.....NK" ^TT'^tf-


i5
Prvi slovenski dnevnik v
Zjodinjenih državah. Irfiaja vsak dan izvzemži nedelj in praznikov.
1

List Slovenskih delavcev v c>4meriki.
The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.

FUASNE: 12TB
Entered
81, ItOS. at
Tori*. W. Y„
Ac* of
9, 1879.
4
TELEFON PISARNE: 1279 MOTOR.
HO. 184. — dTBV. 184.
MEW YOBS. WEDHB8DAT. AXJGUST 7. 1907. — V
; 7. VEL.
AKA. 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Razne delavske
zadeve in zahteve.
DELAVCI V TOVARNAH ZA SVILO ZAHTEVAJO SKRAJŠANJE DELAVNEGA ČASA OD DESET NA OSEM UR.
V Duluthu, Mirni., so zaprli 25 štraj-karjov radi nevarnega pre ten j a, -dva pa radi sile.
KONČAN ŠTRAJK.
Ser an ton, Pa-, 7. av?. Včeraj so je vršilo tukaj posvetovanje zastopnikov od več kakor Štirideset tovarn za svilo. Te toverne leže v countyjih Lackawanna in Ivuzerne. Po vsestranskem posvetovanju so se koneč.io zjedinili, da ni mogoče dovoliti skrajšanje delavskega časa.
Pred več tedni je začelo štrajkati več sto nastavljencev. večinoma žensk* zahtevajo, da se skrajša delavni čas na osem ur. Zdaj se dela tovarni deset ur. Štrajk se je kaj hitro razširil. I)o danes ne dela že nad pet tisoč oseb.
FhiLitli, Minn.. 7. aver. Včeraj zvečer «w> v Ilibbin«ru zaprli petindvajset štrajkarjev, kteri so prej kopali rudo. Pretili so namreč, da bodo razstrelili neko avstrijsko (slovenskoT) hišo, ki ima veliko ljudi na hrani in stanovanju. UpiraJi so se na vso moč aretaciji in so se krčevito branili.
Nadalje m> zaprli dva dni^a Štraj-karja, ktera sta hotela s pretenjem spraviti ljudi na štrajk.
V Evelethu je bčeraj razdelila Wa-stern Federation of MLaers tiskane okrožnic med delavstvo. Poziva ljudi, naj bodo mirni in popolnoma soglaša t okrožnico, ktero je izdal governor Johnson.
Reno, Nev., 7. avs*. Danes so se končali vsi prepiri radi plače v rudo kopih Seven Troughs. Posestniki rudnikov so nanww privolili v delavske za h te ve, da se plača za osemumo delo rr»e>to ■M dnevne plače <"». V sled Straj-ka je vse delo počivalo jeden mesec
SLEPI POTNIKI.
Na ruskem parniku je našel inšpektor 11 slepih ljudi.
Zadnje case >e je opetovano govorilo, da se uva/.a z ruskimi parobrodi <depe potnike v deželo. Zato je i včeraj inšpektor Tedesko na parnik in vprašal kapitana, koliko ljudi ima
♦ »25 v kajiti. v ruedkrovju j»a 238. Ker p« je inšpektor preeej nezaupljiv človek, je začel sam preiskovati potnike. In glej! Mesto 238 v medkrov-
ju. jih j« naštel 249 - jednajst torej
več. Ti so bili vsi slepi.
Odpeljal jih je seboj na Ellis Island in jih začel izpraševati. Izkazalo se je, da so podkupili razne mornarje, kteri so jih potem skrivali pred kapitanom in Častniki.
Ladij i zadeli.
Las P al m as, 7. avg. Nemški parnik Windhuk iz Hamburga je zadel z nor veško barko Agda, ktera je resno poškodovana.
Denarje v staro domovino
potoimmm:
sa f 10.36 ............ 50 kron,
sa $ 20.55 ............ 100 kron,
U jf 41.00 ............ 200 kron,
sa f 102.30 ............ 500 kron,
sa i 204.50 ............ 1000 kron,
sa $1020.00 ............ 5000 kron.
Po&tarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakasans svote popolnoma lsplafcajo bres Tinarja odbitka.
Hsie denarne poiOJitfi Izplačuje e. kr. pofttni hranilni urad ▼ 11. do 11 dnefe.
Denarje nam poslati j« najprilič-asfe do $25.00 v gotovini t priporočenem ali registrirsnsm pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order aH pa Few York Bank Draft.
FRANK HAIKKR OO., 109 Ore an wick St., Now York.
•104 it (Mr An, H. 3L,
Avtomobil povozil
9letnega dečka.
V NEW TORKU NA VZTOČfNI STRANI JE PRIŠEL POD AVTOMOBIL 9LETNI DEČEK, KTERI JE BIL MRTEV TAKOJ
Razburjena množica je napadla avto mibilis ta. in mu hotela zažgati avtomobil.
TEŽKA REŠITEV.
Včeraj so se vršili v Christie St. v New Yorku grozni prizori. Precej ljudi je bežalo v velikem avtomobilu za ogledovanje po mestu, za njimi je pa drla razburjena množica. Policijska rezerva je morala napeti vse sile, da je razpršila ljudi. Med mladino je razširjena grda navada, da skače na vozove in se vozi. Jednako je bilo z devetletnim Tony Pasqueratte. Skočil je na avtomobil, prišel pod kolesa in obležal na mestu mrtev s strto glavo. I je naglosti policije se je zahvaliti, da ni množica sežgala avtomobila, kot ga je namerjala. Kazni tujci, kteri so bili v njem. pa ne bodo tako hitro pozabili raznih pozdravov, kteri so leteli v podobi posode in kamenja od vseh stran i j.
Šofer Maver Clushin je razkazoval rodoljubom iz dežele znamenitosti ei-fut«ke vztočne strani New Yorka. Razkazoval jim je razne beznice po ulicah, okraske po oknih in rešilnih lestvah ter jih opozarjal na poseben, kiselkast duh. Kar prileti druhal otrok in se prime avtomobila od vseh strani* Šofer jih zapodi; vsi ubogajo, le Tony ne. Ta se je peljal nekaj časa, potem pa odskoeil in prišel baš pod zadnje kolo.
Kar se zasliši vpitje, na kteresra pa je šofer navajen. Šele ko je začelo leteti kamenje, je vedel, da se je morala zgoditi nsreča.
Med rodoljubi je bila neka sospo-dir-na. To je hitro z«rrabil drugi usluž-lienee. kteri kliče imena in zbežal ž njo v neko vežo.
Ra> zadnji čas je bil. Takoj nato je številna množica obstopila avtomobil in dala spodaj nekaj starih blazin. Sofčrja je od vseh stranij kamnala. K<nečim <e je preril k njemu neki policist in ga rešil. Prišla je policijska rezerva, ktera je baš še rešila avtomobil iznad kadečih blazin.
Šoferja so peljali na polieijsko po--tajo in ga jvostavili pod $1000 var--' ine. ktero se je tudi založilo zanj.
m-.-ka od]»elja!i v mrtvašnico.
DEČKO JE PADEL V VODO.
V spanju se je potočil po krovu in zaslužil — $185.
Saratoga. X. Y., 7. avg. Potniki, ki so prišli danes zjutraj s parnikom C. \V. Morse iz New Yorka, ne bodo pozabili tako hitro dogodka, kteri se je vršil med potjo, kakor ga ne bode pozabil šestnajstletni prodajalec časopisja "Jimmy".
Tri ure po odhodu je kapitan manevriral z žarkometom po bližnjem obrežju, ko se naenkrat zasliši: nekdo je padel v vodo. Jimmy je bil tisti. Parnik so ustavili, čolne odvezali, a šele po dobri četrt uri so ga zasledili z žarkometom in ga srečno rešili.
"Jimmy" se je ukrcal kot potnik brez pravice, oziroma plačila; vendar pa so ga zasledili kmalu po odhodu in ga zaprli na prednji del parnika. Tam je zaspal in padel v spanju v vodo. Kljub temu. da si je spahnil roko, se je dečko vendar obdržal na površju
Po njegovi rešitvi so potniki nabrali med seboj $185 in mu jih podarili Kupil si je vožni listek in ostalo mn je še mnogo "soldov".
Ženin qifr^fl
Babylon, L. I., 7. avg. Ignac Grab-be we, njegova nevesta in neki prijatelj so šli na sprehod. Kar se gmi^li Orabbewe, da bi se šel kopat. Bes se sleče xn skoči v vodo. Po nesreSi pride v vrtine©, kteri ga je potegnil v globino.
Razne vesti
■i__,*» -j : ^
iz EUis Islanda.
TJSUUŽBBNOI SO DOBILI OD ODDELKA ZA TTBGOVINO O-KROŽNIOO, KTERA JIM PREPOVEDUJE DELOVANJE V PO-ULTJ KI
Laž o slepili naseljencih. — Še vedno številne deportacije. — Naseljenci v zadnjem mesecu.
NASELNIŠKA KOMISUA.
Samomorilni namen
ppoiisotii.

Uslužbenci zvezine vlade na Ellis Islandu v newyorškej luki so dobili včeraj od oddelka za trgovino okrožnico. ktera jili je precej presenetila. V njej se opozarja uradnike na odredbo predsednikovo od 15. junija t. 1., v kteri je prepovedano udeleževati se uslužbencem zvezine vlade volilnih bojev. Podpisan je na okrožnici trgovinski tajnik Oscar S. Straus. Izraža se upanje, da bode vsak uradnik spol no v al natančno predsednikovo odred bot Predstojnikom oddelka se naroča, naj strogo pazijo na to.
Ne more se reči, da so uradniki posebno navdušeni za to odredbo. Večina so člani raznih političnih organizacij in so skoro prepričani, da se ne bode moglo izvoliti predsednika brez njih.
Danes se je uradno preklicala vest glede jednajstih slepih potnikov, kateri so prišli iz Rusije. Potniki niso bili slepi, ampak nesposobni za Ameriko, kot jih je dovolj iz druzih dežel. —
Včeraj se je izkrcalo 3000 naseljencev. Deterniranih je veliko; zato ima inkvizicija dosti opravka. Zvečer jih je ostalo še 135 neizprašanih.
V preteklem mesecu se je izkrcalo Na Ellis Islandu 73,020 potnikov medkrovja, 6066 -prvega razreda in 12,621 druzega razreda, skupno torej 92,307.
Komisija, ktera je odšla v Evropo, da prouči naseljevanje, se vrne 29. avgusta s parnikom Adrialie. Prepotovala je skoro vse evropske dežele in proučevala naseljevanje, način in vzroke v vseli lukah. odkoder prihajajo naseljenci.
Kak bode uspeh te komisije, se še ne ve. Dolgoveznih uradnih poročil gotovo uje bode manjkalo.
Milijonarjeva hči v blaznici.
Š*de včeraj se je zvedelo, da je Ana Harden llickley, edina hči milijonarja Julin II. Flaglerja vsled razsodbe nekega sodnika v Conecticutu v blaznici. Njena blaznost je v zvezi s smrtjo njeneira moža, kteri se je ustrelil po izredno lahkomišl jenom življenju pred njenimi očmi.
Samomor šerifa.
Danes ponoči se je ustrelil v Mount Kisco, N. Yv šerif Charles Rosso. Bil je star 45 let in oženjen. Vzrok samomoru ni znan.
Mladega moža raztrgal vlak.
Seabright, N. J., 6. avg. Danes se je zgodila velika nesreča na železniškem mostu Highland. Letoviščarja Aniel Abbotta, kteri stanuje v hotelu Vietoria, je raztrgal vlak na drobne konsce.
Zatvomice mosta so bile že zaprte. Mladi mož pa se je splazil skozi, ker je želel, da pride čim prej v Highland Beach. Na mostu nastavljen stražnik ga je opozoril. Trenutek pozneje je že zletel v zrak in padel na lovišče pred stroj. Stroj ga je nesel do konca mostu. Tam pa je moral priti v dotiko s kakim delom. Naenkrat je namreč zginilo truplo pod stroj, potem pa je padlo v vodo. Od trupla niso dobili ničesar, ker ga je vlak tako raztrgal in razmesaril, da so posamezni kosi šli na dno. Na stotine letoviščarjev jo preiskalo reko, ne da bi bili dobili kaj od trupla.
ALMA 6HAKO JE HfKTJk V POSTELJI SKRIT Oflffrm KOŽ, DA SE UMORI V SLUČAJTJ. dE RI BILA OBSOJENA.
Njena hiša je bila stanovanje roparjev in sprava blaga, kterega so ropali z avtomobilom.
LEPA DRUŽBA.
Tpnovi Brat! ~ nemirnim Mavrom.
FRANCOSKI KRIŽARJE! IN ŠPANSKA TOPNIČARKA SO BOMBARDIRALI ČASA BLANKO IN OKO-L I C O.
Veliko število domačinov je ubitih In ranjenih. Strojne puške proti njim.
RAIZULIJU PREDE.
Iz Avstro-Ogrske.

