skrbi Vas, ali Vam bodo odbili kaj let od delovne dobe za starostno pokojnino, ker že od 1948 dalje niste več v delovnem razmerju. — Odgovor: Menimo, da Vaša bojazen ni utemeljena. Nesporno je, da Vam čas od julija 1948 do novembra 1951 morajo priznati, ker ste bili v tem času nesposobni za delo. Potem je moralo preteči še eno leto, ki ga prav tako ni mogoče še odbiti v smislu ^63. čl. zakona o socialnem zavarovanju. Torej bi lahko odbili od delovne dobe za starostno pokojnino šele čas od decembra 1952 dalje. Toda v tem času ste že dopolnila 45. leto starosti, ko niste bili več dolžni iskati vsaj 4-urno zaposlitev. Če pa bi Vam okrajni Zavod za socialno zavarovanje kljub temu odbil kakšno leto in tako zmanišal delovno dobo, vložite pritožbo in menimo, da bo Vaša pritožba uspešna, saj so podani v Vašem primeru pogoji iz tretjega odstavka 39. čl. in drugega odstavka 63. čl. zakona o socialnem zavarovanju. PLAČEVANJE ZA DELO NA DAN DRŽAVNEGA PRAZNIKA TUS: Kako se plača delo na dan državnega praznika? __ Odgovor: Če pade državni praznik na delovni dan in na tak dan delavec dela, potem prejme poleg plačila, kakor ga prejmejo vsi na tak državni praznik, še plačo po tarifni postavki za efektivno opravljene delovne ure. Če na tak dan dela tudi preko rednega delovnega časa, potem prejme za nadurno delo plačo, izračunano s 50 /e povišano tarifno postavko. Pripomniti je treba, da delo na dan državnega praznika, ki pade na siceršnji delavnik, ni smatrano za nadurno delo. Če pa pade državni, praznik na dan tedenskega počitka, potem tak praznik ni plačan, pač pa se delo na tak dan smatra za nadurno delo m se mora plačilo za vse na tak dan opravljene delovne ure plačati kot nadurno delo. VOLITVE UPRAVNEGA ODBORA PODJETJA »Mizarstvo«, Novo mesto: Ali se lahko volijo člani upravnega odbora samo izmed članov delavskega sveta, ali so lahko izvoljeni tudi ostali člani delovnega kolektiva? — Odgovor: Nikjer ni nobene omejitve, po kateri bi lahko za člane upravnega odbora kandidirali samo člani delavskega sveta. Kandidat je lahko vsak delavec, razen direktorja podjetja in pa dve tretjini članov prejšnjega upravnega odbora glede na pravilo, da sme biti v nov upravni odbor izvoljena največ ena tretjina članov upravnega odbora iz prejšnjega leta. Po zakonu o gospodarjenju z gospodarskimi podjetji ni mogoče odpovedati članom upravnega odbora. Ne velja pa to pravilo za člane de-^ lavskega sveta. Seveda pa lahko delavski svet razveljavi tako odpoved, če smatra, da je neutemeljena, ali pa morda celo posledica kakšnega nastopa člana delavskega sveta na seji. KULTURNI ZAPISKI V prvi vrsti: izobraževanje Načela so jasna, potrebni so praktični ukrepi ter vztrajno in ljubezni polno, dobro organizirano ter visoko kakovostno izobraževalno delo (Nadaljevanje s 6. str.) I produktivnih skupin in v katerih povrnejo, medtem ko so v marši- sredstva za knjižnice in preda- gel našteti vsa vprašanja, ki ljudi se najčešče drenjajo gledališka katerem dokaj velikem kraju res- vanja. Lokalni organi oblasti po ob tem zanimajo. ’ j družina, glasbene sekcije in kino, ni problemi za namestitev knjiž- svojih močeh podpirajo prosvetno To zanimanje, ki ga je v lju- j marsikje pa še telovadna organi- niče, za ureditev čitalnice, za ure- dejavnost, toda menim, da bi bilo deh sprožilo pomembno potovanje nacija. V teh domovih je dvorana, ditev skromne predavalnice, ker koristneje, če bi ti organi sred- lovariša Tita, je lepa priložnost, nekaj garderob, glasbena soba in pač to nič ne nese. Tako se na stva, namenjena za prosvetno deda se ljudem posreduje kopica' še kak prostor — pa je konec, žalost marsikje knjižnica stiska javnost, dodeljevali neposredno znanj o daljni deželi in njenih ; Torej za izobraževalno delo tu v zakotni sobi ali pol razpadli društvom, ne pa da jih dajejo ljudeh in da se jim tako bogati I bodisi ni prikladno ali pa sploh branjenji, medtem ko so čitalnice posrednim prosvetnim organom. njihooo obzorje ter omogoča?da j ni prostora. pri nas še sploh zelo redke. Po- Dokaj sredstev se namreč porabi B 1 V sodobnem prosvetnem domu dobna ozkosrčnost glede prostorov za administrativne potrebe, za Lahko hi bilo bolje »Treba bo obnoviti knjižnico, Knjižnico je obiskovalo le 50 razviti igralsko družino, pomno- bralcev. Knjig imajo le 82, za žiti godbeno sekcijo, začeti s rudniški kraj odločno premalo, predavanji, postaviti prosvetni Ljudje so brali raje ničvredne dom, napraviti red v našem pev- stripe, ki so kdovekako zašli v skem zboru in vključiti vanj de- Zabukovico. Igralska skupina le-lavsko mladino. To bo naloga tos sploh ni delala. Se slabše je naše »Svobode« prihodnje leto. s pevskim zborom. Stari pevci so Če bomo složni in vsi delovni, ga zapustili. Mlajši, ki radi pojo, bo lahko. Če ne, bo ostalo vse nimajo krepke opore. Priznali so, pri starem. Tega pa ne smemo da nosijo krivdo vsi člani. In spo-dovoliti. Dosedanje izkušnje nam znali so, da so se redki posamez-bodo pomagale, da se izkopljemo niki ubadali in trudili vsepovsod, iz težav.