leto LXXV~ it. 166 UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA« PUOC3NUBVA ULICA O — B5KLJUCNO ZASTOPSTVO za oglate l£ Kraljevine Italije In Inozemstvo UNIONTE PT BBLICITA IT A LIAN A S. A-, MILANO 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 fcft 31- RačunJ prt postno čekovnem zavoda: LJubljana Štev. 10-351 OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per le pubblicita di proveoienza Halianu eđ UNIONS PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO. Aktivnost tetastva Osi v Severni Afriki Uspešni nastopi proti delovanju britanskega letalstva — Dve sovražni vojni ladji zadeti Glavni stan ItaUjausMh Oboroženih sil Je objavil 19. novembra naslednje 9U8. vojno poročilo: Premikanja italijansko-neinških čet v Cirruaiki se v redu razvijajo. Akcijam britanskega letalstva smo se uspešno upirali: protiletalsko baterije so uničile l letala tipa Ilurriran. Vzdolž libijske ooale so nemški bombniki ponovno zadeli neko lahko kri žarko in neki rušUer. V francoski Severni Afriki so le-tftlffirr skupine Osi napadale sovražne oborožene sile na pohodu in letališra. Sovražna letala m> proteklo noč Izvršila letalski napad na Torino, zabeležena je občutna Škodo na civilnih poslopjih in nekaj požarov, ki so bili takoj pogašeni. žrtve med civilnim prebivalstvom znašajo 24 mrtvih in 52 ranjenih. Imena teh oseh bodo Objavljena v domačih listih. Zadržanje prebivalstva je bilo mirno in disciplinirano. !z nemškega vojnega poročila Vojno poročilo Nemškega vrhovnega poveljstva prav: o operacijah v Sredozemlju in Severni Afriki: V Cirenaiki «n ne nemško-italiiansk^ oddelki da! ie odločili od sovražnika. Hitra nemška bojna letala so napadala oklopne irvidn-^ke vozove in motorn-i vozila sovražnika vseb vrst. Pr; napadih na sovraž- Pomen izkrcanja sil Osi v Tunisu Cr::-:-: čete 59 se u gnezdile na strateško najbolj važnih tujkah Severne ASrike Bi*rlin, \? nov. s. V nekem poluradnero Jcomentaiju se podčrtava, da so se sile osi z Izkrcanjem v Tunisu polastile glavne postojanke, s pomočjo katere je mogoče popolnoma zagrnditi zapadno Sredozemlje-od vzhodnega. Konvoji za vzhodno Sredozemlje ne bedo mogli več kakor v preteklosti po poti ob tuniški obali. Sicilski kanal je postal s tom za sovražnika izredno nevaren. Z Eizerto se jc Os razen tega polastila pomorskega oporišča, ki je morda najboljše v vsem Sredozemlju. Vojna je dokazala dovolj zadostno, da sile Osi, kadar zasedejo kako postojanko, jo tudi branijo do skrajnosti. Angloameriška utvara, da se bo mogoče polastiti brez strela vse Irancoske Severne Afrike, 5© je hitro raz- blinila, kakor je bil preprečen tudi sovražnikov načrt za vpad Rommelu v hrbet. Za izvedbo t o g" a načrta morajo Anglo-unc-rič.mi osvojiti najprvo Bizerto in mesto Tunis. Američani morajo dokazati zdaj, ali se znajo v Tunisu bolje boiiti kakor na Filipinih. Kazen tega morajo dokazati da so meti tem postali mojstri v oskrbovanju. V Berlinu so zelo zadovoljni s temi prvimi uspehi. Dejstva so dokazala, da niso Američani in Angleži pristali v Severni Afriki in na kontinentu, temveč da so se sile Osi v pozdrav padalcev vgnezdiie v stiateško najbolj važnih, točkah Severne Afrike. m M A B Vkhy bi rad igral na dveh šahovnicah Pariški zastopnik nemške propagande o nezanesljivosti in dvolični politiki vichyjske vlade Izdajstvo francoskega Pariz, 19. nov. s. V svojih izjavah zastopnikom tiska je zastopnik nemške propagande rekel, da dve manifestaciji označujeta doslej položaj Vichvja. Prva je negativna, in sicer ugotovitev, da so Američani z vdorom v Alžir in Maroko prekinili diplomatske odnose. Druga je pozitivna, to je predlog za prehod nemških čet. ki so vstopile v nezasedeno Francijo. In vendar se ve, da siie Osi, ne da bi dvomile o stvarnosti in dobri volji predsednika La-vala, upoštevajo, da je vichvjska vlada Igrala in namerava igrati na dveh šahovnicah. To dokazuje tudi dejtsvo, da se je doslej sklepalo, ne da bi bil kakšen sklep izveden. Srdit odpor francoskih čet v Alžiru in Maroku je obstojal samo v uradnih komentarjih, toda nikoli ne stvarno, razen v redkih izjemah. Zadržanje samega admirala Darlana je bilo pod vplivom vi-chvjske negotovosti in ne, kakor so nekateri trdili, pod vplivom vkorakanja itali-ajnskih čet v gotove fameoske predele. Glede generala Weyganda se potrjuje, da je bil aretiran in se nahaja sedaj v Nemčiji. En sam Giraud je zadostoval, je dodal zastopnik, ko je odgovarjal na vprašanje o razlogih te aretacije. Za zdaj se čaka še na odločitev višijske vlade. Možno je. da bodo te velike odločitve, ki se pričakujejo, preesnova vlade in ustvaritev vlade javne blaginje. Doriot je zahteval naj stopi v vlado Josef Doraut kot notranji minister, Benoit Mechen pa ket zunanji minister, Beno it Mechin pa stov, da bo Francija marširala ob strani sil osi, so samo želja nekaterih sodelovalnih krogov v Parizu, ne pa kaka stvarnost. Icserirajte v »Slov. Naroda44! generala Noguesa Tanger, 19. nov. s. Zdaj je jasno, da so poročila iz Vichvja, v katerih se je govorilo o Noguesovem od po m v Maroku proti Američanom, slcnela na neosnovan:h elementih. Nogucs se je omejil na zagotovitev no mornarico na morskem področju okrog Derne sta bila ena križarka in en rušilec hudo zadeta v letalskih napadih. Nemško jn italijansko letalstvo je bombardiralo pristaniške naprave v Bon; ter motorizirane sovražnikove sile na alžirsko, tuniški obali. V borbi proti nekemu konvoju pred Ca-sablanco jc nemška podmornica potopila sovražno ladjo. Podvojena odporna sila italijanskega naroda Berlin, 19. ne v. s. Rimski dopisnik Usta s-Deutsche Allgemeice Zeitung« Leo Boeh-mer