Miss Alma S hang, pomočnica tiste zloglasne tolpe, ktera je toliko časa kradla in ropala v okolici New Yor ka, zlasti pa na Long Islandu, se je priznala pred sodnikom Jacklandom v Mineoli za krivo. Omenjena roparska 'tolpa je kradla z avtomobi lom. Zglašena in dokazana škoda znaša nad $50,000.
Pri sod n i ji je priznala popolnoma mirno, da je sokrivka neštetih ropov in tatvin.
Med zasliševanjem pa je prišel upravitelj ječ Queens Countyja na to da se namerava obtoženka umoriti.
Upravitelj Lewis je namreč odredil, da se znesejo vse postelje jetnikov na prosto. Pri tem so zadeli na nekaj trdega. Ko so preiskali, so našli v postelji fino nabrušeu nož.
Miss Shang ni hotela priznati, da je nož njen; tudi ni hotela ničesar vedeti o tem. kako je prišel nož baš v njeno postelj. Zinano pa je, da se je večkrat izrazila, da 'bi rajši umrla, kot da bi bila zaprta. Zato ni nobenega dvoma, da se je mislila obtoženka zaklati danes, ko se ji naznani obsodba.
Proti njej so dve obtožbi. Njena hiša v Freeportu na Long Islandu je ibila zbiraliSče ^roparjev in sprava ukradenega blaga. Kot se sliši, jo namerava njen odvetnik proglasiti za slaboumno, ker vidi, da jo ni mogoče oprostiti na noben način.
Njen lOletni sin je kljub svoji -mladosti zrel lopov. Za dvanajst obtožb se je udal. Načelnika te lopov-ske družbe Augusta Fahriga sodijo danes a- Mmeoli. On je presedel že precej tednov po ječah in poboljševalnih za\%»dih. Tudi zdaj mu preti nekaj podobnega, ker ima že 14 dokazanih obtožb.
poffljemo lepo sli
_	_	kopani,
km, kteri spadn k nnjesnejii, najbolj« in lugdirektnerjtt progi sn Slovence. PiiHe na Aortro-Ameri Line, Whitehall Bnilding, New York.
KKETANJE PAŠNIKOV.
Dospeli so:
Kronprinz "VVilhelro 6. avg. iz Bremena s 1244 -potniki. Kroonland 6. avg. iz Antwerpena s 1633 potniki.
Dospeli bodo:
Carman i a iz Liverpoola. Barbarossa iz Bremena. Adriatic iz Liverpoola. Peterburg iz Libave. Pennsylvania iz Hamburga. Cedfrie iz Liverpool a. St. Louis iz Southamptona. Etruria iz Liverpoola. La Bretagne iz Havre. Ptaten-dam iz Rotterdama . Zceland iz Antwerpena. Bo vie iz Liverpoola-•Kronprincessin Oecilie iz Bremena. Bluecher iz Hamburgu. Astoria iz Glasgowa. Carpathia iz Reke. Grosser Kurfnerst iz Breiii en s. Princeesin Irene iz Genovo. Teutonic iz Southampton*.
OtotaU so:
Potsdam 7. avg. -v Rotterdam. Majestic 7. avg. v LiverpooL
Madrid, 7. avg. Brzojavka na list * * Impareial * * poroča, da je paša v Ca-sablanki izročil mesto Francozom in Špancem.
Tanger, 6. avg. Francoski parnik Galilee je začel streljati na mavriški del Casablanke takoj, ko je zapustil zadnji mavriški parnik luko. Kabyli so pretili mesjtu, nakar je to prosilo francosko poslaništvo za pomoč. Takoj se je izkrcalo 60 Francozov in 40 Špancev, ktere pa so domačini napadli in jih nekaj ranili.
Streljali ste tudi ladiji Du Chayla in španska topničarka Don Alvaro de Bazan. Razdejali ste vse kraje okrog mesta. Medtem so dobili domačini pomoč. Zajedno se je začelo streljati na vojne ladije in utrdbe v Gasablanki. Vojne ladije so takoj odgovorile in u-ničile v par minutah del trdnjave, nakar je prosil poveljnik utrdb za milost.
Ubitih je bilo pri bombardiranju okrog 150 Mavrov v Casablanki in okolici.
Po poročilih se je začelo obstreljevanje radi tega, ker so Mavri napadli patrolo, ktera je šla stražit francoski konzulat. Obvestili so o tem vojne ladije, nakar so začele streljati.
Pariz, 7. avg. Posebna brzojavka iz Tangerja poroča, da je bilo obstreljevanje naravnost grozno. Francoske ladije so oddale dva tisoč strelov. Cela sel a so zginila s površja kot bi jih nikdar ne bilo. Število ubitih in ranjenih znaša več sto.
Po obstreljevanju so odšle čete na sulio. S puškami in bajoneti so naskočile posamezne uporne čete domači nov in jih mnogo pobile.
Na jedtiem koncu mesta se je zbralo veliko Mavrav pod vodstvom Mara bout Sidi Belouta. Toda vojaki so jih s strelnimi puškami hitro razkropili
Tange r. Maroko. 7. avg. Oddelek vojaških čet gre iz Alcazarja proti Fahsu. da se sestane s Kadi Bagdani-jem in da potem skupno prodira proti Raizaliju. Sicer se pa sliši, da namerava ropar že ta teden izpustiti Kaid Sir Ilenrv McLean a.
Balkana.
Razne novosti
iz inozemstvi
Kaiserin August e Victoria 8. avg. v
Hamburg. La Lorraine 8. avg. v Havre. Pannonia 8. avg. v Trat. Baltic 8. avfp. v LiverpooL Graf W-sldsrass 10. »vg. v 10. »vg. v 10. aVK- -v 10. avg. v Lbi^ooL New York 10.	▼
Caledonia 10. sif ▼
Novi dragi kamen.
Sail Francisco, Cal., 6. avg. Profesor George L,. I^euderback od eali-fornijskega vseučilišča, poroča o novem po njem preiskanem dragulju kt-erega sda našla dva zlatoiskalca v countyju Benito, Cal. Ta kamen je Čist in proozren ter modre barve, le v temnejših delih je višnjev, toda tudi v teh delih je prozoren. Barva novega dragulja je slična safit^u. toda kameu safirja izdatno nadkriljuje, ker se izdatno bolj sveti in lepše odseva. dasiravno ni tako trd. Vendar je pa bolj trd, nego opal. Ako se ga razgreje, postane rudeč, toda. ko se ohladi, zadobi zopet prvotno barvo. Ta kamen je povsem nove vrste mineral ija in profesor mu je dal ime Benito, po countyjn, v kterem so ga našli.
Nočna sodnije brez romantike.
Za banko, ktera je odprta noč in dan, je prišla na vrsto sodnija, ktera deluje tudi ponoči. Izkazala se je kot dobra naprava. Kdor se v New Yorku pregreši ponoči, se ga pelje pred sod nika, kteri ga takoj obsodi ali oprosti. Na ta uaein so zgubili svoj 1 * biz-mus" tisti, kteri so živeli ob tem, da so dajali varščine zs razne lahkomiselne ženske. Seveda so dobili potem desetkrat povrneno.
Sinoči pa sta poskušala svojo srečo v nočni sodniji v Jefferson Marketu George B. Thompson in Miss Catharine Collins. Ko je bil presledek med obravnavo, oglasil se je Thompson ves rdeč m prosil, da hi ga sodnik poročil* Ta pa je odklonil, rekši, da ima pxe-veS dela. Par&ek js islostSn odšel in s« zaupal nekemu gospodovemu pastirju.
RUSIJA SE MISLI BAJB ODŠKO DOVATI NA BALKANU ZA ZGUBE NA DALJNEM IZTOKU.
Nemci prirerajo protestne shode proti Italijanom, kteri so jib po- | steno naklestili.
ZAZNAMOVAN POTRES.
NOVO POSOJILO RUSIJE ZA GRADNJO SVOJIH VOJNIH LADIJ.
Japonski vojaški ataše v Pari tu se zavzema javno za generala Šteslja.
IGRA IN SAMOMOR
Raznoterosti.
Ehrnaj, 7. avgusta. V balkanski politiki se menda nekaj spremeni. Sestanek nemškega cesarja in ruskega carja ima gotovo zvezo s tem. Rusijo so ustavili \ njene mnapredova-nju na daljnem iztoku; zato se hoče na Balkanu okoristiti. To pa je v sporazumu z Dunajom.
Kot smo včeraj poročali, je bolgarski knez Ferdinand obiskal cesarja Fran Josipa v Išlu. Ta obisk tudi pomen ja zvezo z balkansko politiko. Knez je na Dunaju "persona grata", kar je tembolj pomenljivo, ker je že dolgo v javnem nasprotstvu s Turčijo in ker se je od tedaj ohladilo tudi razmerje med Avstrijo in Turčijo.
Zato se splošno sodi, da se je zapečatila z včerajšnjim obiskom osoda Balkana.
l>miaj. 7. avgusta. Nemci in Italijani so si pošteno v laseh. Med Nemci se opaža živahno protestno gibanje proti Italijanom v južni Tirolski, kteri so jih pred kratkem povodom nekega izleta pošteno naklestili. NapravIjajo se sestanki, na kterih se udriha po fanatičnih It ali janih prav kot bi ne bili baš nemški barbari jednako fanatični.
Včeraj so imeli velikansko zborovanje v Inomostu. Po nastopu raznih nemških hujskačev je šla tolpa pred mestno hišo, kjer se je na vse pretege drla in pela "Waeht am Rhein".
Ko je bilo navdušenje že hripavo, razšli so se po gostilnah.
Trst, 7. avgusta. Instrumenti za opazovanje potresa so zaznamovali moč™ potresne sunke, kteri so se pripetili v daljavi 2500 milj. Tresti se je začelo ob 7:52 zjutraj in je nehalo ob S:37. Najhujši sunek je bil ob 8:08.
(To je najbrže }»otres "v Santiago de Chile in Valparaiso, kteri se je dogodil v rečenem času. a ni provzni čil nobene škode.)
1'udinij»ešta. (i. avg. Listi poročajo da namerava kralj Peter v bližini Xo-vega Sada kupiti graščino, kamor se hoče umakniti v slučaju, da bi se od povedal prestolu.
Sredstvo proti otrpnenju tilnika.
Cleveland, O., 6. avg. Poročila poročajo, 3a se je s pomočjo denarja, kterega je dal v ta namen na razpolago J. D. Rockefeller, našlo .sredstvo zoper otrpnenje tilnika. Dr. Simon Flexner iz New Yorka je iznašel serum, kterega uspeh je baje povsem zanesljiv.
Dr. Flexner je predstojnik Rocke-fellerjevega zavoda za popolnitev zdravilstva. On je bil v Evropi in se v nekaj dneh vrne domov. Ker je resen učenjak, je brez dvoma njegov serum res uspešno zdravilo. Zdravniki pravijo, da je to jedna izmed najznamenitejših iznajdb, ker bode na tisoče bolnikom rešila življenje.
Peary odpotuje. •
Portland. Me., 6. avg. Robert E. Pearv odpotuje danes od tukaj proti New Yorku. Prihodnje dni misli znova prodirati proti severu. Kot pravi, gre naravnost proti Sidneyu, C. B., se založi tam s premogom in hoče nemudoma odpotovati. Moštvo ostane skoraj tisto kot prej. Za kapitana bode Robert Barlett. Če se Pearyju ne posreči priti prihodnje poletje na severni pol, namerava ostati tam še jed-no leto.
like si namenjea