« i sami pa so stali ob strani. To so ugotovili svobodaši v i Prihodnje leto bodo temeljito Zabukovici na svojem občnem spremenili svoje društvo. Delovni kolektivi m delavski sveti so jim P/aktične politične dogodke. Mor- j bi morala biti knjižnica s cital- m sredstev se čuti tudi v odnosu razna manj koristna tekmovanja zboru. Tiste besede predsednika okljubili potTebno pomoč. Ne le da bi suha predavanja o Indiji,}’"™- nekaJ predavalnic, klubski do predavalnic, klubskih prosto- m manifestacije tako da za prej društva: »Lahko bi bilo bolje,« materialno marveč predvsem pri ki bi jih priredili kdaj koli, ne: prostori in podobno. Na te stvari rov itd V tem pogledu bodo mo- omenjene potrebe zmanjka sred- so jim nekako trdo zvenele v sirjenju svobodaške misli, ki mo- r'"L **’ -1-7 *--- 1‘~X ! hnmn m.nrali misliti r> hndnee. kn rali lokalni or Sani oblasti nostah sten. ušesih. Toda vsi so priznali, da ra prodreti v sleherno hišo zaje imel prav. bukovškega rudarja. Dobro smo se pripravili Pretekli mesec je >Svoboda« v naši deželi in o delavskem samo-Železnih Dvereh polagala obračun \ upravljanju. Razen tega se bomo svojega dela. Društvo je bilo usta- j seznanili tudi z družbenim planom novljeno šele pred dobrimi šestimi, za leto 1955; za žene pa bomo imeli . . .... i , . . , , , , -rr, , ; meseci. Vanj se je vključilo 68 ila- \ predavanje o osebni higieni žene. skoraj niso prisil o-rento zagato, dajejo za izobraževalno delo. To napore društev vredno podpirati, ! nov _ Wu'm, viničarjev. V tem Predavatelji so nam zagotovljeni, za prostore za gostilno in za po- razmerje govori, da so izobraze- kajti iz majhne pomoči bodo dru- kratkem času -ejt n, ' imeI, uld. Za Dodio L zvedeti kaj več o njej. Stvar je torej aktualna. V zvezi s predavanji opažamo doslej dve slabosti, ki bi bili tem primeru taki: Prva. »Svoboda« bi priredila Predavanje, na katerem bi bilo vzbudila toliko zanimanja, kot ga j bomo morali misliti o bodoče, ko rali lokalni organi oblasti postati štev. vzbujajo prav sedaj, ko se ljudje' bomo gradili nove domove, ki pa bolj širokogrudni in pokazati več- Seveda terja izobraževalno delo zanimaio za tn deželo in \n želini! J'7i seveda dolgo ne bomo mogli je razumevanje za številne pred- ogromno sredstev, truda in po-— ’ • - - pogrešati brez resne škode. | loge in pobude delavskih društev, ž.rtoovalnega dela. Toda prepri- Toda trenutno bi morali najti s katerimi bi lahko vsaj delno čan sem, da tega dela o naših zasilne rešitve. Ker se ne da imeti izboljšali pogoje za izobraževalno pogojih ne more nihče tako ko- vseh prostorov, potrebnih za pro- dejavnost. . ristno in plodno izpolniti kot prav svetno delo, pod eno streho, bi Tudi kar se tiče denarnih sred- delavska prosvetna društva sama, jih morali urediti na več krajih, štev, ni malo zagat. Društva raz- ker ona najbolj neposredno in Pri urejevanju teh prostorov pa polagajo s skromnimi sredstvi, živo čutijo, kako velikanskega po- Sovora^i.hih/čnn lo‘n načelih nnšr smo večinoma zelo ozkosrčni. Zelo Opozoriti bi hotel le na nesoraz- mena je izobrazba za delovnega in indijske zunanje politike to se težko gredo lokalnim činiteljem mer je med sredstvi, ki jih društva človeka in ker so ljudje v teh Pfam stvar, ki izrazito sodi na izP°d rok sredstva in prostori ' dajejo za potrebe umetniškihama- društvih živo zainteresirani na novljeno šele pred dobrimi šestimi t za leto 1955; za žene pa bomo imeli zborovanje Socialistične zveze. Ne ”, te namene. V nobenem kraju; terskih skupin in sredstev ki jih izobraževalnem delu. Zato je te j mescci. Vanj tj. • . , , /,!