ugotavlja, da so nedavni dogodki v Afriki podvojili odporno silo, borbeno voljo in požrtvovalnega duha italijanskega naroda. Gotovo je, da se Italija ne prepušča v tem trenutku prezgodnjemu optimizmu in tudi ne obsojanja vredni brezbrižrosti. Italija ve, za kaj gre, in jc od prićetka | vedno gledala v bodočnost s pogumom in s previdnostjo, ne da bi zanemarila kakršnokoli možnost. Prav tako se Italija ne pusu vplivati cd nasprotne propagande Zeuinj'";-na je okrog Duccja, pozna svojega smrtnega sovražnika in je pripravljena do zad-nj Jga braniti svoj življenjski prostor danes prav tako kakor v dobi sankc'j. s katero se je pričela borba proti zatiralcu Angliji. osebne oblasti s tem. da je aretiral degol;-ste. nakar se je lakoj sporazumel z Američani. Ta dejstva je beležil maroški radio kakor tudj francoski, tisk, ki sta objavila včerajšnji proglas generala Pattona, poveljnika ameriških saJ v Maroku. Ta proglas potrjuje, ako je to sploh še potrebno, Noguesovo izdajstvo in izdajstvo civilnih in voja.sk; h francoskih oseb v Maroku glede na prisego poslušnosti in zvestobe do maršala Petaina. General Patton se je zahvali] sultanu za prijazen sprejem, ter na široko hvali in se zahvaljuje Noguesu za njegovo popolno sodelovanje. Strašna brezvestnost generala Girauda Berlin, 19. nov. s. Vest, da je general Giraud dal ustreliti v Alžiru sedem francoskih oficirjev, ki mu niso hoteli piiscč:, so zabeležili v Berlinu kot dogodek, kakr-i snega še ni bilo v vojaški zgodovini evropskih narodov. Ker so izvrševali Pctai-nov ukaz, to se pravi, ostali zvesti zakonom časti, pravi ^Borsenzeitung-, je bilo usmi čenih 7 oficirjev z odločbo, da so izdajale:. Sodbo je izrekel general, ki bi moral biti po vojaškem zakoniku sam ustaljen in ki je dobro vedel, da ga jc Pelain cžigosal kot izdajalca in ga degradiral. Cre za strašno dejanje. General, ki je bil vu^ni u jetnik v Nemčiji, je fingiral bo lezen t;?r so mu bile dovoljene razne olajšave, ki jih je zlorabil in pobegnil. Prelomil *e častno besedo, ki jo je dal *cf.« sveje ćiv.'-.u ter je še drugič pobegnil, la br sc r.i-tivnc udeležil ene izmed najbolj nevnralh zarot proti rnt^gi'tcti Fr. cije in kcicniaini lasti lastne države. Postal Je vrhovni poveljnik francoskih edinic V Afriki, če bi se moralna nizk.?tnost tega generala ne pokazala že prej, preden je stopil na afriška tla. bi lahko mislili, da gre za pojav na Jezljivost i. ki pti je povzročila ronarska morala ameriških čet. Z nerazumljive bn»vestnostjo in zverinstvom pošlje ta človek v sir.rt ofic:rje svoje lastne vojske. De Gaulle ima prav, da je onrezen. kajti njegov tovariš Giraud je izredno nevaren tekmec ki bi lanko, nekega dne. ko bi okoliščine omogočile, prav lahko Ukvidiral tudi njeera. Za F'ranci'k* je izdajalec In uzurpator Giraud vsekakor individuj. ki lahko samo omadežuje čast francoske vojske. Tnrsk" J?ct o nevarnostih in težke^ah za Anglosase Ankara. 19. nov. s. vDžumhurietc poroča v uvodniku o dogodkih v Afriki in v Sredozemlju in poudarja, da je treba upoštevati težkeče za Angloameričane, ki so nastale zsirali tega, ker se morajo boriti onstran morja in se po morju oskrbovati. Anglosrisi so utrpeli zelo hude izgube na morju v treh letih in še vedno izgubljajo svoje ladie, tako da se ne ve, ali njih sedanja tonaža zadostuje za njih potrebe. Akcija v Afriki je Anglomamer'čanom naložba nova bremena in jim napravila nove težkoče v prevažanju. Ni lahko zagotoviti moderni armadi, piše list. vse. kar ji je potrebno. Ogromne vrste ladij morajo preko Atlantika doseči Afrko, kjer bodo morali Ang!oameiič?ni v vsakem primeru obdržati velike sile. Konec koncev je prisilila akcija, ki je bila podvzeta, da bi Os razprš:la svoje energije, same demokracije, da trosijo svoje lastne energije. Angl^ži se f?o?e ie hujših pomorskih izgub Rim, 19. nov. s. Mornariški urednik »Dailv Mala« piše- V Sredozemskem morju in ob anglosaških oskrbovalnih poteh atlan+ske severnoafriške oba^e dVia s"l-na podmorniška ofenziva O^i od t>r:četka izkrcanja zaveznikov. Zaradi velike kon-centrac'ie sovražnih podmornic ni mogočo up^ti da riomo^kp ^zgn*-"* ne b: bil« hude Uzhona, 20. nerv. s. »D;aTie> de Lissabc*-na« navaja podorke o notonitvah anglo*-saški-h ladij, ki iih je objavil Gobbels. tn p i'c da jc Stnffocd Cnpps potrdi1! trditve nenv"ke ivile vse odbite, »n na < !~ "t r.m-xo jecljanje z mofautrji, avtomatičnim oro/jem ter topništvom. V zadnjih 24 ur h sta b;!a na dveh različnih rku>i za prehed reke no sc ponesrečili. S /ave/mvva p« \ \ lini -\t\ pt.il-\/ela vm.' mere, tla pravočasno reagirajo na kakršne ko!i namere. Goto«) ie tiul:. ila m> Si zavezniki pridobiti skušnje o /^hn-sah in težavah borbe na vzhodm Fronti v / wv- skein častil Sovjetski poraz pri Hmetisketn jezeru licrlin, 19 nov s. Kakor M |C /\n!eio danes dopoltlne iz voja^kci?« v.ra > !/bolj:ati nemško bojno crto Ni tem odseku so Iv le \čerai zaposlene v l>.