v Ameriko volne cene na;
ali jm
o vzeti. : FRANK
_________SL, New York, N. Y„
t« bodei nsipojteneje in najbolje * a. Fr. Saner je priznani zastop* ijn*p4tnih parobrodnih draUr
Ijoudon, 7. avgusta. V neki brzojavki iz Petrograda se poroea na 4' Tribunoda sta se ruski car in nemški cesar sešla radi d»iir«>voiu o posojilu, kterega -namerava Rusija dobiti baje v Nemčiji. (Jre se za $62.500,000. Nemčija je privolila |o-sojilu pod pogojem, du >e porabi «'Ut-no lc za gradnjo novih vojnih ladij in da se za eventuelna naročila našteva Nemčija.
Paris, 7. avg. Baš pred razsodbo proti generalu Šteslju se je zavzt l zanj tukajšnji japonski vojaški ataše. Zavzel se je javno. Stotnik Tsu-noda spominja na to. da se je skopalo 40 kilometrov jarkov, da je padlo G0,000 Japoncev in da so morali ti izstreliti trideset milijonov strelov. Kot Nogijev odposlanik je bil parkrat v trdnjavi. Šteselj bi se bil lahko držal še 14 dnij, a bi s tem provzročil silno klanje. Šteselj Je v očeh Japoncev junak, kteri se ni pregrešil v ničemur. Zato želi, da bi s»e ga v svoji domovini sodilo jednako.
Neapolj, 7. avg. Zakonska Buckingham iz New Yorka sta se danes tukaj zastrupila. Vzrok smrti so velike zgube v znani svetovni igraluiei v Monte Carin.
London, 7. julija. Znani ameriški milijonar Andrew Carnegie je daroval za nameravano novo bolnico 500 tisoč dolarjev. Z darom ni v zvezi noben pogoj.
Rio de Janeiro, Brazil, 7. avgusta. Poročila iz St. Thomasa pravijo, da a"e «>ddelek: ^brazilskih vojnih ladij precej j >oško<h> van. Oddelek se vrača iz Jamestown a, Va.. in je moral na jx• t i prestati velikanske viharje.
t Virai-iis, Venezuela, 7. avgusta. — Republika Venezuela je sporočila Bel-iriji- da se hoče podvreči razsodbi mirovne konference v Haagu in da namerava plačati 000.000, ktero >v«.to dolžna raznim trgovcem.
S tem korakom se je predsednik Castro sicer udal napram evropskim državam, napram ameriškim pa namerava baje vztrajati na stališču, da ne plača nifesar.
Berolin, 7. avg. Princ Scipione Borirhese je prišel danes sem. On dirka z avto m»ubilo m med Pekingom in Parizom in je prevozil že eek> Azijo ter Ru«ijo. Ljudstvo je izvrstnega avt*»Tiiobilis?ta z železnimi mišicami navdušeno pozdravljalo. Jutri zjutraj se odpelje proti Parizu, s čemur bode končana največja in najdaljša dirka. Njegovi tekmovalci so daleč zadej.
Bukareet, 6. avg. Osmošolci na gimnaziji v Ploještn so vrgli, ko je kralj Karol peljal mimo gimnazij«, v njegov voz peticijo, naj amnestira vse tiste, ki so bili povodom kmetFkih uporov zaprti. Kralj jim je nato potom ministerstva sporočil, naj se raje brigajo za šolo. kakor za politiko.
Ustrelil ženo.
Atlanta. Ga., 7. avg. Avstrijec E. B. Krumholz j»e danes zjutraj ustrelil po pomoti svojo ženo. Ko sta komaj legla v posteljo, se je zaslišal v sosedni sobi precejšen Sum.
Mož zopet zaspi, a ga malo pozneje vzbudi šum znova. Ne da bi se ozrl, vzel je revolver in ustrelil skozi vrata. Ko je prižgal luč, našel je svojo ženo ustreljeno na tleh.
Milijonarjeva nevesta.
Philadelphia, 7. avg. Friderik Jakob Poth, milijonar in lastnik znane pivovarne, je šel pred nekaj dnevi mimo nekega okna, kjer je videl, kako je neko mlado dekle okra3eva*o lobue. Ore v prodajalno in kupi drag klobuk, kteri mn Se danes leži nekje. To je bil saSetek, kteri se je Iranisl z Senitvijo vBsssj.
Mr. Polit je star 00, žena pa let. —
it
GLAS NARODA"
( Slovenk: Daily. >
Owned ami published by the SLOVEN1C PUBUSHING COMPANY
(a corporation).
FRANK SAKSER, presi.lent-VK'TOR VALJ A VEC, Secretary-. L,OlTIR BESEDI K, Treasurer.
Place of busixie^e of the corporation and addressee of above officer!?: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
$3.00 1.50 4.00 L'.OO 4.50 2.50 1.75
V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
Za leto velja list za Ameriko .
,, pol leta.......
,, leto /.a mesto New York ,, pol leta za mesto New York „ Kvropo za vse leto .
„ pol leta . . . četrt leta
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
«GLAS NARODA"
("Voice of the People") issiicl every, <lav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly fSi.00.
Advertisemcnt^on agreement.
7a ojjrla-** dojjdeeet vrstic se plača 30 centov.
Dopisi bres podpisa in oeobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. •
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da h? nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom iii pošiljatvam naredite naslov :
"Qlas Naroda" 10l»^Greenwich ^Street, New York City. Telefon : 1 L»7« Rector.
Vojna bodočnosti.
O bodoči vojni imamo že celo vrsto knjig. Grozote take vojne so popisane že z vsemi podrobnostmi. Vrši se dneve in dneve, ne da bi se videli nasprotniki. Orožje bodočnosti bode tako, da bode nemogoča bitka od blizu. To ne Ixnie več morilo, ampak na ravnost želo. Zlasti živahna borba se vname visoko v zraku z zra-koplavL
Tako nam opisujejo pisatelji bodoče borbe iz lasrae fantazije. Fantazija Je pravzaprav neumnost, a ta neumnost postane v mnogih slučajih resnica. Usi»ešne poskušnje, ktere so se rešile najprvo v Franciji, potem v Nemčiji in nazadnje v Avstriji, kažejo vse na to, da se bode v bodočnosti odprlo novo vojno polje v zraku. To ni nobena fantazija več, ampak resnica, ktero morajo upoštevati merodajni krogi. Xn začeli so se zanimati.
Pred vsem pride vprašanje, če ima Hudi zr?k svoje meje kot postavim suha zemlja ali voda. Ali sme zrako-plav pluti preko dru^re države T Kako bi se dalo preprečiti, da bi sovražnik ne opazoval iz višin gibanje čet in lep) trdnjav t Mednarodno pravo m«>ra rešiti tudi to točko.
Solnee -e tudi več ne skriva za <»blaki <t ■ Inika. Smodnik nima no-beneira dima več. V bodočnosti pa bo<lo oddelki v zraku zakrivali solnee. Vsa druga.-i t
»jna zuai Kovai i
»st so
mora premora novo o-T*»žje. I "met ni «>blaki bodo plavali nad zeiusko sk< >rjo in zakrivali sovražniku v / aku iw>\rled na zemljo. 7. inn itn <>r.'/,i"»m jih bodo uničili.
Kimal-.- bode |*>stala resnica to, kar je bilo	pred malo t-asom divja
fantazija. Pri veliki letni paradi na Francoskem je ljudi presenetil zra-kopluv Pat iii-. N< raci	bili silno
začudeni, k.» videli plavati zrako-flav sem in t je. Tudi v Avstriji so »e tozadevni j^^kn-i popolnoma po-
Sramota New Yorka.
"To ne more iti tako dalje! Mora se nekaj storiti, skrajni eas je že!"
Tako je nedavno rekel neki časnikar, kteri piše že štirideset let žalostne in vesele dogodke v življenju, ko je zvedel o ponovnih umorih in napadih na ženske ter nedorastle o-troke. Ali se more nadaljevati tako? Ali more prevzeti New York očitanje, da so njegove žene, dekleta in otroci brez varstva? Ne in zopet ne. Če nam osem tisoč policije ne more dati tega, pomagati si moramo sami.
Policijski komisar Bingham nas o-pozarja. Smešno. Mar naj nam da zadostnega varstva. Res je sicer, da se ne more v milijonskem mestu pazili vedno na ženske in otroke. Nemogoče je storiti tako, da bi ne smele brez niožkega varstva na prosto.
Komisar Bingham bi bil -bolje storil. da je izjavil, da nam ne more pomagati s svojimi 8000 policisti. Rekel naj bi bil: jaz vas ne morem braniti — branite se sami.
Kaj nam zdaj preostaja? Skrbeti moramo sami za-se. Policija nima skoro nobenega zločinea od številnih napadov v zadnjih dneh in ga tudi ne bode dobila. Prepričani smo, da bode dalo to lopovom samo pognm. In tako nam prete nove nevarnosti. Vsak dan nam poroča časopisje o novih napadih. Kaj nam preostaja? Revolver v roke. In Če še to ne pomaga, pa onečastimo ime našega mesta z lineanjem.
4 M posameznih poskusov do bojnega polja l>odoeiio«ti je še daleč, toda začetek je že storjen. Zadnji poskusi >«o pokazali, da se moramo pripravljati na to.
Človeški duh ^e neprenehoma zmi-šlja nova orožja za moritev. Na jedni ^trani morihia oTožja najgnoz-ciejše vrste, na drugi mirovne konference — ali ni to malo čudno?
Gibanje med avstrij= skimi premogokopi.
Med premogokopi na Moravskem in na Češkem je začelo vreti in strah pred pretečo stavko v javnosti vedno bolj narašča. Ker se je položaj v se-v c r< i z a pa dnem češkem premogovnem okraju znatno poslabšal, podali so se poslanci iz severozapadnih čeških volivnih okrajev Husak, dr. Herold in Krov k poljedelskemu ministru Auervpergu ter ga opozorili na slabe posledice v narodnem gospodarstvu,
ktere bi utegnila imeti ponovna stavka pretmogokopov. Poslanci so nujno prosili ministra, naj takoj začne posredovati med vodstvom premogovnikov in delavstvom, da se med obema doseže mirno sporazumljenje in prepreči grozeča stavka. Posebej je še zahteval poslanec Kroy, da se k pogajanju ne pritegnejo le zastopniki enega dela delavstva, ampak tudi zastopniki neraško-narodnih čeških in prostosocijalisiičnih organizacij. Minister je radevolje obljubil posredovati. povdarjajoč, da je tudi vladi veliko na tem,, da se mezdno vprašanje temeljito in ugodno reši.
Veliko bolj pa so zamotane razmere v Ostra vi, kjer radi treh odpuščenih delavcev na poziv zastopnikov premogokopov že stavka v Terezije-vem rovu 1043 delavcev, 207 pa jih je zopet začelo delati, ter so bili od vodstva tudi sprejeti. Stavkujoče .lelavce je vodstvo odpustih* in nji-| hove delavske knjižice izročilo okrajnemu sodišč iii. Delo v rovu se bode izdatno omejilo, del premogovnika pa jH)i>olnoma opustil; vodstvo izjavlja. da je radi te stavke Terezijin rov za več let uničen. Ker so delavski zastopniki sklenili, da izroee vodstvom vseh premogovnikov skupne zahteve ter da bodo zahtevali izpolnitev v določenem roku, sicer se proglasi splošna stavka vseh premogoko-ik>v. se je vsled tega položaj znatno
p»K*StTil.
Plan in ar zblaznel od prevelikega napora.
Iz Trenta poročajo, da je Šel trgovec Rohoask)' z ve* j im planinskim društvom na Monte Baldo, t<»da radi prevelikega nu|N>ra je nenadno zblaz-nil ter pričel žugali tla vse j>ohije. IVijatelji so ga prijeli, toda v kratkem je izdahnil: kon^estija možga-nit njegovemu živ-
Zopet prvi.
Is Pariza, 1&. julija.
1»
ila
Ijenju.
Koliko ljudi nune na dan?
Neki nemški li-st za geografijo in ko je priobčil nastopne zani-e podatke: Na vsej zemlji živi lu 1500 milijonov ljudi. Na po-uprečno življtensko človeiko dobo se računa trideset let Vsled tega ami* v 30. letih 1500 milijonov, vsak dan 137,000, vsako uro 5700, vsako mi mrto 96 in vsaki 2 sekundi 3 ljudje.
t*tati mi
ok
Quito.
Glavno mesto jngoameriske republike Ecuador, Quito, je jedino na f*-Ii zemlji, ki leži tote© na ekvatorja. Tukaj izhaja skozi se
s>1om ob C. mri s jnfcrsj in Q. un ifrikf*
PRAVICE OGRSKE I>0 BOSNE?!
"Pesti Naplo" priovarja izvajanjem avstrijskega ministerskega predsednika barona Becka glede Bosne in Hercegovine in pravi, da se ne more tajiti starih zgodovinskih pravic Ogrske do Bosne. Z berolinsko pogodbo so te pravice postale aktu-elne!
Na to posezarje Madjarov po Bosni in Hercegovini je dobro reagiral -dovenski poslaaiec dr. Krek v zbornici poslancev, oziraje se na tozadevno izjavo ogrskega ministerskega predsednika Wekerleja o državno-pravnem položaju Bosne in Hercegovine. Dr. Krek je menil, da dr. We-kerle po svojih izvajanjih ne zajslu-žuje imena jurista, ampak ral>ulista. To da ni historična, ampak šovinistična izjava o ogrskem državnem o-zeml ju. .. Hrvatje in Slovenci »o tudi politično stareji nego Ogri, kajti prvi so rešili že Evropo pred Avari, predno »o Madjari plemeč prišli v Evropo.
Sicer sta pa poslanca Biankini im dr. Trešiž na temeljit, izčrpen in na neoporečnih jagodo vinskih faktih o-prt način zavrnila v zbornici poriaa-eev tisto madjsssko Bosno.
Za vsebino oglasov ni
Tekmovanje med marodi in med državami je dandanes velikansko. Vsak narod si hoče zagotoviti gospodarsko in nmstveno blagostanje in si pridobiti sredstev, da si to blagostanje ohrani tudi za doboenost- Sreča na tem svetu, bogastvo, izobrazba in moč — to so gonilni faktorji dandanašnjega človeštva.
To tekmovanje je rodilo eadovite sadove, ki so na korist vsomn človeštvu. Nova razkritja, novi izumi, nove pridobitve so posledica tega tekmovanja in vse skupaj pospešuje občni napredek. Svet še ni videl kaj takega.
Francozi korajo od nekdaj na čelu civilizacije. Angleži so sicer prekosili Francoze v mnogih ozirih — kot državo tvorci, kot trgovci in industrijalci — a prvenstvo je ostalo vendar Francozom. Prvi kulturni faktor so in ostanejo morda še dolgo.
Če pogledamo samo za nekaj let nazaj, vidimo, kaj so Franc podarili človeštvu: Pasteurjev ^erum, ki je pravi blagoslov za človeštvo, avtomobil, ki bode v nekaj letih preobrazil velik del prometnih sredstev, podmorski čoln, ki je znamenitega pomena za vojne prihodnjosti in novi element radium, ki nam je odprl nove upoglede v bajni svet vesoljstrva. Kateri narod se more s čim enakim ponašati t
Zdaj so Francozi podali svetu nov izum. Na dan francoske narodne slavnosti, v nedeljo dne 14. julija, ko praznuje ves francoski narod zavzetje bastile in s tem obletnico svojega osvobojen j a, na ta veliki praznik svobode je francoski narod pokazal svetu svoj novi napredek, ki pomeni napredek za človeštvo.
Na dan 14. julija je običajno zunaj Pariza v "Longchampsu velika vojaška parada. Navzoči so vedno pre-zident republike, vsi visoki javni funkcijonarji, civilni in vojaški, senatorji in poslanci in nebroj ljudstva. Tudi letos je bila taka parada. Razpostavljene so bile ogromne množice vojaštva- Godbe so svirale, trom-be so (pele in v solnčnem svitu so se lesketali meči in bajoneti. Pestra podoba se je razgrinjala pred gledalci, a zanimalo jih je le malo. Vsi pogledi so bili obrnjeni proti nebu.
Zdaj je zadonel glas t rombe. Dano je bilo znamenje za defilirainje vojaštva pred prezidentom republike. Zažvenketalo je orožje, oddelki so se formirali in tedaj je iz stotisoč grl zadonel klic: le dirigeable, le dirige-able!
Čez oblake priveslal velik, rumen zrakoplov. Strme je videl svet, da ta balon ni več odvisen ne od oblakov, ne od vetra, da -vesla komor hoče. svet je videl, da je izumljen balon, ki se da -svobodno ravnati, svobodno dirigirati.
Kar je toliko bistrih glav toliko let iskalo, to je dognano sedaj; problem je vsaj v bistvu rešen.
Balon je priveslal do Longehamps, tu se je spustil navzdol in se ustavil puleg 0. infanterijske divizije. Za-s vi rale so godbe, za plapolale so zastave, začelo se je defiliranje in z vojaštvom vred, točno s 6. infanterij-sko de vizijo je plul balon, imenovan Izvedel je točno vse evolucije in plul poleg vojaštva ob vseh ovinkih.
Ko je bilo defiliranje končano, se je balon zopet dvignil in se ustavil pred tribuno prezidenta Fallieresa, pozdravil s trobojnico prezidenta francoske države, potem pa se okre-nil in zopet švignil čez oblake — domov.
Čudovit je bil ta prizor. Kdo bi ga mogel pozabiti t
"Pat-Tie" je prvi vojni balon na svetu, prvi balon, da se da dirigirati. Ustvaril ga je inženir JulUot, stroške pa je plačal milijonar Lebaudy. Izum seveda ni še popoln. Sedaj preleti ta balon le nekaj nad 40 kilometrov na uro in trajalo bode še dosti dolgo, predno bode popolnoma ustrezal svojemu namenu. A kaj je to! Prvi brzovlaki so vozili tako počasno, kakor kak kamniški vlak — a kako drve dandanes
Francozi so bili prvi, ki so izumili zrakoplov. Še 125 let ni tega, kar je bil narejen prvi poskus. Od tistega časa so takorekoč neprenehoma delali na to, da rešijo problem zrako-plovstva. "V vojni leta 1870—1871 jim je že zrakoplov dobro služil. V zrakoplovu se je iz obleganega Pa riza dvignil Gambetta in odplnl na jug, da je poklical v življenje n rodno obrambo in ustvaril temelje tretji republiki. In sedaj imajo Francozi prvi zrakoplov, ki se di dirigirati. Zopet prvi med rodi.
"Patirie" je balon, ki bode služil vojaškim namenom in obrambi domovine bode pač Se nekaj Sapa v prvi vrsti posvečeno vse zrakoplovs4ivo. Kako bi balon, ki se di dirigirati, vplival na vse vojevsnje, tega ne fco-dezno preiskovali. Vehk bode ta vpftv vsekako in lsfako tofi osodepoln. —-Francozi so s len iisissu nsdkriii vse
sigjfcfiiVf aagBj^-i^-fc.-'
SB
•Brez dvoma bode pa ta bakm tudi velikega pomena za vse Slove&tvo, zakaj s tem, da je rešeno bistrvo problema, je zagotovljeno, da bode če ne 6e zdaj, pa vsag v d oglednem Času mogoče postaviti bakm v službo občnega prometa.	S. N.
- ■ -p:


Bratstvo pravice.
Skrivni dogodek iz baltiške lucije.
revo-
V listih pripoveduje neki E. Ga-neyser naslednji dogodek:
Ob veliki cesti med Petrogradom in Varšavo, v takozvani poljski Liv-landiji, je stala gostilnica ali krčma, ki se tam imenuje: ''Rdeči mlin". Na tem mestu je ležal čudovito lep kos zemlje: tiha steza je vodila skozi gozd k sinjemu jezeru, ki je bilo zavito v mieno dišeče obrežje. Prijazni griči, ozaljšani z blesketaj očimi list ovci, ki so se polagoma spuščali v dobro obdelana polja in doline z veličastnimi gostilmami, so dajali celi okolici slikovito krasoto. Tako se je pripetilo, da sem jaz s svojo mlado soprogo ostal na letovišču mesto spočetka nameravanih dveh dnij celi teden v 11 Rdečem mlinu'razvajen in omehkužen od ljubeznjive skrbnosti •njegovih stanovalcev. Bili so trije: žena Mina Steinfeldt, skrbna gospodinja in silno prijazna, -njen mož Leopold, rdečebradata osobnost, zelo visoke rasti, z dolgimi rokami in dolgimi, zakrivljenimi prsti, in slednjič vitki ruski nružik. Kirill iz pokrajine Rjaerusan, ki se je medtem naučil izvrstno nemškega in poljskega jezika. Opravljal je službo domačega hlapca, kočjaža, vrtnarja, skratka, bil je nepogrešljiv gostilniški pomočnik. Komaj smo bili s svojim poštnim vozom — in poštna vožnja izletnikov je v oni daleč od železnice ležeči okolici prav izvrstna — prišli v Rdeči mlin, so nas najprijazneje sprejeli. Bilo je okolu dveh popoldne in domači so se ravno pripravljali h kosilu. Brž ko se je naš voz prde vrati ustavil, so že stali na pragu prijazni domači.
"Dober dan, dober dan!" je klicala žena Mina, majhna, debela, a jako gibčna osoba z lesketajočimi, črnimi očmi in črnega ciganskega obličja.
' 'SdbaT Ne!' se je smehljala šega-vo in se je trenotno veselila naše zadrege. "Ali pri nas imamo gnjezdece ; gnjezdece za ljube popotnike! Polde, vzemi vendar čemoda^l!,'
"Kako prav, da sva danes s kosilom zakasnela ! Prositn opoldne ! Miza je |K)krita!"
Bila sva zelo lačna in ta poziv je nama dal priliko, da sva imela najboljšo sodbo o ljudeh, ki so naju prijazno sprejeli. Poznala sva samo ruske postne postaje one čarne pokrajine in neizbraženo bitje, njene-ra indolentmega postajnega uradnika. Tu naju je vsprejela resnična materina skrbnost.
"Kako ste opraŠeni!" je klieala gospodinja Mina. "Odložite tu svoje ogrinjalo! Tako! Ana, prinesi vode!;'
Nazadnje poklicana je -bila služkinja, ki je samo podnevi bila v službi pri Steinfeldtovih, sicer pa je do mar prenočevala.
Kosilo je bilo precej okusno. Bili so lepi raki, kokošja juha s svežim krompirjem in dišeče borovnice s sladko smetano. Porabila sva sedem dni v tej čarni pokrajini in sva postajala s svojima lju'beznjivima gospodarjem in gospodinjo *'dobra prijatelja". Ljubeznjivo sta se posvetovala z nama o najinih načrtih, da bova prihodnje poletje na tem kraju napravila letovišče. Prodala sta nama kos zemlje in dala vrhu tega obilo praktičnih nasvetov.
Na večer pred najinim odhodom sva sedela po lahki večerji z najinima domačima skupaj. Gospod Leopold Steinfeldt nam je čital iz nemškega pokrajinskega lista med drugim tudi slučaj nekega ropa, kjer so kazali napadalci napram svoji žrtvi najljubeznjivejšo vljudnost.
Klepetali smo o tem predmetu do devetih in šele tedaj sva odšla jaz in moja soproga v sobo. Komaj sva se slekla in v legla v posteljo, ko se je culo rahlo trkanje na vrata-
*' Pozabila sem vama vode prinesti", se je oglasila gospodinja Mina s krepkim glasom za vrati.
Odprl sem vrata, potem ko sem za-ukazal, da naj ne vstopi, dokler se nisem zopet nahajal pod odejo. Gospodinja Mina je vstopila s taso, na kteri sta stala dva polna kozarca vode; postavila je ne kozarec na mojo mizo, dxnzega na mizico poleg postelje moje soproge.
"Lahko nož!" je rekla gospodinja Mina in se podala k vratom.
"ICn!" je zaklicala takoj moja soproga z znamenito vzvišenim gla-
spodinje Mine in v tem migljaja Sin
se pojavila v najini sobi gospodar Steinfeldt z velikim revolverjem Smithovega sistema v šoki in Ki ril, ki je z dotbzo nabruseno majhno sekiro, ki je imel svetel uglajen ročaj, srtražil pri izhodu.
"Ne 'bojte se", je dejal gospodaa-Steinfeldt, stoječ sredi sobe, "nič hudega vama ne storimo, če nas ne boste motili'' — in pri tem je že postavil moj osnjati kovček na stol in začel bTskati v njem.
Opazoval sem obličje svoje soproge, ki ej 'bilo belo kot pražnje platno; gledal sem, kako je ječala.
■"Pomirite se vendar, otroče", ji je rekla gospodinja Mina in prisedla na rob njene postelje. "Pijte poži-rek vode; ničesar vam ne napravimo. Delamo samo v prid našega bratstva. Sami priznate, da so bogastva tega sveta krivično razdeljena- Kakor hitro se je to spoznalo, se je moralo mislite na odpomoč. Tako je nastalo ' * bratstvo pravice *Posla imamo samo z dostojnimi ljudmi. Kadar •nam daste častno besedo, da ne boste o današnjem dogodku nikogar obvestili, ste prosti nadaljnih napadov. Če se pripeti, da pridete v teh razmerah kedaj v takšen položaj, zadostuje, da poveste, da imate delež društvene blagajne "bratstva pravice", in vas bodo pustili pri miru. Mogoče želite sami pristopiti k našemu bratstvu t Treiba je, da le poveste, in mi zapustimo vašo sobo, ne da bi vam odvzeli najmanjšo stvarico. Eno pa je gotovo: vsako izdajstvo, vsako prizadevanje, da bi se blagajna "bratstva pravice", ktero vsi med seboj delimo, razlastila, bi bilo s smrtjo kaznovana. Čitali ste nedavno v časopisu, da je baron Hahn u-morjen; to se pravi na podlagi agrarnih nemirov. Ne verujte temu. To je zadeva našega "bratstva". Baron je bil naznanil polieiji, da sta ga v Rigi dva naših "pravičnih bratov" napravila za 7000 rabljev ubožnej-šega. V desetih dneh je bil mrtev. Ali nam moreta dati svojo besedo, da r««1 bosta nikoli imenovala naših in i, še manj kraja vašega današnjega doživljaja t1'
Obljubila sva.
"Ta imate sto rabljev za nadaljno popotovanje**, mi je rekel gospod Steinfeldt, medtem ko mi izročil mojo za 1000 rublje v olajšano listnico, ''računamo na vašo besedo."
Druzega dne sva zapustila svoje dolgočasno letovišče "Rdeči mlin", spremljana od najboljših želja naših postrežljivih gostov.
Danes, ko se nahajam daleč izven mej ruskega carstva, smatram za svojo dolžnost svoj dogodek opisati, da bi se spoznali tamošnji ljudje. Samoposebi je umevno, da sem krajevna in osobna imena predru-gačil.
I o v e n s k _> katoliško