•/,,•» ! nno/i t-i roon n »»o rto/n r/oioio rr n i7nnr.Q7Pna/rm rl nt n I n nonnr/) zV m o tri rt nrorin o no/7 mrnf I i _ * 1 Pa posredovala znanja, ki je vanfe n delavski mladini, katero pošiljamo pripravljeni pomagati in poprijeti Takole smo sestavili naš plan: naj- j v kmetijsko nadaljevalno šolo v kjer koli je potrebno, ni strahu,1 prej bodo člani poslušali preda-] Ljutomer in Podgrad je. Tako daje-da bo društvo nazadovalo. Kajti vonje o živalskih kužnih boleznih mo vsemu delovnemu kolektivu kot Radečanom, tako pomeni tudi in jalovostih živine, potem o sajen- našega posestva vso možnost do vsem prebivalcem Posavske doli- ju novih vinogradov, o oskrbi in izobraževanja, ker se zavedamo, da ne njihova »Svoboda« uresničenje negi starejših vinogradov, o pome- bomo le tako dobri gospodarji po-teženj k vsemu, kar plemeniti in nu sadjarstva, o obdelavi vrta, o sestva, ki nam ga je zaupala skup- vzgaja v naprednem duhu. I zaščiti vinogradniških delavcev, o nost. J. K. bolj pa v gledališki družim, ki je Jndiiska folklorna skunina zategadelj najštevilnejša in za- , ' roiKioma SKUpina radi te množičnosti žanje bogate: bo obiskala Jugoslavijo sadove. _ _ j Te dni bo pri spela v Jugosla- Pravijo, da je radešha igralska uijo na gostovanje indijska fol-družina oziroma gledališče rade- klorna skupina »Mricali Sara-ške »Svobode« že tolikanj napre- phai«. 26. decembra bo nastopila ____ ______________ dovalo, da se lahko pomeri tudi skupina v Beogradu, potem vNo- sredstvi in pripomočki, potreb- 2 igralskimi družinami »Svobod« vem sadu, Zagrebu, Splitu in na nimi za izobraževalno delo, največjih delavskih centrov. In neki. razpolagajo društva? i Povija -tudi, da ima to gledališče Skupina je gostovala tudi v j, | marsikdaj preveč gledalcev, kajti Parizu in Milanu. Na programu dnrt tem Pogledu so skoraj osa dokaj velika dvorana je često jma narodne plese iz vseh kra-M . Precej borna. I premajhna in ne more sprejeti jev Indije. , Najprej naj opozorim na to, vseh ljubiteljev gledališke umet-, ni a mn «a$ z.aPraD sploh ni-, nost i. Gledališka družina pa po-, Ivan Cankar V hrvaščini ■j o pravih delavskih prosvet-1 maga tudi prosvetnim društvom n\h domov, ki bi ustrezali sodob-' oddaljenih vasi. Prireja gostova- V ceneni kolekciji »Moja bi-n,lm Prosvetnim potrebam. Pode- njo in ker ima bogato garderobo blioteka«, ki jo je osnovala za-aovali jih nismo, o letih po oojni in zalogo kulis, posojajo kulise grebška »Skolska knjiga« za izda-s’ nh pa tudi nismo mogli zgra- vsem dramskim družinam okoli- janje izbranih klasičnih beril, aitl’ ker so bile druge stvari, ških društev. i zlasti za srednješolsko mladino, razumljivo, važnejše. Trenutno Gledališka družina si je žago- je kot četrti zvezek podskupine 'mamo sicer posamezne domove, tovila tudi podmladek; že dalj »jugoslovanski pisci« izšel izbor iz m so predvsem zgrajeni za po- časa deluje mladinsko gledališče, del pisatelja Ivana Cankarja pod tre°e amaterskih umetniških re- ki je popolnoma samostojni odsek naslovom »Odabrani tekstov i.« ln|tM|||i!iniiiiiiniii|liiliiiiiiilliiiaiiiiiil|l|iiinii|llll|liinillllllini,llllll[lnii|Ulllliii,i|l|lll|ii;!ii||l,l[imiii|ll|iiiiiii!||||iiii'i!i||,|ii!iiiiii|l|Miii)H||||iiiiinii[iiirtnniim[iniiiii.... Z razstave, ki so jo priredile tržaške slovenske šole v Jakopičevem paviljonu. Trg »Ponte rosso« O pionirskih letih delavskega gibanja na Jesenicah (Ob stoletnici rojstva prvoborca Stefana Trojarja) ined6«?111 industrijski revir ni bil dela v Ji. ml na Slovenskem, kjer bi Pridnh 0 Sibanje te zgodaj pričelo brth-,JXatl čvrsta tla. V telezamo so Prthti.ii . na- v zeiezarno so žeM= an delavci predvsem s pode-tem ,,sprVa lz Bohinjskega kota, za-ske m SstaIlh krajev gornje Gorenj-Prep-, ea tGmi delavci so imeli sprva SosrJ-J, .oblasti gospodje Iz tovarne in i raznih župnišč. Ko so Vo ti! 1080 zSradili na Jesenicah no-zaposiX^J?° :n -1e bilo že prva leta tedani611 j, preko 400 delavcev, sta striisiiŽ .direktorja Kranjske indu-s strin? družbe Luckmann in Trappen Pojavm0m Pričakovala, kdaj se bodo jim Prosluli — »rdečkarji«. Da bi iniciatt11 pot’ dal Luckmann sam socialn0 .za ustanovitev krščansko-hjenr/16 strokovne organizacije in za Leta uiJJst,anovitev prispeval 50 gld. Povil 's -L e dr. Janez Ev. Krek usta-delavJs , nslto~soclalno zadrugo Prvo mokroJ? khhzumnc društvo (soc. de-leta Sa . zadruga je nastala šele novui ,ln kmalu zatem so usta- -3 . "*" tUdi TčatAl-čim društv tu?1 Kat°liško izobraževalno Pri Tvr?’, j® imelo svoje prostore 1benimr^otu* Vse t0 z glavnim na-tičnpa’ ?a se zadrži razvoj demokratu deiavskega gibanja. General- čoj rektor Luckmann ki ie tesno s°delovii or Luckmann, ki je tesno je i 2 župnikom Šinkovcem, se češ aradi tega večkrat opravičeval, den Pr°stite, da sem se povezal mit °sivel vJ?Za,1en Moja velflca nada je, de bodo govori med Titom in Nehrujem bolj okrepili sile tistih narodov in_ držav, Predsednik Tito si je med obiskom v Indiji ogledal velike zgodovinske in kulturne zanimivosti te napredne in prijateljske dežele svoje prijateljske občutke do vseh nas in