«r:>.ih tri čete nekega s*renadi> na-stoprle proti sovnunnn pOPtPJinkair na nekem hribu, ki ie bil močno zastrt/en s s->-vražno l"K>sadkor. Nav/le si-Un itemu lQfwr< nomu Ognja, ki so ya rdeči spustiii proti nemškim napadaleem, OD je tem poslednjim pos»rcči'!o po srditih bojih, ki 90 se med dni-liim bili tudi na nož. pregnali ionrjptllcc fiete z njihovega utrjenega sinrcma pr: *. • not - • dooegH tml; taktično zc!o va/nc k.»te. Eo sam batalji.n gtooodlljev jc v cncni doovu gpsedej 1-^ trdnjavic. Sow ra/ick jc puS'tH na terenu na uje-tnikov. Princesa Piemontska med ranjenci Rim, 19 nov. s. Nj Kr. Vis. piemotska princesa je obiskala vojne ranjence v vojaški bolnišnici CeJo ter si obenem opleda-la delo prostovoljnih bolničark italijanskega Rdečega križa. Podtajnik Stranke v Bergaimi Bergmno, 19 nov. s. Podtajnik Naredne rasistične stranke dr Ravasio je tmej tu poročilo 1200 fa^stičnim hierarhorn glavnega meMa in pok raj me v Liktorskcm domu. Po poročilu Zveznega tajnika Sansc-poIkriMa Gallannija je Podtajnik Stranke povoril hierarhorn o nalogah sedanjega trenutka., pri čemer je pohvalil strnjenost. de- lavnost in vero ber^jniskcpa fa^zma Poir>-či»lo se je začoJo in zaključrlo z na-vdu^n -mi manifes-taci jann Duceju iti s prt-pes-a-rijem revolucionarnih hinien. Po porociJu sj jc Podtajnk Stranke ofllodoJ bolaiion CflLo, ki so ma'o prej defilira'; pred IO0> mins.ko< ploščo, posvečeno kmičnim sankcijam. Pomembno predavanje v Berlinu Berlin, 19. nov. s. Na pobudo ftoTiJlimlUl nemške družbe jc včemj predaval vel eno-I slanik Ulrich von Hnssel o B|imilm in I Cavourju. Prilagal je znarjlnosti obeh vc-[ likih drža\*nikov in njune vzporedne aki i" J za edinstvo jn veiičino njunih držav. Pre-j davanja se je udeležilo mnogo ljudi, med J njimi je bij tudi italijanski volepo lauk { Uir.o Alfior; ;n številna narodno sociiilisti-čna oblastva ter zastopniki nemške oborožene sile. Rumunski novinar o silnem napredku Italije pod Ducejevim vodstvom Bukarešta. 19. nov. s. Ravnatelj lista »Actiunea*, k; se je nedavno vrnil u Italije, je začel objavljati v ovojen) listo članke o Italjj; leta 1942. Kaj sta naredila Duce in Fašizem za Italijo, se čuti in se vid«" od prvega stika s to čudovito državo čitamo v prvem teh člankov. P.?ec opisuje vse, kar vzbuja pozornost potnika, od policije na vlakih do zadržanja uradnikov in potem nadaljuje: ^Novi in mogočni ritem k= ga je Duce vtisnil Italiji, živi v vseh organih te države ter je razlaga za napredek v let:h od pohoda na Rim. Kakšna velikanska razlika je med Italijo izpred leta 1920 n današnjo Italijo! Kakšen duhovni prepad je med dečkom, ki je živci v splošnem javnem neredu, in dečki, ki se vzgajajo v današnjih šolah, kjer se jim predvsem vzbuja čustvo časti za domovino in za hierarhijo! Kakšna je razlika med tedanjimi bednimi šolami in šolami, ki j-b je ustvaril Faš'zem in ki so polne življenja in Inči! Skrb, ki jo jma Režm za mladino, smo posebno jasno videli ko smo obiskali mornariški kolegij GILa in pomorsko akademijo v Livornu. kjer se vežba italijanski mornariški naraščaj, kakor tudi v obrtnih šolah Fiatovih tovoren in tovaren An saldo, Breda itd., kjer se vežbajo bodoči de-lavci-speeialisti. Videli smo, da hoče Pa-šizem ustvariti iz mladenjčev može. sposobne za opravljanje poklica s katerim koristijo Italij; in človečan.-tvu. I režim — zaključuje pisec — je roolist in naroden v vzgoji svojih liudi.* Novi argentinski vojni minister Buenos Aires, 18. nov. s. Predsednik re-t publike Castillo jc sprejel ostavko vojne-: gn ministra generala Tonazzia in je ime-! noval za vojnega ministra generala Pa-; mjreza. Buenos Ain^, 19. nov. s. Novi minister j geneial Ramirez je prisegel pre*Jsedniku Castillu in prevzel s\-oje posle. General Ramirez je opravil dve misiji v tujini. Ol leta 1911. do 1913. je bil v Nemčiji dc>df*ljcn v i činu kapitana o. polku huzarjev in jc študiral nemško vojaško kritiko, let^. 19.'il. in 1932. pa je bil v Italiji kot letalski in vo-' j-aški ataše. Absolutna zvestoba Madžarsko do Osi Budimpešta. 19. nov. s. Nocoj se je sestala zbornična komisija za zunanje zadeve. Razen članov komisije so prisostvovali seji člani vlade, ki jim je predsednik vlade in zunanji minister Kallay podal izčrpno poročilo o zunanje-političnem položaju. V zborničnih krogih se naglasa eno-dušno pritrjevanje, s katerim so navzoč: vzeli na znanje Kal]ayeve izjave, ki je med drugim še enkrat ugotovil neomajno premočrtno in dosledno dosedanjo zunanjo politiko vlade Ta politika temelji r.a absolutn- zvestobi državam Osi, s katerimi se Madžarska bojuje proti boljševizmu. Jutri bo predsednic vlady govoril o istem predmetu pred senatno komisijo za zunanje zadeve. Trije največji porazi ameriške mornarice Tokio, 19. nov. V tulcajšnjih krogih komentirajo ogromno izgube severnoameriške mornarice v tretji bitki pu S^lo-monskih otokih in opozarjajo na čuuni molk vvashingtanskih oblasti in na murnu uradna priznanj,i ameriškega mornariškega ministrstva, ki je r.ajavilo izgubo samo dveh lahkih križark in 6 rušilcev.. Ostanek bo naznanjen po dozah z običajnim kaplje-merom. Neizpremenljivo dejstvo pa je, poudarjajo v teh krog.h, da je Amerika izgubila nadzorstvo v južnem Pacifku in če bo šc poizkušala s kakšnim nadaljnjim udarcem, bo vrovič sprejeta tako, kakor v treh pomorskih bitkah pri Salomonski! otokih, ki bodo prešlr. v zgodovino kot trije največji porazi ameriške mornarice. Stran 2 >?LOVBNSKI NAROD«, petek, 20. novembra I942-XXI Stev. 26? Spominu pisatelja Franca Maslfa-Podlinibarskega Ob 90 letnici njegov smrti Ljubljana. 