podp. društvo
Q	=
svete Barbari

Zlsdtnjene države Severn© AmcrWt^
Sedež: Forest City", Pa.
lanuarla I903 -v- drtevC
OD-BUJiKTKl;
Predsednik: JOSIP 2ALAR ml., Box 547, Fora»t	? v
Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Aat P«,
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 0U7, Forest Uiij, EL tajnik: ALOJZIJ ZAVER L, Box 374, Forest City, i'c Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Foreat	i ^
HADZORJSTLKJ: IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Fa. ANTON PIRN AT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ 8UDBR, Box 108, Thomaa, W. V*_ FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL Z ALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, F. n«t City, Pa.
9 Bm WT
Društveno glasDo je '' OLAS NARODA
r
• m m
Telefon 246.
Frank Petkov
720 Market Street	Waukegao, 111.
priporoča rojakom svoj
^ S A. L O O IN, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, t*r ima na razpolago fine Hmodke.
V svoji PRODAJALN1C1 ima vedno iveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hStro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.

t LA ,-g:----- -.-ai-^vrift. *

=Sotl
y I	Sr-va—^ ;	Cr-
LISTNICA UREDNIŠTVA
G- Josip Anz, Cherokee, Kansas. Km j iira "Kolomanov žej^en'ktero prodaje pod napačnim imenom neki Dite v New Yorku, ni vredna niti centa. Kar je v njej pisanega, je sama sleparija in humibug. Da je to resnica, smo že čestokrat pisali. Ali ni čudno, da ima ta Dite recept, kako se lahko pride do zakladov in bogastva — seveda, ker ljudi na ta načini za petake vara. Čemu, pa ta lopo vski r>h e samemu sehi istega recepta ne zapiše? Hands off! Pozdrav !
Kje je moj prijatelj FRAN ZNI-DAEtŠIČ ? Doma je iz Bučke na Dolenjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel: Joseph No vsak, P. O. Box 41, Hughes, Ind. Terr. (6-8—8)
Iščem brata ANTONA DELOST, doma iz Knežaka na Notranjskem-Ni še dolgo, odkar je prišel iz starega kraja in mi je njegovo bivanje popolnoma neznano. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — John Delost, Care A mali a Tomšič, P. O. Box 56, Weston, Colo.
(7-8—8)
AlfSTBO-lffiEHICAK
potni p»irnIk '
"Qerty" odpluje 24. avgusta.
(nov z 2 vijaki) odpluje 3. sept. "Alice" (nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra. "Francesca" odpluje 24. septembra. i**
V Ji
' t> ci > um "■» or h. uril, 4 r^i ud) tri /v«, k <_>.
Naj prt jfavneiša in u^ji-enej^a pnrobroti un «"rta v
Ljubljano in sploh n« Slovansko. Zeifinj«-« velja «*<> Ljub-	Q
ljane le SO centov. Pr.tnik' doevj*~. i^ti tiait ns pariti k. ko	^
od doma gredo.	5
Phelps Bros. CSi, Co., General Agents, |
2 Washington St., New York.
Gompagnie Generale liensatiantlpe.
(Francoska parobrodna družba.)
OPOMIN.
"Vseh onih sedem prijateljev v ali izven Pnebla, Colo., kteri mi dolgujejo v gotovini, opominjam, naj mi v kratkem poravnajo svoj dolg; ako ne, sem jih primoran obelodaniti s polnim imenom in rojstnim krajem.
John Gaber, 1251 S. Santa F6 Ave., Pueblo, Colo.
(7-17—8)
NAZNANTLO.
odejo Tax sebe in sWHl man -v tem Axenotka M	D& fKMtaljo. Mai rerol-
Vkgel pokonci, da
mi pobbl
je bil v
ROJAKA NAMGAJTE m NA
"OUkS KAIMDA", KA^TEČJI IM
I
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:'
na dva vijaka............
"La Provence" "La Ssfvoie"
La Lorraine" "La Touraine" "La Bretagne" "La Gasgogne'
.. 14,200 ton, 30,000 konjskih moCi.
...............12,000 „ 25,000
...............12,000 „ 25,000 ,,	„
...............10,000 „ 12,000 „ „
............... 8,000 „ 9,000
................ 8,000 „ 9,000
6lavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parmikl •dplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob lO. nri dopolndne iz pristanišča št. 42 Norih River, ob Morton St, K. T.
*LA LOILRAXSK Ta Rretagne •LA PROVENCE •LA TODKAINE
9. avg. 15. avg-22. avg. 29. avg. POSEBNA
If*? *tLA UCXBiBAXNS 1M7.1A SAVOIK 1V67 TLiA. FOtOVHNGB 1907 *LA LORRAINE
PLOV1TBA:
S. sept. 1907. 12. sept. 1907. ML nvt 1997. 26. tmnL. 1997.
Im Gsseogne 14. sept ob 3. uri pop. La Brotagns 28. sept. ob 3.
fW> as XL k 111. razred.
Firnika i ireado lantnoTanl Imajo po dva Tfjaka.
M. W. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaoorn SL.Chlcago. 111.
m
• •v
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorporiruia dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tb St., Calumet, Micn., Podr recl*ednik : IVAN GERM, P. G. Bo^ 57, Braddock, Pa Glavni tainik: JURIJ L. BROŽtC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik : IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NAJDZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
«»478 Ewing Ave., So. Chi* go, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Bex 641, Eveleth. Minn. .'VAN KERŽISNTK, ill. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora*
4^24 Blaekberry St., Pittsbarg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDTRC, JII. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrbevni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. I\EC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, DL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov to druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 106, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-jrem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov uaj ee pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
Pogreša se 4Stetni posestnik Jožef Vnuk z Blata pri Konjicah. 6odijo, da se mu je pripetila kakšna nesreča.
Prijeta cerkvena roparica. V Poliča, n ah so prijeli okoli 50 let staro neznano gluhonemo žensko, pri kteri so dobili več cerkvenih reci. ki jih je na-kradla, g
Prva slovenska dijakinja na mariborski gimnaziji bo gdč. Slavka Pi-puš, hčerka dr. Pipuša. Napravila je skušnjo za I. razred.
Nesreča. Dne 8. junija se je odpel na Brdu pri Št. Ožbaltu v brezoviški občini na Štajerskem Scharmanov plav, na kterem je bil neki 131etni deček. Plav se je potem na neki skali razbil, deček pa je izginil v valovih.
Pozor, rojaki!
Ha 16. julija t. L popotadtne, ko sem bil ja« vm. data v Brides Works, ms js sspusfiila moja farna TRHRI5I-JA SOMAČ, to je po mojem « njeno prejšnje ime pa js TE2LEZUA TURK, in ae podala sa enim malopridnim fantom, kam, to ni meni znano. Njegovo ime je JOSIP KASTE-LIC. Mogoče, da se ona i sds sa njegovo ženo. Vzela je seboj moje troje otrok in denar, približno 400 dolarjev. Prosim torej dobre prijatelje, ako bi zvedeli sa njo, da M naznanili njen naslov:
Adam domač, P. O. Box 308,	Ambridge, Pa
$30-7—10-8)
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
DROBNOSTI.
KRANJSKE NOVICE.
Sneg je padel v Rakitni dne 20. julija, dne 14. julija pa je bil hud mraz in je slana padla, da je pobrala krompir in fižol.
Nesreča. Ko se je 50letni Fran Dolenc iz Postojne peljal na vozu, s senom obloženem, domov, so se mu ko-
Nato mu je častnik pokazal na svojo uniformo, a izvošček mu je odvrnil odkritosrčno: *fEj, gospod, jaz vas spoštujem, ampak vem, da je tudi Kobau imel na sebi uniformo policijskega komisarja, in vendar je bil — tat. Jaz ne zaupam niti uniformi.*' Častnik se je smejal tej odkritosrčnosti in se udal izvoščkovi zahtevi. Na policiji pa so dejali previdnemu izvoščku: "Ali ne vidite, kdo in kaj da je gospod T'* — tl Seveda vidim,''
nji splašili. Dolenc je padel pod voz, le deJal košček, "a na Nemškem v kterega kolesa so mu šla čez desno Kopniku se je bil neki čevljar pre-roko in prsni koš. Nezavestnega so oblekel v stotnika in je prevaril celo prepeljali domov.	\ v°jake, orožnike in kopniškega župa-
V Ameriko. Dne 20. julija se je oc.- na" Seve<3a je nato odpeljal častni-peljalo z južnega kolodvora v Ljub- ka na Herpelje, a da ga popolnoma ljani v Ameriko 180 Hrvatov in Bol- i P°miri, je častnik iz lastne volje pu-garov in 90 Slovencev.	| stl1 na Policiji svojo sliko. — Drugi
Umrl je v Poljanah Valentin Tav-' Pri*or se pa ni pripetil vsled previd-Čar p. d. Kosem, brat dr. Ivana Tav-J nosti> marveč vsled strahu. In sieer •arja	I se je ta prizor pripetil o belem dne-
Odlikovan domač obrtnik. Albin 1 vu na Jako obljudenem kr^ju. Neki Hauptmann, pekovski mojster na Je- gospod je najel izvoščka in mu velel, senicah, ki je bil pred kratkim odli- nai PelJe v svobodno luko pred kovan v Parizu z zlato kolajno, je do- [ skladišče št. 27. Ko je dospel pred bil na mednarodnej razstavi za peci- i skladišče št. 17, je izvošček ustavil, vo v Budimpešti novo odlikovanje, j a SosPod, opazivši pomoto, je izvoše-Prisojena mu je bila srebrna kolajna,' ka> da	pojasnil zmoto, in mu
Česar celo velike, tamkaj zastopane ' povedal, kam naj ga pelje — rahlo firme niso mogle doseči.	j Potapljal z roko po hrbtu, in sicer
Suša na Vipavskem jo zo\o velika j ravDO pod tilnikom. A v istem hipu, in je že mnogo škodovala raznifn j ko se je dotaknil, mu je kočijaž poljskin pridelkom, kakor krompir- izginil izpred oči: skočil je s kozla,
ju. fižolu itd. Tudi grozdju preti velika nevarnost ako bo suša še nadalje trajala. Vendar pa dosedaj se na trtah še ne pozna. Po nekterih krajih je veliko pomanjkanje vode. zlasti za živino. Posebno pa bo letos primanj-
in sieer kar čez konja. Gospod je ves presenečen gledal, a izvošček je stal že kakih deset korakov daleč: bil je bled kakor krpa. noge so se mu tresle, oči je imel široko odprte in uprte v go.-poda. a prsi so se mu burno dvi-
kovalo krme, kajti od povsod se ljud- ^ale. Ko ga je gospod vprašal, kaj da pritožujejo o pieiosti sena ter go-j mu J*e in zakaj da je tako odskočil, je


Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
nijo svojo živino na semnje in trge, videči, da je črez leto ne bodo mogli prerediti. Vendar pa živina nima cene, tako da mora kmet povsod trpeti škodo. Kljub temu pa, da je živina po eeni, se je cena mesu zelo zvišala. Zelo željno pričakujejo kmetje dežja, a zraven se tudi bojijo, da bo prinesel s seboj toeo, to najstrašnejšo sovražnico kmetp-trpina.
PRIMORSKE NOVICE.
Roparski napad. V Trstu je napadel neznan lopov 191etno šiviljo Amalijo Žutič in ji hotel strgati zlato uro in verižico, kar se mu pa ni posrečilo, ker so na dekličine klice prihiteli ljudje in tatu odpodili.
Vlom. V Trstu so neznani tatovi vlomili v trgovino z jestvinami Leop. Sprehla in ukradli 500 K. denarja.
Poskusen samomor. V Barkovljah pri Trstu je skočila v morje 301etna zasebniea Klementina Majer zaradi nesrečna ljubezni. Nezavestno so jo potegnili na suho in spravili k življenju.
Zastrupil se je v Trstu lOletni Ma-rinkovič, ko je jedel peške breskev. Hitro poklicani zdravnik ga je ohranil pri življenju.
K umoru kočij ažev v Trstu. Dasi policija na vse strani poizveduje po morilcih, vendar ni dosti upanja, da bi jih izsledila. Med izvoščki vlada do oseb, ki se hočejo kam peljati, silne previdnost ter strah, kar »pričujeta sledeča dva slučaja: Neko noč je bil na trgu sv. Ivana en sam izvošček. Prišel je k njemu nad poročnik, sedel v kočijo in velel peljati v Herpelje. Izvošček se je spoštljivo odkril, gledal častnika v obraz in premišljal. Ko ga je častnik vprašal, kaj da premišlja, mn je «>jal izvošček, da ga Tad poeluii, a da Seli, da Vi se oba afcupaj aglsoBa prej na poHeiji.
revež povedal, kako grozno da se ga je prestrašil, ko je začutil roko na svojem hrbtu.
Zmešalo se je 411etnemu Francu Koneutu iz Vederjana na Goriškem.
Utonil je v Soči 14Ietni Mirko Volant, sin pok. učitelja in skladatelja Volariča.
Morski volk je požrl pri otoku Krka mladega fanta, ko se je šel kopat. Ker sta se že dve enaki nesreči zgodili v kratkem in ker je pogosto videti morske volkove tam okoli, jih pojdejo lovit.
Mesto konjaka žveplena Violina 20. je pri neki stavbi padel na Reki delavcu Antonu Magasu iz Dalmacije na nogo precejšen kamen. Polir Anton Arrigoni je poslal Magasu steklenico konjaka. Magas je nastavil na usta steklenico, pa se takoj z groznim krikom zgrudil na tla. V steklenici je bila žveplena kislina; Arrigoni je bil zarrenjal steklenici. Mairas je kmalu v bol nismei v groznih mukah umrl Arrigonija so pa zaprli.
ŠTAJERSKE NOVICE.
V Globokem pri Brežicah se je 19. julija zjutraj ob pol 2. uri čutit precej močen potres, kteremu je sledil kmalu pozneje še drugi nekoliko slabe ji, oba v smeri od juga proti severu. Škode ni povzročil potres nobene.
Toča. Iz Savinske doline: V soboto dne 20. julija je proti večeru pri Rečiški in Paski vasi debela toča oklestila docela poljske sadeže in vinograde. Ljudstvo je obupano. Pomoč je nujno potrebna!
Maturo na mariborski gimnaziji je izmed 48 osmošolcev napravilo 45, od teh 10 z odliko. Med odličnjaki je 8 Slovencev.
Povozil je v Fraanu Gmndnerjev hlapec s Pragerskega gluhega ubožca Ertia, ki je tako ranjen, da so ga
HRVATSKE NOVICE.
Umor zaradi pesmi. Na Reki je neki Lazar Stulič na eesti čakal Antona Karuza, s kteri m sta se v neki gostilni sprla, ker je Karuz pel italijanske pesmi. Stulič je Karuza, ki je prišel mimo, zahrbtno zabodel. Ka ruz je kmalu izdihnil, morilca so prijeli. —
Učiteljica se vrgla pod vlak. V Koprivnici na Hrvatskem se je vrgla pod vlak učiteljica Zora Malih. Vlak jo je popolnoma raztrgal. Vzrok samomora je bil, ker je učiteljica dobila popravek iz nekega predmeta in si je to vzela silno k srcu.
Z brzovlaka je padel sprevodnik Švarc, vozeč se iz Budimpešte v Os-jek ter obležal na mestu mrtev.
Radi neprevidnosti ponesrečil se je v Sarajevu delavec Kadar. Ponoči legel je na vrh neke še nedodelane hiše ; v spanju se je pa tako nesrečno obrnil, da j padel na tla in se tako poškodoval, da so ga morali prenesti v bolnišnico.
Umetniški atelier grade v Zagrebu ter bo skoro končan. Prostora bode v njem za šest umetnikov. V pritličju bode nastanjena na novo urejena slikarska šola, ostali prostori so odločeni umetnikom Kovačieu, Crnciču, Bužanu in Račkemu.
Odklonjeno imenovanje. Davorin Trstenjak, ravnatelj višje dekliške šole v Gospiču na Hrvatskem, je bil imenovan, kakor se poroča, za okrajnega šolskega nadzornika, Trstenjak je pa to imenovanje odklonil, ker bi moral, kakor sam piše, opustiti svoje književno delovanje, česar noče sto riti za nobeno ceno. Cast takemu možu ! —
K umoru kočij ažev v Trstu. V Seri ju so trije Amrikanci, ki so se vrnili v svojo domovino, najeli kočija-ža, da jih pelje v bližnjo vas. Med potoma so po ameriški navadi od veselja streljali s samokresom. En strel je po nesreči zadel koeijaža, ki se je mrtev zgrudil na tla. Američane so seveda aretirali in ker je bilo znano o roparskih umorih kočijažev v Trstu, se je sumilo takoj. da je umor v Se-nju v zvezi z onima, ki sta bila v Trstu. Izkazalo .-o j-.1 ;>a. d. . . x ic*: > zvezo ni misliti.
RAZNOTEROSTI.
Musolino — zblazneL Rimski listi poročajo, da je sloviti ropar iz Ka-labrije, Musolino, zblaznel v kaznilnici Portolongone. kjer je zaprt za celo življenje. Ob tem poročilu se zopet dviga spomin na krvava dejanja ljubljenca kala-breškega prebivalstva. Rojen je bil 1876 v majhnej vasiei v Kalabriji, eldoradu banditov. Že v 21. letu je bil radi poskušenega umora obsojen na 21 let ječe, dasiravno so bili dokazi proti njemu zelo pomanjkljivi in je Musolino prisegal, da je nedolžen. Vse ni nič pomagalo, mesto skalovitih gor Kalabrije so ga obdajale gole stene ječe. V njem je vrelo gneva in prisegel je strašno osveto svojim sovražnikom in proti-pričam. Čez dve leti se mu je posrečilo uiti s tremi tovariši na čudovit način in tedaj je začel izvrševati svojo prisego na grozovit način. V dveh letih je umoril sedem, ranil pa pet oseb, ki so v omen jene j razpravi nastopile proti njemu. Karabinieri so napeli vse sile, da groznega roparja dobe v roke, a njih trud je bil zaman. Musolino je vsakokrat odnesel zd ravo kozo in pete, ker so mu šli povsod in vedno na roko prebivalci sami. Velikodušni bandit namreč ni nikoli ropal ali kradel, pač pa često marsikakega preganjanega reveža v varstvo sprejel. Postal je ljubljenec vseh in poetična ljudska domišljija je spesnila o njegovi osebi cel venec legend. Ko so ga 1901 končno vendarle vjeli pri Aqualagni v Kaznpa-niji, prevzela je srca vseh kalabrijskih prebivalcev globoka žalost radi nemile usode njihovega junaka.
Neverjetno ali resnično. Neka bero! in ska trgovska tvrdka pošilja svoje tiskovine berolinskim trgovcem ne LzBerolina , kjer ima pisarno, Mn|MJr z Dunaja, ker plača pri tem manj poštnine, kakor bi je plačala, Se bi jih pošiljala iz Berolina. Pri vsakih 1000 komadih prištedi tvrdka 4.50 mark. Poštnina za 1000 komadov tiskovin stane iz Berolina na Dunaj 30 mark, z Dunaja v Berolin pa 30 kron, to je 25.60 mark. Stroški so torej* sa 15 odstotkov manjši.
Izšel je
tretji in zadnji zvezek
potnega romana
WIRNET00,
Rdeči Gentleman ter si dobiva po 40 centov.
Kdor ga je ie prej naročil, ga dobi drugi teden. Če se je kdo preselil medtem, naj sporoči nov naslov, da ae bode nepotrebnih pritožb.
Vsi trije zvezki veljajo RAMO EN DOLAR s poštnino vred.
Kdor misli naročiti to zanimivo in isredno ceneno knjigo, naj piše takoj, dokler se dobe ae vsi trije sveskL
Upravništvo "Glas Naroda"
109 6reenwich St., New York.
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno dru žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako dru*?. nedeljo v mesecu.
Družtveoikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti naj svojo meee&nino na nefoterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Predednik Josip Čeku ta, 34 Villa St., Allegheny; podpredsednik Ivan Boštnar 57 Villa St., Allegheny; tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Nick Povše, 28 Teli St.. Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurie. 5102 Butler St., Pittsburg; Ivan Ka seek, 853 Perry St., Allegheny. —
Marija Rezič
209 5th St. Union Hill, N.J.
ROJAKI
zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri za m ore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega najzanesljivejšega zdravniškega zavoda "v New Yorku in ta je :
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fortun
110 E. Park St. Butte,Mont.
najstarejšega in
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
Z ^ to raj rojaki Slovenci ! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ZDRAVJE** katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.

John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins
N. Y. Medical Institute
140 West 34tli St. NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke Doiezni v prsih in zlatenice.
Johana Košir
Box 122 North Bergen,N.J .
1
t #
#
t
t *
4 #
#
i i
d i
i *
i
^ 0
JOHN VENZLiL, 1917 E. 62ad Street. N. E„ Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O N I K.
Oelo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80.
Naznanilo.
tt-ijakom SloTenctm in Hrfaton. kteri potujejo eez £>uluth, Miiia.., pn pon>5aroo našega zastopnika, g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN »T-. DUIiUTH. MNN.f
k t*ti ima *voj
8ALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak pri njemu najbolje po strežen.
Pošilja denarja v staro domovine najceneje in najhitreje po maiem po srrdovanju. Zastopa nas v vseh po-
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z
Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu tako] prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če m to resnica plačam
vsakomu $500.
Jakob Wahcie,
339 SOUTH FRONT STREET, STEEUTON, PA.
Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906
20 milijonov kron. Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone Kron. Varnostnih prihrankov 8O tisoč kron«
GLAVNA POSOJILNICA
poprej
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA in POSOJILNICA
zavezo
reglstr. zadruga as neom.
v Ljubljani, Kongresni trs ^t. IS,
nasproti nunske cerkve sprejema in izplačuje hranilne vlr^gre ter jih obrestuje po
»j »J
<č>
<c> <0>
O
<c>

"SLA VIA"
Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okražen z vet s>u> slikami ur in -druge zlatnine. Oxii ee nik nudi vsakemu s svojo veliko iz-
šlih; torej pazit«, d« ae n« vwedete I	najboljših in naj razno ws t n e jših
r*	1 i	•	**____ i	n* trariTi/*	ton rtrr iti ct^I	nrncu
lim laskavim besedam nižvredne-žer, kterih v Dulnthu tudi ne manjka. S poitovanjem
FRAKE SAXJLBK OO.