dopisnika zagrebškega »Vesnika« ter mu do naše domovine. Te simpatije kažejo, razložil svoje poglede na nekatera med-da ima^ Jugoslavija v Indiji zelo iskre- narodna vprašanja. Med drugim je go-nega, čeprav zemljepisno oddaljenega, voril o pomenu potovanja našega pred-zaveznika. ... j sednika Tit#, v Indijo ter takole dejal: Predsednik Tito je globoko prepri- } »Moja velika nada je, da bodo raz-Čan, da je Indija dežela velike bodočnosti. Na poti, po kateri je krenila Indija, bo mogla obvladati tudi to, kar je danes najtežje v Indiji — vprašanje enotnosti, verskih predsodkov, obstoj mnogovrstnih ver in narodnosti. Povedal je primer iz neke tovarne, ki jo je obiskal, in v kateri je opazil, da industrijski način dela zbližuje delavce različnih narodnosti in verskih prepričanj. Industrializacija bo ustvarila v Indiji popolno enotnost in to bo po njegovem mnenju odločilnega pomena za nadaljnji napredek Indije. Izjave indijskih voditeljev, da vse bolj sprejemajo socialistične elemente in da gredo k socializmu, niso zato nikakršne fraze, marveč stvarnost. Ko so ga vprašali o pomenu njegovih razgovorov z indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem, je tovariš Tito naglasil konstruktivnost odnosov med Indijo In Jugoslavijo posebno v mednarodni politiki ter dejal, da se obe deželi, vsaka na svojem geografskem področju, borita Naš tovariš Tito s Prasadom, predsednikom. Indije, Nehrujem (na levi) in Radakrišnanom (na desni) PRIPRAVE ZA VELIKO AZUSKO-AFRIŠKO KONFERENCO Koristna zamisel Na konferenco, ki bo zadnje tedne aprila, so povabili 30 držav. — Med povabljenci so tudi Kitajska, Severni Vietnam in Japonska. — Obeh Korej, Čang Kaj Sekove Formoze in Izraela niso povabili. — Izrazita protikolonialna, napredna in miroljubna ost konference. — Negodovanje v Washingtonu, Londonu in Parizu. dijo, da je zbliževanje med afriškimi in azijskimi narodi protiutež njihovi politiki “ tem delu sveta, politiki, ki jo narodi iklanjajc Azije in Afrike odklanjajo. V Londonu in Parizu pa menijo, da bo protikolonialna ost te konference škodovala njihovim interesom v Aziji in Afriki. Vse to je IZ ITALIJE Slavospevi Mussoliniju v neofašističnem listu Skupina senatorjev, članov komunistične partije Italije, je poslala pravosodnemu ministru pismo, v katerem ga poziva, naj začne sodni postopek proti časopisu italijanske neofašistične stranke »Secoln«. Ta list je namreč 25. decembra objavil na prvi strani veliko sliko Mussolinija in obenem zapel nekaj slavospevov temu fašističnemu krvniku. IZ ANGLIJE ŠE ENA STAVKA Izvršni odbor angleškega sindikata železničarjev je te dni pozval svojih 400.000 članov, naj začno 9. januarja opolnoči stavkati. Železničarjem se bodo najbrž pridružili še delavci londonske podzemne železnice in tisti, ki so zaposleni pri železnicah v dokih. Sindikat je sklenil začeti s stavko zato, ker prometni minister ni pristal na povišanje S KITAJSKEGA Ceste v Tibet preteklega leta sestali predsedni; vlad petih azijskih dežel: Indije, Indonezije, Pakistana, Burme in CeyIona. Na tem sestanku so se dogovorili o dnevnem reda azijsko-af riške konference, ki jo je predlagala Indonezija in ki naj bi bila zadnje tedne aprila meseca. V skupnem komunikeja • tega sestanka je rečeno, da bodo na bodoči azijsko-af riški konferenci, med drugim, razpravljali tudi o gospodarskem sodelovanju, mednarodnem sodelovanju za zmanjšanje svetovne napetosti in o proizvodnji ter uporabi atomske bombe. Komunike naglasa, da je. cilj konference utrditev dobre volje in sodelovanja med narodi Azije in Afrike, proučevanje njihovih skupnih interesov in utrjevanje prijateljstva ter sosedstva. Nadalje bo konferenca proučevala socialna, gospodarska in kulturna vprašanja ter, za Azijo in Afriko pos zanimive probleme kot so: nacionaln. — J_:___i______:___ 1____1_• l:___ Raz- odvisnoEt, rasizem, kolonializem, pravijali bodo tudi o položaju, ki ga ▼ današnjem svetu Azija in o prispevku, ki ga lahko da- Afrika ter o prispevki iejo azijski in afriški boju za utrditev mir narodi splošnemu ioju za utrditev miru ter sodelovanja Dnevni red bodoče azijsko-afriške konference je torej zelo obsežen. In pre-ki so proti ustanavljanju blokov in j cejšnre je tudi število držav, ki so jih hujskanju na vojno. Upam, da bodo j povabili na to konferenco. Povabila so * * ” | poslali, razen petim državam, ki konfe- renco sklicujejo, še: Avganistanu, Kam- bore proti razdelitvi sveta na bloke, močnejše vplivale na politično dogajanje in mednarodne oanose.