20. novembra Letos dne 19. septembra je minilo že četrt stoletja, odkar je resila srni t v PuN kavi na bivšem Dolenjem Avstrijskem vseh tegob, bridkosti in sploh življenjskih neprijetnosti plodovitega slovenskega pisatelja, leposlovca Piana Maalja-Podlim-be.rskega. Ta naš odlični mož. kmetovalcev sin. se je rodil danes — dne 23. novembra pred devetdesetimi leti (1852) v Spodnjih Lokah pod Limbarsko goro odnosno v bližini vasi Krašnje. Maselj je obiskoval v Ljubljani gimnazijo, katero je zapustil kr.t sodmošolec ob svečnici leta 1872. V mesecu aprilu nato je bil Sc ne dvajsetletni mladenič poti jen k dragonceia, h katei im je moral odriniti na jesen v Maribor. Težavno sinžbo je opravljal tam kot navaden prostak trinajst in pol meseca odnesno toliko časa, dokler ga niso prestava !i sredi meseca novembra prihodnjega leta k neki posadki na Ogrskem. Tu se mu je jelo goditi bolje, ker je mogel kot pisarniški manipulant uživati vsaj nekoliko več prostosti in svobode ter živeti manj enolično. Ko je do-služil po štiiih letih obvezni rok. je zapustil vojaštvo ter začel zasebno študirati, trdno upa.icč. da dobi skoraj primerno zaposlit ev. ki jo je z vnemo iskal in se pehal zanjo zlasti v Ljubljani. Toda ker mu glede tega nikakor ni hotela biti draga in mila. so je odločil v prvi polovici leta 1S77.. obleči zopet vojaško suknjo. Vrnil se je, zatorej prostovoljno k vojakom, kjer 90 ga zaposlili pri računovod-stvenem delu. Piače' je tako dalje služiti in se polagoma vzpenjati. Nameščen je bil v mnogih garnizijah. zdaj v tej zdaj v oni in bodisi na kateri koli nebesni strani Siroma po nekdanji prostrani avstro-ogr-ski monarhiji. Dr.r 27 aprila 1S84 je postal poročnik (računovodja), pet let pozneje (dne 1. maja) je dosegel nadporoc-mško stopnjo in dne 1. novembra 1901 je bil povišan v stotnika. V tej službeni lastnosti čer dobra štiri leta < dne 1. decembra 190-^t upokojen, se je nastanil v ljubi mu Ljubljani, kjer ga je spoštoval, čislal In vzljubil spričo izobraženosti, posebno pa čistega in plamtečega domoljubja in rodoljubja pač vsakdo, kdor ga je le imel priliko spoznati. - - Glede na pozneje omenjeno njegovo preganjanje je zanimivo in značilno ter zato tu pač vredno navedbe, kako so mislila o njem vojaška oblastva. Razpredelnica sposobnosti ali kvalifikacijska tabela ga označuje namreč za moža resnega, mirnega, trdnega, kaj poštenega značaja, jako nadarjenega, ustrezajočega vrlo vsem službenim zahtevam, prespostlji-vega v družabnem občevanju s predstojniki, a s sovrstniki m podiejenci vedno prijaznega, uslužnega in zelo obzirnega, nadalje za dobrega in priljubljenega tovariša, živečega skoraj edino v častniških krogih. Maselj je pričel pisateljevati že precej Zgodaj, kajti po poslovit vi od šole se jc oglasil prvič s psevdonimom -Podlimbnr-ekS- s sonetoma »Domovini*-, ki ju je obelodanila Davorina Trstenjaka >Zora* v Mariboru. Ta list je priobčil nadalje še nekatere druge njegove mladostne, bolj poskusne slovstvene prispevke. Pozneje, v svojih zrelejših letih, je pisal mične črtice in slike, lepe povesti in jedrene romanc, zajema je snov in tvarino zanje tako iz domačega, bolje kmetskega in mestnega, kakor zelo lad iz vojaškega življenja, ter se kmalu i njimi močno in priljubljeno uveljavil med slovenskim občinstvom. Posebno pozoi ni so postali nanj in njegove spise svoje dni naročniki in bralci ^Ljubljanskega Zvona . kateremu je izročal izza leta 1<>S6 obilo gradiva. Marsikaj izpod njegovega peresa je zadovoljevalo prav izredno čitatelje ter želo po vsej pravici pohvalo in zasluženo priznanje. Razen za pravkar omenjeni leposlovni zbornik je spisal Maselj često tudi kaj za ^Slovenski Naiotl nekoliko krajših člankov, priob-čer.ih v koledarjih Družbe sv. Cirila in Metoda za leta 1905. in 1907.. kakor tudi daljšo povest Gorski potoki-, natisnjeno leta 1903. v Knezovi knjižnici Matice slovenske. Masi jeva dela so pisana v preprostem jeziku in brez nepotrebne navlake, toda v prikupnem in neutrudljivem slogu. Pisatelj je nazorno izpričeval domala z vsemi svoje lepo duševno obzorje, dobro poznanje življenja in spretno orisovanje doživelih dogodkov, obiinih skušenj in človeških značajev. Znal je več jezikov ter se je zato zanimal tudi za slovstvo tujih narodov, kar ie gotovo blagodejno in ugodno vplivam na njegovo veselje do pisateljevanja. Kc se je preselil v Ljubljano, je bil iz-volkn v odbor Slovenske matice, pri kateri je opravljal nekoliko časa tudi taj-r ^ke posle. Pri tem je dovr seval svoj že da eno poprej zamišljeni in obsežno zasnovani roman, sloneč na doživljajih in opazovanju bosensko-hercegovinskega narod- nega, političnega ir» družabnega dejanja in nehanja ondotnega prvotnega prebival-stva in priseljencev, *» zlasti drža popravnega osebja. Ta roman z imenom Gospoduj Franjor je zo.icz.Ia Slovenska matica v štiri tisoč pet sto izvodih ter razdrla knjigo s pet sto šestimi stranmi srednje-velike osmei ke med svoje člane in članice potem, ko njeni izdaji ljubljansko državno pravdnistvo. Nato je bil že ves bolehal in potili pisatelj brez pokojnine pregnan še v kraj, v katerem je umrl in kjer so počivali njegovi telesni ostanki, dokler niso bili vrnjeni dem ovim. Vlak z njimi je bil med potjo po domačih tleh na večjih železniških postajah deležen velike pozornosti ljudstva, ki si je prizadevalo, da izkaže Čimbolj še z, 'njič dolžno spoštovanje rajniku. V Ljubljano je dospel vlak dne 21. junija 1922. Krsta s pokojnikom je bila prepeljana v vežo Narodnega doma. od koder je bil tretji dan potem velik, krasno prirejen pogreb, a po veličastnih žalnih slovesnostih shranjena na pokopališču pri Sv. Križu v zasebni rodbinski grobnici. Od tam ao jo spravili v posebno grobnico pod arkadami na Na v ju. ko je bilo to spominsko grobišče izročeno svojemu namenu. Tiskovna zadruga v Ljubljani se je odločila za izdajo in založbo zbranih spisov Podlim barskega, ki naj bi obsega! pe* knjig, da omogoči tako najširšim krogom ljudi lažji celotni pregled njegovega leposlovnega truda in delovanja. Doslej so izšle prva f1923V druga »1928 > in dvojna četrta il931i. v kateri je preganjani roman, a tretja še čaka. da izide ob primerneje ugodnem času. Knjige, katerih uredbo je prevzel g. dr. Janko šlebinger. ki je vsaki napisal obširen uvod in temeljito pojasnil z opombami vso tvarino del. natisnjenih v posamezni, so spričo lepega tiska in odlične opreme okras sleherne knjižnice in ponos vsakega njihovega imetnika. In ko smo tako povedali, kar se nam je zdelo umestno in potrebno o hudo piesku-šanem možu ob njegovi devetdesetletnic; rojstva, izražamo samo še željo, da bi ohranil slovenski nared zmerom časten spomin svojemu zvestemu sinu Podlimbar-skemu. ki je "-po trnjevih letih, po mnogih bolestih dospel med svoje zastrtih oči« in ki ena se njemu je želja spolnila. da v zemlji domači mu truplo leži*. Dve leti in pol robije za lažno ovadbo ie večkrat kaznovani Viktor Ban se ie hotel maščevati nad znancem, Id je vedel za njegov vlom pri gostilničarju Loziču — Bil je ebssjen na skupno kazen 4 leta robije Ljubljana. 