Ako hočefc dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
t Govorim v vseh slovanskih
rf. - — —-	--JC-——	—
obilni obisk.
ur, venzxc, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska. tvrdka v lastne j hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrali in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v kt ere j koli trgovini te s vrhe.
SAMO 1 CENT.
SAMO .TEDEN CEKT za dopisnico in don-ese Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni, cenik in naročite v po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV.
NE BOJTE SE TOREJ IZDAT3 TA CENT, TEMVEČ OPOZORITI: ŠE VAŠE PRIJATELJE NA TO!
NAZ:NANTIX>
Rojakom naznanjamo, da je sedaj naS potnik
IffTT T TOUT? dola,jcv 80 sio-
MiLiJUfiri in
poslali v staro do-
movino po Fr. Sakskrju, 109 G: •rich St., New York, more tožiti o zgubi, m njega
JANKO FLBČKO
Ide Tin-
to je od vsacih 100 krem 4 K o'* vin., in si' er takoj od dneva vložitve pa tlo <1 :eva tlvijra, t i ko da vlagatelj. l»mli>i »ta vloži bodisi tla dvigne začetki m, v s Le« I i i. Ir koncem meseca, ne iz-grubi nič n.i obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knji/.ice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica št« jt čez r>(K) čianov, ki reprezentujejo 5 milijon v kron čistega premoženja. Ti člani jamči .o, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za \ loge, tako tla se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsaec.ua Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, tla svoje prilirnnke direktno pošilja v slovensko hranilni' o v Ljubljano, s t\ nmr se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob j^-dnem to dobro, da mu ta takoj obiesti nese. Naslov je ta :	*
GLAVNA POSOJILNICA
v Ljubljani, Kr;:njsko, Avstrija.
Predsednik : E>r. Matija Hudr ik.
o--- — ■ ——p
[ Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canadc posreduj® | j g. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York.
m
m
m t(>
t
M
5;?
m ti?
m
(O
1
<v >

MARKO KOFALT/
249|So. Front St.,
STEELTOiN, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kuj nih pogodb, pooblastil ali polnomoči O'oll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih. stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parebrodne Hstke za v stari kraj za vse boljše pamike in parobr^dne projre ter pošiljam dertfirje v staro domovino
po najnižji cer<-
Mr. iVl3rko SCoftalt ie na.5 zastopnik za vse i_-osle m ga ro-toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
BOBAKX, HASOCAJTE NAJGENEJtl DKBTHX!
SB NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI Dl
2Jdravju
najprimernejša pijača je
L E I S V PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega »mportiranega češkega hrrela. Kadi te j.a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljublieno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnlkar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolie vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Dama s kamelijami.
Francoski spisal Aleks. Dnnm (sin), prelošii dr. Ivo SorlL
(Nadaljevanje.)
—	To bo nebeško! Ti dobiš majhen ključ od »arinjih vrat, vojvodu pa seen obljubil* ključ od ograje; menda g* pa no vzame, ker bo prihajal vedno le šez dan in ga ne bo rabil. Zdi se mi, da je navdušen za to mojo idejo, ker pridem tako za nekaj časa iz Pariza proč, in bo imel ta Čas mir pred svojci. A vprašal me je vendar, kako sem se mogla jaz, ki tako ljubim Pariz, zapreti v to samoto. No, odgovorila «em cnu, da radi bolehno-sti, in ker čutim potrebo po počitku. Zdi se mi, da mi verjame vseeno le na pol. Ta ubogi revež pozna res vedno le ali to ali ono; zdaj mi verjame vrie kar na fJepo, zdaj zopet ničesar. In tako, ljubi moj Armand. bo treba velike previdnosti, kajti tam spodaj me gotovo obkroži z vohuni. lini, saj ni dovolj, da mi plača ono hišo, poravnati mora tudi vse moje dolgove, in žailbog imam več uejro enega. Kaj se ti zdi? Odgovori! Ali ti ug-aja vse to? —
—	Da, sem odgovoril, trudeč se, da bi zamoril v sebi pomisleke, ki mi jih je vzbujalo pogostoma tako življenje*
—	Ogledala sva si hišico od vseh strani, in rečem ti, da bo krasno. Vojvoda se je zanimal res za vse. A! dragi moj, je vskliknila ta nora stvar in me poljubila, ti imaš srečo! Našel si milijonarja, ki postilja tvojo posteljico.
—	In kdaj se preselite tja? vprašala je Prudenea.
—	Kakor hitro mogoče!
—	In vzamete s seboj tudi svoj voz in svoje konje T
—	Vso hišo vzamem s seboj. Za, časa moje odsotnosti pa boste Vi skrbeli, da bo moje stanovanje v redu.
Osem dni pozneje se je bila Marije rita preselil>a v svojo hišico tam zunaj in sem se jaz nastanil 'Pri zarji'.
In zdaj se je začelo življenje, ki bi g-a Vain mogel teško popisati.
Prve čase se Margerita ni mogla otresti svojih pariških navad; njena hiša je bilavsakem u odprta, in vse njene prijateljice so vrele skupaj. Ves mesec ni imela pri mizi manj nego osem do deset ljudi. In vrh tega je vabila še Prudenea vse svoje znance ter jih sprejemala v Margeritini hiši, kakor da je ona tu doma.
Plačal je seveda vse skupaj vojvoda, a vendar se je dogodilo, da me je zdajpezdnj naprosila Prudenea kak bankovec po tisoč frankov, kajpada v imenu Margprite. Kakor veste, sem bil dobil nekaj pri igri ; tako sem torej lahko izročal Prudenei, kar je želela Margerita, toda ker sem se zbal, da ne bi zmanjkalo, sem si zopet izposodil v Parizu isto svoto, kakor že enkrat prej. ki sem jo bil pa že vso točno poplača!.
In tako sem bil torej znova preskrbljen z dvanajstimi tisočaki brez svoje rente.
Toda ta želja j>o njenih prijateljica h se je začela pri Marge rit i polagoma vendar manjšati, ko je videla, koliko to stane, in še bolj, ker je bila ted»o b«>lj pogostoma prisiljena, prositi mene denarja.
Vojvoda, ki je najel Margeriti to hišo. da se tu odpočije, se že ni prikazal v« «-, ker se je moral vedno bati, da najde mnogoštevilno in šumno družbo, ki ji ni maral pokazati. To tem bolj. ko je prišel nekega dne, da bi obedovala z Margerito sama med seboj, in je stal naenkrat sredi kakih petnajst oseb, ki &o sedele še vedno pri zajutrku« dasi je bilo ravno čas, sesti h kosilu. Revež je odprl, nič slabega sluteč, duri v obednieo, — naenkrat od vseh strani kričeč smeh, da se je moral naglo umakniti drzni razposajenosti onih žensk. Margerita je skočila hitro za njim v sosedno sobo in skusila popraviti slab vtisk toga prizora, toda mož je bil preveč razžaljen in p°vedal je ubogemu dekletu dovolj grenkih kar v obraz, češ, da je sit plačevati norosti take ženske, ki so pri njej mogoče s!i<~ne nesramnosti. In odšel je skrajni* razkačen.
Od onega dneva ni bilo več o njem ne duha ne sluha Kaj je pomagalo Margeriti, da je odpravila ono družbo. da je spremenila celo svoje navade, — vojvoda je bil izginil. Jaz pa sem bil na boljšem pr: tem, ker je bila Margerita zdaj popolnoma samo moja, in so postajale moje sanje 1*1 j in bolj resnica. Zdaj ni mogla niti za hip prestajati več brez mene. In ne meneč se več za posledice, je ^ama skrbela zato, da se je govorilo tem več in javno o najinem razmerju. Preselil sem se bil takorekoČ že popolnoma k njej. Vse si užabništvo me je nazivalo ž« le več "gospod** in je videlo torej svojega oficijelnega gospodarja v meni.
Prudenea ji je seveda pridigala in jo svarila pred tem novim življenjem, toda Margerita ji je odgovarjala kratkomalo, ds me ljubi, da ne more iiveti brez mene, in da se ne odreče 2m vse sreče in vse nesreše
ta več sveči, »veti z menoj. In komur da to ni prav, lahko tudi mirno izostane.
Yse to sem slišal nekega dne na lastna ušesa, ko je prosil* Prudenea Margerito za kratek pogovor med štirimi očmi, češ, da ji ima povedati nekaj važnega, in sem jaz pzastoškoval pri vratih, ki ste se bili zaprli za nje.
Nekaj dni pozneje je prišla Prudenea sope t.
Bil sem ravno konec vrta in jo videl. Zaudelo se mi je takoj, ko sem zapazil, kako je Margerita odgovarjala, da se gre zopet za kaj podobnega kakor zadnjič, in hotel seat slišati tudi te.
Zaprli ste se zopet v neko sobico, in jaz sem stal zopet pri vratih.
—	Torej? je vprašala Margerita.
—	Torej! Vojvoda sem videla.
—	Kaj je rekel ?
—	Da Vam rad odpusti ono ne-lepo sceno, a da je izvedel, da živite javno z gospodom Armandom Duval, in da Vam tega ne more dopustiti. Margerita naj zapusti tega človeka, je rekel, in kakor prej ji bom dajal tudi odslej, kar bo hotela, drugače pa naj se seveda ne obrača več do mene.
—	In Vi ste odgovorili?
—	l>u Vam sporočim njegove besede in da Vas bom skušala pregovoriti. To sem mu celo obljubila. Premislite dobro, ljubo dete, kaj izgubite in kaj Vain more dati Armand za to. Gotovo, on Vas ljubi iz vse duše, toda kaj pomaga, ko nima niti za Vaše potrebe in bo Vas moral nekega dne vendarle zapustiti, ko bo že prepozno, in vojvoda ne bo hotel slišati več od Vas. Ali hočete, da govorim jaz z Armandom ?
Videti je bilo, kakor da Margerita premišljuje, ker ni odgovorila takoj. Srce mi je bilo, in s str^h^m sem pričakoval njenega odgovora.
—	Ne! je vskliknila slednjič. Vse zaman, ue pustim ga več in tudi skrivala se ne bom več ž njim pred ljudmi. Morda je vse to naravnost blazno, a kaj hočete 1 — preveč ga ljubim I In zdaj se je tudi že privadil, aa me ljubi prosto in odkrito, in bolelo bi ga preveč, če bi moral biti tudi le za eno uro na dan brez mene. Sicer pa: meni je odločen le še kratek čas, veliko premalo, da bi hotela postati nesrečna na ljubo starcu, ki me en sam njegov pogled postara za cele mesece. Naj ima svoj denar! — živela bom tudi brez njega.
—	Toda kako?
Prudenea je hotela brezdvomno še kaj odgovoriti, a mene je premagalo,
—	razpahnil sem vrata, tekel k Margeriti, se ji vrgel pred noge in poljubljal ihteč njene roke in trepetal sreče, da sem učakal to sekundo.
—	Moje življenje je tvoje, Margerita! Kaj ti je še treba tega človeka,
—	ali nisem jaz tu? Ali bi te mogel kdaj zapustiti in ti poplačati srečo, ki si mi jo dala? Pustiva vse obzire, moja Margerita, in ljubiva se! Kaj naju briga vse drugo?
—	O, da, jaz te ljubim, moj Armand, je zamrmrala in mi ovila obe roki okrog vratu; ljubim te, kakor bi ne bila več mislila, da bom še kdaj ljubila. Odslej hočeva biti samo še srečna ; živela bova mirno, in za večno dam slovo temu življenju, ki me ga je sedaj tako sram. In ti mi nikdar ne boš očital moje preteklosti, kaj ne da ne ?
Nobene besede nisem mogel spregovoriti. Odgovoril sem samo s tem, -ia sem jo vnovič stisnil na svoje sree*
—	Pojdite Prudenea! t-e je obrnila z ginjenim glasom k njej, pojdite in popišite to sceno vojvodu in povejte mu, da ga ne rabim več.
Odslej se o vojvodu ni več govorilo. Margerita je postala popolnoma drugačna. Izogibala se je vsemu, kar bi mi bilo lahko vzbudilo spomin na življenje, sredi kterega sem jo bil srečal. Ni bilo na svetu ne žene ne sestre, ki bi bila za svojega moža, za svojega brata bolj skrbela, kakor ona zame. Ta bolehna narava je bila sprejemljiva za vse najnežntjše občutke, vse najmanjše vtiske. Končala je bila z vsemi svojimi navadami, kakor s svojimi prijateljicami, celo z načinom svojega govorjenja, kakor s svojim razsipanjem. Kdor je naju videl priti iz hiše in iti potem tja dol k ivki v mal čolnič, ki sem ga bil kupil zanjo, kdor je videl to mlado žensko v beli obleki, s širokim slamnikom na glavi in s priprt isto svileno ogrta-čo, da bi ji ne škodoval hladen zrak na vodi, — ta bi ne bil mogel nikdar verjeti, da je to ista Margerita Gau-tier, o ktere potratnosti in škandalih je govoril še pred štirimi meseci ves Pariz.
O, kako se je nama mudilo do sreče! Kakor bi bila slutila, da bo tako kratka!
Dva meseca naju niti v Parizu ni bilo. In nikogar ni bilo več k nama, razun Prudenoe in one Julije Duprat, o kteri sem Vam že pravil, in ki ji je pozneje izročila Margerita ta ganljivi dnevnik, ki ga nosim pri sebi.
Preživel sem cele dneve ob svoji ljubici. Odprla sva okna na vrt in strmela oele ure ven. Kako je žarelo poletje v bujnem cvetju in trepetalo v temnih sencah? In midva sva živela drug ob drugem to resnično življenje,
..............- -


f £ - -J: . \'S-K
Posledica preblajenja se ne re spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako Se bolne dele *' takoj drgne
Dr. RICBTERJEV1M
i i ' u
SidroPainExpdlerjem
Dr. Goldstein, 134 ^ivington St.