« bodži, Federaciji Centralne Afrike, Ljudski republiki Kitajski, Egiptu, Traku, Etiopiji, Zlati obali, Iranu, Japonski, Jordanu, Laosu, Libanonu. Liberiji, Libiji, Nepalu, Filipinom, Saudski Arabiji, Sudanu, Siriji, Siamu, Turčiji, Severnemu Južnemu Vietnamu ter Jemenu. Če »Jugoslovanska zunanja politika sloni po mojem mnenju na realistični presoji mednarodnih odnosov in uvide-' iz Južnemu Vietnamu ter Jemenu. Ce va, kako potrebno je popuščanje med- bodo vsi prišli, bo torej na konferenci Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 32-031, uredništvo 32-538. uprava 30-046. Poštni predal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305. 1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din« celoletna 480 din: posamezna številka 10 din. Te dni so dogradili na Kitajskem dve cesti, ki vežeta industrijska središča Kitajske s Tibetom. Prva cesta pelje iz Tinghaja, severovzhodne kitajske pokrajine, v Laso, glavno da so te države popolnoma odvisne od Koristil svobodoljubnim narodom dveh mesto Tibeta in je dolga 2100 kilometrov, velesil. Tudi Izraela niso povabili, ker bi velikih celin in svetovnemu miru. So Druga cesta, ki je dolga 2355 km, pa veže njegova prisotnost odbila vse dežele arab- delovanje Kitajske, Severnega Vietnama Sinkjang z Tibetom. Ta cesta pelje čez skega sveta, ki so še vedno sovražno na- *n bidi Japonske v skupnih miroljubnih štirinajst planin in mnoge reke. Po tej strojene proti Izraelu. 1 in naprednih naporih azijskih in afri- cesti je prispela prva skupina kamio- aljivo je, da v Washingtonu in škik narodov pa bo prav gotovo vzpod- nov v Laso 15. decembra in je vozila vsem demokratičnem 8 dni, medtem ko so potrebovali p 1 karavanski cesti 38 dni. V malem indonezijskem letovišču Bo- 30 držav. Niso pa povabili obeh Korej in *esj. in nJ1hovi nejevolji se prav nic ne gora, nedaleč od Džakarte, so se zadnje ; Čang Kaj Sekove Formoze, ker sodijo, ?u d.11”.*}’ res Pa j e tudi, da bo ta sestanek dni preteklega leta sestali predsedniki da so te države popolnoma odvisne od ,r.1,s!, svobodoljubnim narodom dveh Razumljivo je, da v Washingtonu in škili narodov pa Londonu, pa tudi v Parizu, niso naklo- budno odjeknilo j njeni tej konferenci. V Washingtonu ~ —A** svetu. prej po Tovariš Tito ogleduje razstavo za izboljšanje indijske vasi OKNO SVET ŠTUDENT NA POTOVANJU delskih predelov, zaslužijo kmetje s svojimi pridelki velike denarje, zato si tudi lahko močno mehanizirajo svoje tudi lahko močno mehanizirajo svoje VIDEL SEM NEMČIJO m aln vidati nnsehno v industrijskih Delavci so organizirani v enotni sindikalni organizaciji, v kateri prevladuje socialdemokratski vpliv. CDU (krščansko demokratska unija) ima v nji le kakšnih deset odstotkov pristašev. Najzavednejši del članstva so starejši delavci tako kot v mnogih zahodnoevropskih državah. Med mladino ni pravega veselja za organizirano obrambo delavskih pravic. Zveza sindikalne mladine je sicer zelo delovna, vendar šteje komaj kakšnih 700.000 članov,. kar ni veliko za tako številen nemški proletariat. Zadnje stavke kovinarjev na Bavarskem so pokazale, da se je nemški proletariat pripravljen boriti za svoje pravice. In so deloma tudi uspeli. Tudi težnje po soodločanju v upravi podjetij se zadnje čase močno uveljavljajo. Zlasti je pri visokokvalificiranih delavcih živa iaeja delavskega upravljanja. Socialdemokrati uveljavljajo svoje zahteve na »zakonit način« parlamentarno. Ko sem o tem go z nekim delavcem, mi je dejal, da bodo zganjali za vsako malenkost govoril □a »ne _____ _________ revolucije, saj nismo Francozi«. Sicer pa sem preživel med nemškimi delavci prav prijetne ure. Pri njih velja nenapisan zakon: kadar je delo, se dela, potem se pa počiva in debatira. Zato tudi takrat, ko polirja ni bilo zraven, ni bilo nobenega postopanja ali celo »zabuŠavanja«. Zato pa ti bo vsak, tudi neizučen delavec, vedel povedati, da so nemški delavci »najboljši« na svetu. Če je to res, ne vem. Oni so o tem neomajno prepričani. Čeprav zaslužijo precej več kot delavci pri nas in so razen tega tudi potrošni predmeti razen hrane in stanovanja cenejši kot pri nas, so neverjetno varčni. Cigarete si kupijo pona- vadi samo ob nedeljah. Sicer si jih zvijajo, ali kade pipo, ker je cenejše. Vsak dan, preden smo šli domov, so mnogi delavci pobirali po gradbišču trske in jih nesli domov, da jih ne bo treba kupiti! Ko smo kopali temelje za neko stavbo, kjer je bilo prej smetišče, je bilo v smeteh precej razbite pločevinaste posode in slične kovinske ropotije. Vse to so znesli na kup in odpeljali trgovcu s starim železom. Naslednji dan mi je eden izmed njih