20. novembra 2e v torek je mali kazensk' senat razpravljal o lažni ovadbi, ki jo je poda! neki starejši malcletnik zoper o-se-bo ki jo je okradel: hotel sc ji jc tako maščevati, ker je prijavila njegov vlom. pri katerem je bila oškodovana za okoli 2(HH) lir Sodba pa se ni bila izrečena, ker jt senat sklen-1, tla bo zastlršaf se neko pričo. Druga razprava, v kateri je senat razsoja*! o krivili za lažno ovadbo, pa ie bila včeraj. Po vsestransko zelo podrobno pretkanem de:«in-skern stisni) so se sodniki prepriča;h o objektivni in subjektivni krivdi obtoženca in mu zato naložili strogo in pravično kazen Na zatožno klop bi morala prav za prav sesti trojica obtožencev. Ker pa je b:la co»-stflnčarka ..1 V., ki je bila obtožena prikrivanja rjkrđdenega b'aga. aannestiiuuu in ker sk.udeležence p; i vlomu. 30!etni mehanik Vinko R.. ni pri-sel. s«c je zagovarjal samo .kletni, v Škofji Loki rojeni delavec Viktor Han. ki ima za seboj'že zelo pestro vlomilsko življenje Proti Vinku K. jc bd<> po>to-psnfe izločeno. Obtožmca je dolžila Viktorja Bana. da je v noči na 28. julija vlomil skupno z Vinkom K. v zaklenjeno klet gostilničarja Lozica jn mu odnese! velike- šunko. 4 kg pre-kajene slanine. 5 ko prtka jenega svinjskega mesa. 1 hleb parmezana, nekaj ovčjega sira. 40 kg enotne moke. 25 kg pšenične moke, 15 škatc! saodin. 3 steklenice. V a litra umetnega olja. 2 kanti firneža. .skupno 12 litrov vrečo tažc'a. prekajen goveji jezik. 3 kranjske klobase in vrečo žita za koko \ Vse skupaj je bilo vredno po go^tvlnićarjevi (.ceni 4124.50 brc. Stcri!ca sta pretrgala železno omrežje in prišla po blago dvakrat. Razen nekaj manjših kosov sta vse ukradeno blago odnesla h gostilničark; J. V., ki ie plen zakopala na vrtu. Tam ca ie inš!a kasneje policija. Lot&TČ je dobil večine ukradenega mu blaga nazaj, škode pa ima ce vodno okoli 1000 lir. Dodatna obtožnica je dolžil.i Bana. da ie 6. avgusta prijavil Kr kvesturi Stanka 2bo-garja, uslužbenca pri Prevodu Žbogar naj b: od vojakov kupoval če\ije m dru«ic stvari, hoteč oditi z njimi \ hribe med upornike. Nakupljene reči naj h Žbogai imet zakopane v zaboju v zemlii pod ba'.Konom s\ojclišal celo vrsto prič, ki so pa ?•>">-toženca pustile v celoti na cedilu. Niti ene njegovih navedb n:sc> potreltfc. čep~av jih je predsednik izrecno op< /oril. da >.> lahko odpovedo pričevanju, ec bi jim pTJnesio kakr-no koli škodo. Najprej jc bil zaslišan gostilničar V;nko Lozič. ki jc potrdil obseg svoje F&odc zaradi vloma. Trgovska srvrrud-niea Vaiula l:rv.čeva. ki jc nekaj časa stanovala pri Bancrvi ženi. je pt trd:!a obto-žcnčevti. trditev da je hodi! SOOOtožeoi \"in-ko K. Bana večkrat obiskovat v resnici. n!i pa se odpovedala odgovoru. Janez Zeknc ic povedal, da ic res zakopal na vrtu tri večje zavoje, ki pa jih je vse na&a pofttcijo in niso vsebovali predmetov, ki naj bi jih imel /Cbogar po Baoovj ovadbi. Ban je |v> vsem tem začuti, d^i mu trda prede :n tla b> preiel visoko kazen. Večkrat je skušal po-amcztvm pričam sugerirati razne izjave, ki bi bile njemu v korist. Pri soočenju pa so- vse ostale pri svojih pr\otnih obremenjevaln h trditvah Končno jc nestrpno vzkliknil: — Gospod predsedniki Najbolje je. da razpravo prekinete, saj 90 vsi p-n.t: mem! Predsednik pa ni bil njegovega mišljenja — Ne. ne. nič ne bojno prekinjali! Stvar bomb sedaj izvedli kar tlo konca. Zadnji jc bil za.vlSan Stanko Žbogar, ki jc tako v odgovorih neposredno predsednika kakor pri soočenju z obtožencem zanika! vse trditve Bana v ovadbi. Iz Banovcga kazenskega Usta izhaja, da jc bil že večkrat kaznovan, dvakrat celo na večletno robijo Pred sklepom dokaznega postep-ka je Ban provi, sodrvke. tla ga mi-W**:tno Sodijo 1/iavil je. da bci povrnil Loziču \~*o škodo, ki jo šc trpi. Dr/'avri' te/; lec jc plediral /a oMro kazen, ker je bi obtoženec že večkrat kaznovan zaradi vlo»m-nih tatvin, prav tako pa jc ostre kazni vredna njegova lažna ovadba posebno v sedanjih vojnih časih. Saj \>; mog'a imeti nedogledne postecbee. Branilec ic predvsem podčrta! vse olajševalne okotootti in prosi za milo kazen. Fo kraj.;em posvetovanju je senat spoznal Viktorja Hunu za krhega zločinstva Moralist Nekdo je pozvoniL Eva je odprla vrata in se razveselila- — Vi ste? Dobro, da sie priš]i Prav knr sem začutila potrebo po dobrem prijatelju, k bi mu mogla odkriti svoje srce. Jočem ^e od včeraj, v dite. kako objokane oči imam. Pripetilo se tnl je t sto. česar se nisem niti na j m? n j nadejala. Moj mcž. ki ga tako ljubim, k* sem mu posvetna vso svojo ljeibezen. svojo dušo. me vara. — Morda pa to ni re?. — io je skušal potolažil Mirko. — morda se pa motite. Al- imate dokaze? — Imam pisrno njegove ljubice. Strašna pisma, nepismena ... Le zakaj me vara, ta nesrečnež' Ali mu je to potrebno? Mar sem jaz grda? Ali neumna? Ne! In vendar mu je *u njegova Mira več kakor jaz. Mar to n-; strašno0 _ Le nikar se ne razburjajte! Navadno neben udarec ni tako