IX-
vseh
slučajih, v katerih je treba pomočita zlasti pa za influenco, pre-»je itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
K"Ad. RICMTER <Sb Co. SIS Pearl St., New York.
ki gp- nisva ne jaz ne ona tunela dotlej. —
Kako otroško se je čudilo to bitje najmanjši stvariei! Včasih je tekala po vrtu kakor desetletna kratkokril-ka in lovila metulje ali mušice. Ta kurtizanka, ki je razsipala v Parizu za same šopke več nego bi bilo treba, da bi živela srečno in brezskrbno ce-la družina, je sedela včasih oelo uro na trati in se veselila priproste cvetke, ki je ona nosila njeno ime.
(Dalje pri h.)
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPAANIE1 francoske družbe, aereronvmškega Lloyd a in Hamburg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA PROVENCE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 29. avgnsta ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 5. septembra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
LA LORRAINE
odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol
V BREMEN
(proga se vero nemškega Lloyda) :
KRONPRINZ WILHELM odpluje 13. avgusta ob 7:30 zjutraj. KRONPRINZESIN CECILIE
( novi)
odpluje 20. avgusta ob 1. uri popol.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 27. avgusta ob 10. uri dopol.
KRONiPRINZ WILHELM dpluje 10. septembra ob 7. uri zjutr.
KRONPRINZESIN CECILIE (novi)
< »dpluje 17. septembra ob 11. uri dop. KAISER WHLHELM DER GROSSE odpluje 24. septeembra ob 10. uri dop.
KAISER WILHELM H. odpluje 1. oktobra ob 11 ■ uri dopol.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 8. septembra ob 3. uiri popol.
KRONPRINZESIN CECILIE (novi)
odpluje 15. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM H. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol-
V HAMBURG (Hamburg-ameriška proga):
DEUTSCIILAND odpluje 29. avgusta ob 9. uri dopol.
D EUTSCHL AND odpluje 26. septembra ob 8. uri dop.
DEUTSCH1 .AND odpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj.
Za vse pohlišns ali natančne pojasnila glede potovanj* pišite pravočasno na:
FRANK. SAKHER CO., 109 'Greenwich St., New York, kteri vsan bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
OSI BOJAEX kteri isHJo yotovsU s ikt. t J. ss
stress j se po-
KROOMLAiND odphtje 10. avgusta ob 6:30 zjutraj.
ZEKLAND
odpluje 17. nisU ob 10:30 dopol.
FIHLAKD odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj.
VADERLAND odpluje 31. svgusta ob 10:30 dopol.
KROONLAND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 14. septembra ob 8:30 zjutraj.
FINLAND odpluje 21. septembra ob 5. uri zjutr.
VADERLAND odpluje 28. septembra ob 8:30 dopol.
KROONLAND odpluje 5. oktobra ob 3-inri popoludne.
ZEELAND odpluje 12. oktobra oi> 9. uri zjratraj.
FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri popol.
VADERLAND odpluje 26. oktobra ob 8:30 zjutraj.
V	HAVRE:
LA BRETAGNE odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol.
LA GASCOGNE odpluje 14. septembra ob 10. uri dop.
LA BRETAGNE odpluje 28. septembra ob 10. uri dop.
LA GASCOGNE odpluje 12. oktobra ob 10l uri dop.
LA BRETAGNE odpluje 26. oktobra ob 10. uri dopol.
V	BREMEN:
BARiBAROSSA odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopoL
GROSSER KURFUERST odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
BREMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
BARiBAROSSA odpluje 19. septeanšbra ob 10. uri dop.
GROSSER KURFUERST odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
MATN
odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
BARJBAROSSA odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
GROSSER' KURFUERST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V HAMBURG:
GRAF WALDERSEE odpluje 10. avgusta ob 6. uri zjutraj.
BLUECHER odpluje 15. avgusta ob 9. uri zjutraj.
PENNSYLVANIA odpluje 17. avgusta ob 11. uri dop AMERIKA
E»A1»I£nA odpftoge 7. septembra ob 5. ari zjutr.
BLubcheb
odpluje 12. septembra ob 8. uri dop.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 14. eeptenabma ob 9:30 dopoL
odpluje 10. septembra ob 3. uri pop.
GRAF WALDERSEE odpluje 2L septembra ob t uri pop.
PENNSYLVANIA odpluje 28. septembra ob 9:30 dop.
KATSHRXN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. uri popoL
PRESIDENT GRANT odpluje S. oktobra ob 4. uri popol.
BbUBCHER odpluje 10. oktobra ob 7. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 12. oktobra ob 8:30 dopol.
AMERIKA odpluje 17. oktobra ob 2. uri popol.
PATRICIA odpluje 19 oktobra ob 3:30 popol.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 26. oktobra ob 8. uri zjutraj. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 31 oktobra ob 12. uri opoL V SOUTHAMPTON: (ameriška proga)
ST. LOUTS odpluje dine 17. avgusta.
PHILADELPHIA odpluje dine 24. aivgusta.
ST. PAUL odpluje dne 31. avgusta.
NEW YORK odpluje dne 7. septembra.
ST. LOUIS
odpluje dne 14. septembra.
"PTTTT, A TVFVT ,T>FITT A odpluje dne 21. septembra.
ST. PAUL odpluje dne 2S. septembra.
NEW YORK odpluje dne 5. oktobra.
ST. LOUIS odpluje dne 12. oktobra.
PHILADELPHIA odpluje dne 19. oktobra.
Ako kedo želi pojasnila še o drugih, ns tukaj naznanjenih parni kih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO:, 109 Greenwich St., New York, in po strežen hode vsakdo vestno in hitro.
' OOO '
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na po-( staji, dovede k nam v pisarno in spre-1 mi na paraik brezplačno. Ako pa do-I spete v New York, ne da bi nam Vaš : prihod naznanili, nam lahko iz postaje ' (Depot) telefonirate po Številki 1279 Reetor in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas. i Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, iz-
ni odgovorno uredništvo niti upravništvo.
ATJ8TBO-AMBBIOAJEA fcere pcndU vodjo VR^bOHt, SBflka is flVt^F ^ Psraki odplujejo;
FR. SAKSER C0.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Oficijelno zastopništvo vseh p&robrodnih družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pasi, da pride na številko
(C
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno ae da pregovoriti, da komu vroča dc v mnenju, da ima opraviti s nami.

Aojakt navočajts ss a* "CSm »a poda", največji ta najcenejši daevgik
Spominjajte se ob raznih prilikah aašs prefcoristne družbe sv. Cirila ia r Ljnbgani! Mal pekritt fai oltar!	(v«J
3 zvezki,
odpluje 22. avgusta ob 4. uri zjutraj. 0gniti oderuhov in sleparjev v New
SILVIA	Torku,
odpluje 24. avgusta ob 6. uri zjutraj. j Vožnje listke za. navedene parnike PRETORIA	prodajamo po isti ceni. kakor v glav-
odpluje 31. avgusta ob U. uri dopol. nih pisarnah parobrodnih družb.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA |	PRANK SAKSER CO.,
odpluje 5. septembra ob 3:30 popol. ; 109 Greenwich St., New York, W. Y.
KATERE BE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO, 109 GREENWICH STREET , NEW YORK.
MOIiTV EMliLL
Bogu, kar js božjega, ličen molitvenih za možke, zlata obreza, poluaoje, 75c, Sa^iim rud. obreza 40c.
Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., flas vezava, zlata obreza, #1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonokoet $1.50, fina vezano v nanje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin večava $1.20.
- i	fc^CuLt1'1-
-O-
Abecednik, vezan, 20c.
AJmov nemško-an gl eški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladiu s čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Šofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15c.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, 15c.
Boj tek, v drevo vpreženi vitez, lOe.
Božični darovi, 10c.
Barska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, 10c.
Ciganova osveta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20c.
Cvetke, 20c.
Čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20c,
Četrto berilo, 40c.
Darinka, mala Črnogorka, 20c,
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici. 20e. Dimnik: Besednjak slovenske** in
nemškega jezika, vezan 90c. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50e. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20o. Evstahija. 15r. Evangelij, vezain 50c. General Land od. 2tm*. George Stephenson. ž^Jesnir 40c Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radeckt 20c.
Grondriss der slovenischen Sprache.
vezan $1.25. Hedvika. banditova nevesta. 15f Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20e.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 60©.,
Hitri račun ar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20e. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40«. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20-j.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči poBkova, 20c. Marjetica, 50^ Materina zrtey, 50c. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenj akovič, 20«. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janes, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30c. Mali vsssaalec, 20c. Mučeniki. A. Aškerc. Elegsntno vezano, $1.25. Na indijskih otodh, 25c. Na preriji, 20e.
Narodne pripovedke, 3 ■oseki, rsshi 20c.
HMjeaci, 20«.
Vasstnikova hči, 20«.
Naš dom. Zbirka povestL Vsak ®0c.
prsgajsaa Ia
Me.
Nssgoda aa Palavama, 20o. Mftolaj Zrinjski, 20e. Varodne pesmi. Žirovnik. rezano. Vaak po 00e.
Navodilo sa ifitrnijt
75e.
Ob tihih večerih, 70c. Oh zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. Poduk Slovencem, ki ss hočejo i-ti liti v Ameriki, 30e.
Pregovori, prilike, reki, 30c. Favliha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20«. Poslednji Mohikanec, 20o. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 2Qe. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevero Grogi, 20c. yr»t hoaji, loc.
aemšks vadaiea, 35«. Poezije. F. Prešeren. Broširano. 50«. Poezije. Vojanov-R. Majeter. 60c. Repoštev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40«. Rodbina Polaneakrh. 3 mvedki S2-50. Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slo venski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-
žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-žič-Barlel, vezan $3*00.
Ročni slovensko-nemški slovar, 40«. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita, mala BLindostanka, 20e. Skozi širno Indijo, 30e. Slovenski šaljivec, 2 zvezda po 20c. Spisje, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgode-
vine, 25c. S prestola na morišče, 20e. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20e.
Stric Tomova koča, 40c.
Sv. Genovefa, 20c.
Sveta noč, 15c.
Sv. Notburga, 20c.
60 malih povestij, 20e.
Slovenska kuharica, Bleivreis, eie^-ant-
uo vmzana $1.80. STovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj-
skih pisem, 25c. Spretna kuharica. brnsirovan<» Stoletna pratika, e»0c. Slovarček priučiti Re neraacixe bm
učitelja. 40^. Šaljivi Jaka. 2 zvezka, vsak Šaljivi Slovenec, 75e. Štiri povesti. 20e. Tegethof. slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena. 20<*. Tisoč in ena noč. 51 zvezkov, Tiun Ling, morski razbojnik, 20".
V	delu je rešitev, 20e. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20«. Voščilni listi, 20c.
Winneton, rdeči gentleman, 3 * v ti ki ] $1.00. Zlata vas, 25c.
; Znamenje štirih, zanimiva povesi, 12 centov.
Zbirka Ijnbavnih in wnnbilnlh piscea, 30c.
Zbirka domačih zdravil, 50«. i Zgodbe sv. pisma stare in nave zavese,
. vezano 50f\
1 Zgodbe sv. pisma za miz je račrede j ljudskih šol, 30«. j Z ognjem in mečem, $2.50. . Ženinova skrivnost, 20e. Žepni hrvatsko-angleški razgovori,
40c., broširano 30«. Zemljevid Avstro-O grške 25r., mali lOe.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10«. Zemljevid Evrope, 26e. Zemljevid Zjedinjenih držav 25«.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskega, asw-y o rake in rasnih mest Amerike, a cvetlicami in humoristične po 3e.f ducat 30c. Rssne svete podohe, komad te. Ave Marija, lOe.
Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 30«.
OPOMBA. NsroČilom je prOoŠiti denarno vrednost bodist v gotovial, peStni nakaznici ali poštnih znamk ah. Poštnina je pri vseh teh če všteta.	~" ! ;

_______