pripovedoval, da si je za svoj delež kupil — šest cigaret. Meni se je vse to zdelo skoraj smešno. Vendar če vzameš svinčnik v roke in zračunaš, koliko znese v vsej državi, ti ne bo šlo več na smeh. Nemci pijejo precej. Ponavadi pa naroči in plača vsak sam — tudi v družbi. Ker je hrana razmeroma najdražja, jedo za naše pojme slabo. Zjutraj smo jedli — jaz sem se seveda moral prilagoditi razmeram — »Butter-brot« (kruh z maslom), seveda je bil namazan z margarino. To sta dve tako tanki rezini kruha, da bi skoraj lahko skoznju pogledal in namazani s še tanjšo plastjo margarine, ki tvori osnovo za še kakšno dodatno - »mazilo«. Zraven še grenka kava, to pa ne zaradi pomanjkanja sladkorja, marveč zato, ker je taka navada. Nekaj podobnega smo jedli opoldne, kar smo seveda prinesli s seboj. Meso je zelo drago, skoraj luksuz, zato ga jedo bolj malo in še to delavci precej ovčjega. Pač pa pojedo veliko klobas, na katere so kar nori. Res pa je, da je navadna kranjska klobasa mnogo boljša kot vse te mnogoštevilne, mnogoimenske in raznobarvne »Wurst«. Hrana sestoji v glavnem iz krompirja, margarine, močnatih jedi in vseh mogočih pudingov. Ker je Nemčija brez vznodnih polje- že kar nenavadno. Vprežne živine je malo videti, posebno v industrijskih krajih. Tempo življenja postaja prav amerikanski. Človek dobi vtis, kot da sc nahaja na nekem velikem gradbišču. Ruševine tal. Tovarne so večinoma nove, stare pa se širijo. Trgovine so polne vseh najsodobnejših pridobitev civilizacije: radioaparatov, televizijskih sprejemnikov, hladilnikov, motornih koles, avtomobilov, fotografov, električnih brivskih aparatov in ne vem kaj še vse ti ponujajo za gotov denar na mesečne ali celo na tedenske obroke. Med ruševinami se stiskajo stojnice z južnim sadjem, fotografi, ki ti napravijo slike v desetih minutah itd. Vse ponuja in prodaja. Ko sem se zvečer vrnil v barake, kjer sem stanoval, se je šele pričel pravi direndaj. Najrazličnejši »zastopniki« in mešetarji so si kljuke podajali. Prvi je ponujal britvice, kriminalne romane, revije, milo in čevlje, drugi ti je hotel vsiliti »najboljši« brivski aparat in poleg tega še rokavice, kravato, nogavice m ne vem kaj še vse. Če hočeš imeti vsaj malo miru, se moraš zakleniti in — poslušati trkanje po vratih. S tem nehvaležnim poslom se ukvarjajo največ vojni invalidi in brezposelni, ki ob mizernih preživninah ne morejo ne živeti ne _ umreti. Kdor ima delo in nima družine, Živi mnogo boljše kot pri nas. če pa dela nima, ali pa če ima več kot tri otroke (otroških doklad ni) živi iz rok v usta, kajti v deželi, kjer vladajo železni zakoni ponudbe in povpraševanja, ne poznajo usmiljenja. Ko sem nekemu delavcu razložil, kako so pri nas urejene pokojnine, zdravstvena zaščita, otroški dodatki, zaščita vdov, invalidov, vojnih sirot, onemoglih in dela nesposobnih državljanov in da je dežela nerazvita, mi sprva ni verjel. Potem pa je dejal, da ni nič čudnega, če nič nimamo. Čeprav se bore za podobne pravice, kot jih pri nas že zdavnaj imamo, vendar pravijo, da mora vsak zase v prvi vrsti sam skrbeti. Nehote dobi človek občutek, da bi rad vsak na čim laži način obogatel in bolj misli na to, kot pa da bi si izboljšal svoj položaj z bojem proti krivičnemu socialnemu redu. Vse se trudi in peha noč in dan, da bi se povzpelo kvišku. Priti je treba namreč tako daleč, da bodo drugi delali zate, kajti, tako dolgo, dokler boš delal sam, ne boš prišel nikamor. Čim pa drugi delajo zate, zaslužiš neprimerno več in pot navzgor ti je, vsaj teoretično odprta. Pot do bogastva pa ni odprta tistim, ki so pametnejši in marljivejši, pač pa ljudem, ki imajo trgovsko žilico in so poleg tega še dovolj brezobzirni, da se uveljavijo v tej civilizirani industrijski džungli in da x; X—1 lil. J__________ A------ ~ i.l.... ški kapitalisti investirajo velike kapitala v domačo industrijo in zadnje čase vedno več v inozemstvu. Značilno je, da ameriški kapitalisti zelo radi in precej investirajo v Nemčiji, ker tu niso profiti tako obdavčeni kot v Ameriki. Učenec je torej že prekosil učitelja. Strank je v Nemčiji precej. Najpomembnejše so tri: CDU (krščansko demokratska uniji), SPD (socialdemokratska stranka) in FDP (svobodna demokratska stranka). CDU (na Bavarskem CSU) in FDP zastopata interese velekapitala. Razlika je le-ta, da se ima FDP za bolj liberalno. To je stranka stare nemške aristokracije in »boljših« slojev sploh. Precej močna je še stranka beguncev, ki je tudi precej desni- člani ostane tistemu, ki ima veliko, sorazmerno veliko več, kot tistemu, ki ima malo. Davčna