težak, kakor se na prvi pogled zd: ... • _ Da. lahko je govoriti tako. V resnici je pa to težko, zelo težko. Toda nič zato. Vrnila mu bom milo za drago. _ Kaj bi mogli storiti kaj takega? In mislite, da bi imelo to kaj smisla? Ne, te-ga. vam pri .najboljši volji ne morem verjeti. • - • — Če ne morete, pa ni treba verjeti. Toda jaz si bom že zbala* poiskat- Ijubčka kakor je on na^el ljubico! — Ne, tega ne boste storil*! — Mislite? Kaj mislite, da bom ?ede!a tu sama. zapuščena in nesrečna, dočim se zabava in naslaja v naročju druge? Nikar ne mislite, da je moja zvestoba neizmerna in brezpoffoina. Do danes ie res bjio tako, toda zdaj sem sklenila napraviti temu konec. Tudi jaz sem samo žensks. Zakaj bi ne bjla kakor druge? Zakaj naj bi jaz piakala. ko se dru***» vesele in uživajo v?e sladkosti življenja? — Zagrenjenost vam zastira pogled in vas peha na to pot. Pomirite se! Ali ste pomislil1, koliko bi se o tem šušljalo in spletkarilo? Saj niste tako neobčutljivi, da bi mogli vse to prenašati. Nihče bi vam sicer tega odkrito ne očital, toda iz vsakega pogleda in kretnje ljudi b razbral;, kaj mislijo o vas. Ljudje takih žen ne spoštujejo. — To b; me prav nič ne boleio. Mar mi je, kaj si ljudje mislijo o meni. Glavno je. da so take žene srečne in da postanem tako srečna tudj jaz. — Mislite, da boste srečni? Pogosto prinaša zvestoba več sreče in zadovoljstva kakor ljubezen. — O, mar ste tak moralist? Od te strani vas pa še nisem poznala. — Ne presojam tega iz moralnega vidika, temveč s stališča človeške sreče in zadovoljstva Vsaka žena. ki skače čez zakon- ski plot, si naloži s tem na ramena težko, zelo težko breme. In mislim da ženi ne kaže izpostaviti se zaradi gole ljubezni vsem tistim neprijetnostim in nevšečnostim, ki so v takih primerih neizogibne-Ljubček navadno n, nič boljši od moža, če n: še slabši. — Tud; on je samo moški. In tako se vam lahko ponovno pripeti, da boste varani. Kakor vas namreč more va§ mož varati z Mro. tako vas bo ljubček varal z drugo. V,- si boste pa očitali, da ste se izneverili možu ... — In vendar so take žene srečne. Smejejo se. zabavajo, osvajajo moška srca ... — Da. ko pa ostaneje same. jevčejo in so naj nesrečne jša brja pod solncem. — Krivičn? ste! Priznam, mešk' so v bistvu vsi enak , vendar so pa med njimi tudi izjeme. Saj veste, da n,- pravila brez izjeme. Na svetu so značajni, nežni moški ki ljubijo zvesto "n udano in k; žene spoštujejo tudi če so jim nezveste ... — Ali res verjamete, da so na svetu takf možje? — Da. vsaj eden! — Ali bi mogel zvedeti, kdo je to? — Ali vam moram to še posebej povedati? — ga je vprašala Eva in rdečica ji je zalila lica. — Eva! — je vzkliknd M*rko navdušeno. — ali je to res? Zmotil sem se! Dvomil sem o tvoji ljubezni! Oprosti! Mar sem mogel in smel upati, da me boš smatrala vrednega svoje ljubezni? Mene?... Izredni komisar za Zadrugo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja !941-xIX St. 291. smatrajoč za umestno, da sc razpusti 1P ravni svet Zadruge mestnih uslužbencev • Ljubljani in v zvezi s tem imenuje iz-edm komisar, odloča : Upravni svet Zadruge mestnh uslužben-ev v Ljublja.ri se razpušča. Za izrednega komisarja za upravljanje •ori imenovanega zavoda se imenuje g. schaucr Rudolf. Ljubljana, dne 11. novembra 1942-XXI. *isoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio iirazioli po §§ 316 in M7 fcaz. zak. in prestopka po $ 139. L*poš:cvaječ vse olajševalne m o*b-r.e c&oino&ti mu jc zn vlum prisodil 2 leti in 6 mesecev robijo, enako kazen pa I rudi h lažnu ovadbe, /a katero m* jc pre pričal, ela jo jc podal. vedev da je :k resnična. Kr:v je tc-rej objektivno in vub-icktivno. Skupna kazen za obe dejanji je bili po predpi>ih znižana n<* 7 teta robijo. Častne pravice izgubi obsojenec za d 5 Icr. V&toc B;m je kazen po kratkem premisleku sprejel. Pred razpravo proti Rami s«, sedel; na zatožni klopi trije dru^i vio'mr'ci '11 tatovi krompirja* Vsi trije m> bili obsojeni, glavni obtoženec cc!o na 2 leti in > me- .1 c ■ bije. O razpravi bomo podrobneje poroča!i jutri. !8e/ Športni pregled — Sys-Musina v Milanu. Belgijec Svs in Italijan Musina sta oba pretendenta za naslov evropskega boksarskega prvaka, ki po »demisiji« Schmellinga čaka na novega lastnika. Verjetno je. da bo med obema prišlo v kratkem do zanimivega sestanka. Kakor poročajo, naj bi se pomerila 27. novembra v Milanu. — 190 tekačev je sodelovalo pri n»-«lelj-■fcOM teku skozi Kim. V nedeljo je bil v Runu tek skozi mesto. Proga je merila 9.3 km. Startalo je 190 tekmovalcev. Xa cilj jih je prišlo v maksimalnem času 115. kasneje pa še 36. Vzdolž proge je sledila razvoju tekmovanja velika množica prebivalcev' piestolnice Zmagal je Pmtore iz Napolija v 30:06.1. — Schalkt- poražt»n. V Nemčiji je bila v nedeljo najvažnejša tekma med obema finalistoma za Tachammejrjev po"kai Mim-ehenom in Schalkejem. Odigrala se je v berlinskem olimpijskem stadionu, ki je bil skoro razprodan. V prvem polčasu je ostala neodločena. V drugem pa je vodstvo za. Miinehen dosegel znani mednarodni igralec WUimo\v£ky. kmalu nato pa je Schniidt postav.1 končni rezultat 2:0 za Munchm. Pokalni nemški prvak je torej Mttnchen, prvenstveni pa Selirdke. — Priprave za ustanovitev 1 vreflflluo mednarodne telovadn,- zveze. Berlinski listi poročajo, da je državni vodja športa Von Tschamer rnd Osten poveril načelnku telovadnega odseka nacionalnosocialistične stranke Martinu Svhneiderju dolžnost pod-vzeti prve priprave za ustanovitev evropske meddržavne telovadne zveze. V začetku prihodnjega leta naj bi bilo veliko mednarodno telovadna tekmovanje. — Ustanovitev mednarodne