lestvica začne precej visoko, narašča pa zelo počasi, tako^ da mora revež od svojega največ plačati. Delavec, ki zasluži vsega skupaj do pet sto mark, mora plačati do 20% davka. Približno toliko znaša tudi prispevek za socialno zavarovanje. Nekaj olajšav uživajo poročeni in begunci. Plačevati morajo tudi cerkveni davek, ki je sicer majhen, in to cerkvi, kateri pripada. Če bi tega ne hotel plačati, bi moral izstopiti iz cerkve, kar pa ni prav nič priporočljivo. Lahko si mislimo, s kako velikimi denarji razpolaga cerkev in je prav čudno, da v deželi, kjer je socialna demokracija tako močna, delavci še vedno plačujejo cerkveno biro. Na drugi strani pa znašajo najvišji davki na dobiček nekaj čez 50% čistega dobička. Tako zna nemška buržoazija izkoristiti svojo demokracijo. Pri takih profitih ni nič čudnega, če lahko nem- čarska. Mnogi begunci pa so aktivni socialdemokratske stranke, zlasti mladine. Begunci so namreč politično precej razgledani in tudi niso pristaši reakcionarnih strank, kolikor sem mogel spoznati. Seveda velja to le za reven sloj beguncev, ki se preživljajo kot mezdni delavci. Tisti pa, ki so bili bogati, dobe na tej strani precejšnjo odškodnino in kredite pod zelo ugodnimi pogoji. Iz njihovih vrst se je »rodilo« nrav lepo število bogatašev in ti so tisti, ki zganjajo z drugimi reakcionarji vred hrup s klerikalno profitar-skim nacionalizmom in objokujejo trpljenje svojih na vzhodu. V resnici pa jokajo za svojimi veleposestvi. Le socialna demokratska stranka se bori za ureditev nemških meja na bolj realnih osnovah, vse druge pa zganjajo bolj ali manj protikomunistično histerijo. Kakšna je propaganda, ki jo na debelo širijo po Nemškem, sem spoznal, ko me, je povabil na dom nek 19-letni delavec. Prav zabolelo me je, ko sem videl, kako vneto mi je razkazoval cele kupe brošur, ki jih je izdala FDP. Ta stranka pa se med vsemi nemškimi najbolj bori, da bi stavke prepovedali. In to najdeš pri delavca! Ta propaganda je v glavnem protisovjetska. To so solzave pripovedke o zverstvih ruske vojske nad »nedolžnimi« nemškimi vojaki, o ruskih taboriščih, n ju in mučenjih milijonov nedolžnih ljudi v Nemčiji. In kar je od tega objavljenega, so objavili le socialdemokrati. Pač pa so vse knjigarne polne spominov na najrazličnejše nacistične ekscelence. Po časopisnih kioskih visi vse polno brošur s celostranskimi barvnimi slikami »junakov« iz »slavnih« dni tretjega Reicha v »gala« uniformah, natovorjenih z vsemi mogočimi Hitlerjevimi odlikovanji.. Časopisi, zlasti pa ilustrirane revije, ki so tako v skrbeh za demokracijo drugod, objavljajo, brez škode za demokracijo seveda, cele fotoreportaže in članke o tem, kako^žrve bivši nacistični kolovodje in njihovi »žalujoči ostali«. Gonja, da bi izpustili še ostale vojne zločince, je vepno hujša. Pri njih je vsak »unschnldingp (nedolžen), pa čeprav bi pobil na tisoče ljudmi — saj je izpolnjeval vendar le svojo dolžnost. Prepričan sem pa, da bi prav gotovo zahtevali, naj obesijo tistega, ki bi nacistu kaj žalega storil. Kadar izpuste kakšnega vojnega zločinca, prirejajo velike slavnosti, pripravljajo zanj darila, mu pošiljajo čestitke tudi najvišji vladni predstavniki. Če boš izrazil nejevoljo nad takšno demokracijo za zločince, te bodo zagovorniki teh »mučencev« napravili za šovinista, ali, kakor se to v Nemčiji bolj določno reče, za »Deutsch feina-lich« (sovražnika Nemčije). Potem ni nič čudnega, če so se začeli stari nacisti združevati. Prav takrat, ko sem bil gori, so imeli »bivši« nacisti zborovanje v Porurju v Recklinglausenu. Da ni manjkalo uniform, fanfar, bobnov in zastav, ni treba posebej naglašati. Slavnosti je prisostvoval tudi bivši feld-maršal Kesselring in se tam proglasil za pristaša združene Evrope — nacisti gredo s časom naprej. Celotna slavnost pa je bila pokvarjena, ker so prvemu zastavonoši ušle hlače dol. . . (Se nadaljuje) DELOVNI KOLEKTIVI ČESTITAJO OB NOVEM LETU Trgovsko podjetje ZtofajUHCk LJUBLJANA, Masarykova 15 želi vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 195S JU ■»■■bbbbbbi rBBEes*BBEmniee«eweBeewBeeeseeBSBBwaBeewwee»»wsE»eeBeeewimweBeBeeeeweeeEBeeEBBmil EBBBBBBEBBBBBBBBBBBEBBBEBBBBEBBBBI IBBBBBeBEBBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBBBBBie >EEEBBHBBB'J Tovarna glasbenih instrumentov MELODIJA MENGEŠ želi vsem delovnim kolektivom srečno novo leto 1955 in naznanja, da izdeluje: KITARE, navadne, kitate bavaike, kitare gipsonke damske kitate, TAMBURAŠKE INSTRUMENTI sistema »Farkaš«, MANDOLE, MANDOLINE. SREMSKE PRIME, VIOLINE vseh vetilrosr, BOBNE za jazz glasbo, HARMONIKE klavirsko kromatične, diatonična, ORGLICE in pribor za in strumeote — KUPUJTE GLASBILA V NAŠIH Tli GO VINAH: LJUBLJANA. WOLFOVA4. RIJE UL. SIMONETTI ŠT. S. — PREPRIČAJTE SE O KVALITETI IN NIZKIH CENAH! ,.XXX\\XX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXVSXXXVXVXXXXXXXWXVXX>>>^XXXXXXXX\XXXXXXAXNxSXVvXXV>X>XXXXXX<>X\XXX>XV>XXXVVX\XNXXXNXX>xW. |lJIII!lllllllllllllllillllllllllllll!!llllllj|llllllllllllil!llllllllllll!llll!llllllllllllllllll!ll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!lllllllllllllllllllllllfl! 11111 Delovni kolektiv Opekarne Plengeš želi vsem delovnim kolektivom uspeha polno novo leto 1955 I yiiiiiiiiiiaiiiiiiiBmniiiiiiii:iHiiiiiiiiiiiii:iaiiiiiiiiii»iiiiniiiiiiimiiiHifliiiBHiiiiiniaiiiiiiiiiiiiiiaHHniiiuiiaiiiHHiHiuHittiMitHuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiBHHHMiiuiiiiiBH!uiiiinn^ .'EEEBEBaeBBBBBBBBBBEBEEB UUBUAMA želi vsem delovnim kolektivom, odjemalcem in dobaviteljem srečno in uspešno novo leto 1955 /;XXS‘''XXVi:vw'X^W<\nwxvnxxxxxxxxxxv^xx\xxx> I 1 | Delovni kolektiv Fiiim iiiiiiiHtiuffiiiiimHiiiniiinfiHiiiiMiniiitintNinniHmfnimimniniiiRiiHiiimiimiiiiiHniiiiimiiiHiimiiiiHiiiintminmmitiiniiimmfltii^ bbebbbbbbebbbbbbbbbbbbbbbbbbebbbbe \ delovnim | ljudem \ srečno novo leto 1955 | 3 DELOVNI KOLEKTIV Žividslza industrija JC&mnik z obrati: »Kvas«, Mengeš »Eta«, Kamnik »Triglav«, Smarce želi srečno in uspehov polno novo leto 1955 BEBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBlBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBeBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIBBMBBBBBBBBBBBB^ (/WWvVVWWWWWWWWWkv; STEKLO LJUBLJANA Titova cesta 10 želi vsem odjemalcem, dobaviteljem in vsem delovnim mdem mnogo uspeha v novem letu 1955 Krajevni sindikalni svet Ravne na Koroškem želi vsem svojim članom in podružnicam srečno in uspehov polno novo leto 1955 II ■l!lll!!l!lllfflllII!MfflllI!imil!lllil!l!llll!!!li!!lll!llI!!illH^ Trgovsko podjetje s tekstilom na veliko 7.ekstiž-o£uitev itju&J&jOHa, HaizCPijeva u£. 4 vabi maloprodajno mrežo k izberi najnovejših tkanin za obleke, kostume in plašče Stalna zaloga konfekcije, trikotaže in pletenin \l »X>SX>^XX\.VW»>XXVVX>XV>XVXN>XXNXSXXN>XSX<\XVkXX<>XXXVVVXSXXVXVXV^S?»^^v'SXV^ jjllllllllllll BIIIMIIIlilfllMIIIIUIIIIIMIUIIIMIfflll^^ M Vsem delovnim kolektivom in delovnim ljudem želimo srečno novo leto v *S x> \v- % Tovarna Uovuizšz&a orodju zmeče; 1 Ljubljana Masarykova c. 17 proizvaja in nudi: matične ključe vseh vrst — klešče-kombintrke, ščipalne, koničaste, podkovske itd. — kladiva vseh vrst in dimenzij — sekire-kranjske, srbske, bosanske, tesla itd. — plužne dele in rezervne plnžne glave — odkovke za avtomobilsko in ostalo industrijo do težine 5 kg Vsem poslovnim prijateljem in ostalim delovnim kolektivom čestitamo za novo leto 1955 IIIEIIIlEllllllčlllllllillllllllllllllillllllEIllIlllllllllllElEllllllEillEffllllEl**** Delovni kolektiv Tovarne umetnih brnsov, MARIBOR želi delovnemu ljudstvu srečno in uspehov polno novo leto 1955 RAZŠIRJAMO UPORABO UMETNIH BRUSOV NA BAZI SMOLNE-BAKELITNE VEZI Zaradi efektnosti brušenja priporočamo potrošnikom umetnih brusov, da preidejo, kjer je to mogoče, na uporabo brusnih plošč v bakelitni vezi, posebno za brušenje serijskih proizvodov. ■ ■■■■■■■■UM« !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ Bi* (?) Vsem delovnim kolektivom želi Vv TITOVI ZAVODI še mnogo delovnih uspehov LITOSTROJ , in napredka v novem letu 1955 LJUBLJANA AMBOR Želi vsem delovnim ljudem uspehov polno leto 1955 ČRNUČE Delovni kolektiv lEersmičia© ksmičffiKS ImdmsMie, liCsummiik z obrati: »Keramika«, Kamnik — gospodinjska in dekorativna keramika »Svit«, Kamnik — polima sredstva »Kremen«, Domžale — Hvarski peski, nezgorljiva glina »Peč«, Mengeš — sobne in kmečke peči — kamini — obtožne ploščice »Tobi«, Ihan — mleti kalcit — zidne barve — livarski pripomočki »Kalcit«, Stahovica želi vsem delovnim kolektivom srečno in uspehov polno novo leto 1955 \VWWVAAAATA/WWWWVWV\AAAAWAryW»A/\AAA^AAAA(V7WVWWWWVV\AAAAArvWWVWWWWW»/ Delovni kolektiv Usnjeni izdelki II1M Ljubljana, Celovška c. 14 ELMA želi vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1955 ^iii«EE™!niiiiEiffliiiiffliiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiBaiiEiiiiiiiiraiiiiiiiirami9ii!iiE**»iiiiiriiil Tovarna elektromateriala tttsinčE želi vsem svojim odjemalcem in delovnim ljudem mnogo uspehov v letu 1955 z" m p ^ «v_n Vsem delovnim kolektivom želi srečno in uspešno novo leto 1955 delovni kolektiv GRAND HOTEL UNION LJUBLJANA