saliljaške zveze. Od 19. do 22. t. m. bo v Budimpešti mednarodni saoljaški tr oboj s tx>aelo-vanjem Italije. Nemčije in Madžarske. Dne 23. in 24. pa se bodo sestali voditelji nacional: ih sabljaških zvez omenjenih držav, da se dogovore o osnovah bodočega delovanja nove sabljaške mednarodne organizacije, katere predsednik je Paolo Thaon di Rcvel. Na dnevnem redu bo imenovanje predsedstvenega sveta in odobritev ptavil-n ka mednarodne sabljaške zveze. — Nogometne tekme na Dunaju. Prvenstvene tekme donavskoalpskega okrožja so se v nedeljo končale takole: WAC-Sturm (Gradec) 2:0. Vienna-FAC 8:6!. Rapid-Wacker 4:1. Dunajski spoitni kmub - Dunajski železničarji 3:1. Nedeljsko kolo je bilo že pivo povratno kolo. V tabeli vodi \VAC. sledijo mu Vienna. Rapid in Dunajski športni klub. — 1'spehi kolesarskih dirkačev' kakršnih je malo. iGazzetta dello Sport« je objavili zanimivo tabelo uspehov najvidnejših italijanskih dirkačev. Presenetljivo visoko je število xm ig. ki so jih dosegli najboljši, fcjtev.ike tudi s te atirni govorijo, zakaj je ital jansko kolesarstvo moglo doseči to> liko domačih in tudi mpdnr.i odnih uspehov v preteklih dveh deeenijlh. Najmanj 10 zmag je doslej doseglo 54 dirkačev. Pripomniti moramo, da gre pri tem samo za cestne dirke. Od omenjenega števila je s -daj aktivnih le še 11. kar bi govorilo v.■<-to. da so v prejšnjih letih obvladovali italijanske ceste predvsem posamezni izvrstni poedinei, medtem ko je danes med večino dirkačev mnogo večja izenačenost. Na prvem mestu je Rinda. ki je v svoji kolesarski karieri c"osegel nič manj kot 109 zmag. Njemu sc? je zelo prilližal edino sloviti Girardengo. ki je osvojil 107 zrn _r. Precej za obema je zaostal Guerra. ki ie pa s svojimi 76 zmagami še vedno oa zelo častnem mestu. Sledi prvi še danes aktivni dirkač, letošnji zmagovalec v krožni dirki po Italiji in edon i^med zmagovalcev znamenitega >Tour de Francea; Bartah. Doslej je vpisal v svoje dobro 64 zmag. Od ostalih aktivnih dirkačev je s 37 zmagami B ni na 8. mestu4 s 35 Di Paco na 10. mestu, s 27 L.eoni na 16. mestu, 3 22 Bizzi na 19. in z 21. Favalli na 20. mestu. Coppi je na 43. mestu z 12 zmagami — Mariborski Kapid jesenski prvak. V nedeljo je v Mariboru Rapid premagal enajstorico Graškega športnega kluba 7:1 (4*0). S tem je Rapid postal jesenski prvak južne skupine štajerskega nogometnega prvenstva. V tej skupini je tekmovalo 7 klubov, med njimi tudi mariborski železničarji, ki so zasedli tretje mesto, in Celje, ki je na 5 mestu. — Ptujeani v Mariboru. V nedeljo je v Mariboru gostovalo moštvo SK Ptuja. Nastopilo je proti Poštarjem, ki so goste po trdi borbi uklonili 3:2, med tem ko so Ptujčani ob koncu prvega polčasa še vodili 1:0. KOLEDAR Dane*: Petek. 20. novembra: Feliks V»-loa D A N A INJE P K I RK D1T\ E Kino Matica: Dve siroti Kino Sloga: Pot vrnit\ Kino \ nion: Glas vesti Razstava štirih mladih umetnikov v I«-kepiec\eni paviljonu, tnlpita nepretrgoma od 10. do 17. n El t R N E L E K A R N E Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 0 Kamor. Miklošičeva COStS SO, ifui RMVei . Sv. Peti a c—ta 78. !z pokrajine Trieste — Muzej Kevoltejla na novo otvorjen. Ob pričetku vojnih sovražnost je bil zn-prt tudi triestin.-k; javni muzej Revoltella. V soboto dne 21. t. m. bodo muzej na novo otvorili in bo spet dostopen občin>t\ :. Ta vest ie vzbudila v Trlostu velko EOdo-voljstvo. saj so umetnine, ki ao >hi\o bili muzejski prostor, primerno preurejeni, kar je predvsem /.ash;-ga prefeJctovega komisarja Coppole, lq wm je za preureditev in ponovno otvortev zelo zavzel, pa tudi muzejskega imvnat*ija prof. Edgarjii Samba Od sobote dalje b«» muzej z umetnostno galerijo otvorjen in dostopen občinstvu vsak dan od 10. do 14. ure. — Smrt starih Trjc*tincev. UflUij .«0 to dni v Triestu 7t>letni dr. Marko Cosulich, svetnik kasačijskega stKlnega dvora ter odličen pravnik 7Sletna Frania OOSfl i k-Bis-jak, 603etni Ivan Galli, TOletna Karla Raz. 81 letna Amalija Pievel-T.ukner ter Baletna Julija Zot |g. — Poročili so sc v Triestu slikar Atibl Fertuga n gospodinja Kkdu Olivo, kovač Angel Pertot in kuharca Ib>ma Matuissl. pomorski kuhar Kajetan Abram n gospo-d nja \ada Razin. — Rossjnijeva proslava. V soboto 21« t. m. je napovedana proslava Rossinijevc I5u-letnice v okviru Doix>lavora Marina Mer-cantile«. Uprizorjena bo Rossinljeva opera »Gospod Bruschino . Ta opera bo pr\.ić uprizorjena v Triestu. Sodelujejo Siva Pa-laga. Karol Ivich, Prane Nas.- mi, Xi«^^. Panzini, Amato Seguich, Hcktor Dorat, in Nela Doria. — Skupina Osiri v Politrama K:wvsctti. V dvorani Politeama Rossetti nastopa te dni znana revijska skup.na Ostri I Vando Os>-rj, Karlom Daportom. EUunom in Brani-jem. Poleg drugih točk je na sporedu tod komedija ^Sanjajmo skupaj«. — Nevarno sc je opekla s polento letna Ada Marija Palcjc iz ulice S. Giusto št. 16. Uboga deklica se jc pribl žala štedilniku in je prevrnila posodo Z vročo polento. Revica je dobila nevarne opeklino :n je bila prepeljana v »nest nsko bolnišnico. Zdravniki smatrajo opekline ^ .-mr'-no nevarne Iz Hrvatske Sbnaski ^»kstje ndpotnvali i/, /agrebn Odposlanstvo HUnkove Konle iz Bvottoioiroi ki se je mu lilo tedvn « j r 11 v EsCSObU. m y vrnilo v Bratislavo. — N«»vo imenovanj«'. Poglavnik ie imenoval državnega tajnika prof. Aleksandra. Seitza za glavnega ravnatelja za koipora-cije in socialno skrbstvo v ootnuijom ministrstvu. - Banjaluka dobi mestna hranilnico. Hrvatsko tmančno m nisti>tv<> je doVOJUo ustanovitvi v Banjaluki mestno hranilnico. Mestna občina ho najela posojilo in ga d*ia na razpolago novemu denarnemu zavodu kot obratni kapital. Hianilnua začne poslovati še letos. — Hrvatvko-neinška trgovinska pogajanja. V Zagrebu so se pričela te dni P'ga-janja za novo trgovinsko pogxxllx> mod Iemčijo in Hivatsko za leto 194!!. Nemšk delegaciji pi*eilseduje tajni svetnik Kari Hudeczek. Hr\-atski pa glavni ravnatelj za industrijo, trgovino in obit v ministrstvu tiaro in«-ga gosp«xi>r stva dr, Josip CSOSJ V otvoritvenem govoru je dr. Cabas naglasaI. da je bila medsebojna izmenjava blaga v prvem letu zadovoljiva. V odgovoru je izrekel vodja nemšhe d«'legacij«- Hrvatski priznanje za njeno prizadevanje in Uflgt -šn'i trgovinsko pobtko. Delu obeh deHgOCtJ je želel čim več uspeha. Pogajanja b«*lo trn-jala kakih 14 dni. DOBLJENA STAVA — S prijateljem sem stavil, da petnajst dni ne bom podnevi jedel in ponoči ne spal. — No, ali si vzdržal? — Seveda sem. podnevi sem spal. ponoči pa jelel. [ Iz Spodnje štajerske — Berlinska p*\ ka v Mariboru. Dtev; nastopi v Mariboru znana berlinska kolo-raturna pevka Elisa betha Sclnvai-zkopr*. članica berlinske opere. Koncert piiredi urad za ljudsko prosveto. K. Soh\varzkopf je ena najresnejših konkurentkinj svetovno znane Erne Sack. — Ncsiufo. V Radvanju pri Mariboru stanuicčemu fil-l«itnemu delaven Rafael«« Videnšku je po nesreči padla ti n vem na roko in mu zmečkala piste. 79'lOtlia \ pciko-ienka Birk je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. Levo roko jr» zmečkalo med delom 23-letnemu pomožnemu delavcu Josipu Vipotniku iz Konjic. Vk*» tri ponesrečenec so prepeljali v mariborsko bolnico. Mariborski Ud prod gtrojfetai sodiščem. Pred deželnim sodiščem v Grazo M jc moral te dni zagovarjati mariborski žid Anton Wicher, star al tet Pri Brežirali je opetovano prekoračil nemSko-hrvatsko mejo. Ko so ga zasačili je hotel spia\:*i čez mejo pet židovk. ki so imele pri sebi mnogo nakita in drugih dragocenosti. Pri \Vicherju samem so našli 165 mark. 60 kun in precej zlatnine. Zaiadi kršitve deviznih predpisov in nedovoljenega prekoračenja meje je bil obsojen na eno leto težke ječe in 4.000 mark denarne globe. Če bi globe ne mogel plačati.' bo moral sedeti še štiri mesece Ves denar in zlatnino so mu zaplenili. *te» 267 »SLOVENSKI NAROD«, P«tcX, 20. novembra 1M2-XXX Stran S rstna predstava nove operete „Šlepa miš" Njen skladatelj in avtor je Ljubljančan I. O. Pabek Ljubljana. 20. novembri Skladatelj in avtor besedila je O. J. Do-be:c. čigar opereta »Ančka« je bila pred nekaj leti izvajana na našem odru. 2e i-akrat je bilo opazno, da hoće podatj na enostaven prisrčen način kos domačeg3 življenja. Tej smer j je ostal tudi pri »Slepi miši* zvest. Za kaj gre? Zgodba je iz našega okolja. Zgodba o unerikansk; dedščini, ki jo je zapustil izseljenec svoj; hčeri, pod pogojem, da poroči nekega Matička Mlinarja. Dekle noče zgubiti dedsčine zato najame advokata, -.ninistra Listra jn se napoti z njim v Ev-rc po. Ker pa bodočega moža ne pozna se hoče poročiti z njim samo za štirinajst dni in se potem razporočiti. Seveda hoče ta pristno amerjkan?k: domislek honorirat] s primemo vsoto dolarjev, ki iih neznani ženin prav krvavo potrobuie. Sila kola lomi-faliran študent, ki je prišel s svojo zajčjo farmo na kant. se poroči z neznano, zakrito nevesto, dobi dolarje in podpiše pogodbo. Toda Kvo.i štirinajstdnevni zakon hoče vendarle uliti, zato poišče nevesto. Ta pa se m v. izda za hišno njegove gospe Tako postane Matfgek ^slepa miš«, za- Ijub; se v hišno«. Sledijo zarote in ko- varstvo nato razplet in happy-end ... Toda vse to m tako važno. Važno je, da je prišel naš operetni ansambel zopet do vlog. ki so pisane tako-rekoč »na hrbet«. Amerikansko nevesto si je zaželel skladatelj iz opernega ansambla* Mlejnikovo. Pa je tudi vedel zakaj! >Ma. rička« poje nekaj valčkov, za katere je njen glas z nekoliko senzualnm prizvokom kot nalašč. Potem Matiček Mlinar: Modest Sancin: nesrečna »slepa miš«. — Zarad- svoje smole in iskrenega srca simpatični, tragikomični ljubimec. Potem njegov protipol — Speica: Poli-čeva. 2e zopet ena izmed tistih vlog * la Maruša iz ^Svetega Antončka«: zdrava, jedra, optimistična, primitivna, prostodušna, kakor zna bit samo ona in kakor zna prepričati ljudi samo ona — da se mora biti močnejši kakor življenje, da se premaga vse kisle trenutke. Lek za pesi m ste! Pa tista živahna črnooka. čmolasa punčka Barbičeva, k. igra tokrat Dollv. Maričkino prijateljico! Ona tudi ve. kaj hoče — kakor v vsaki operet; in nazadnje se izkaže, da ima vedno prav ... Mister Lister je Anžlovar. Zastopnik nekoliko zavite miselnosti, čigar življenjska modrost je kompromis, če n, dosegljiv glavnj cilj: ideal. Anflovar se posebno v zadnji sezoni močno uveljavlja, predvsem kot izdatna dekorativna in igralsko opazi j iva osebnost. In končno: Miha Korenina! Oseba iz operete, oseba, k- je plod današnjih časov: profesor, ki se povrne takorekoč »k naravi*. Od učenosti v življenje. Ki ne pozna strahu: kaj poreko ljudje? Glavno je. kaj ugaja njemu. Ne. na prevzetnosti ta figura ne boleha Močno se zdi. da bo to ena izmed njegovih »bombnh vlog . . .* Režiser operete ie inž P Golovin. Ne pozabimo, da je tudi že sam napisal opereto »Heltca* in da pozna težave operetn h avtorjev. Z vsem razumevanjem človeka, ki je zrasel s teatrom, ie uravnaval, re-tušjral in zniansiral dejanje Rado Simo-n.ti. kj ima že nekaj operet za seboj, je odgovorni urednik za muzikalno plat dela. Sicer pa. kdor ne verjame" naj se prepriča! Maša Slavčeva. DNEVNE VESTI — Nagrada »Lino Balbo«. V Ferrari je bil zaključen nacionaln; sestanek za nagrado Lino Balbo . Inšpektor G. U. F.-a Pezzari je ugotovil najlepše uspehe sestanka. Komisj ase je umaknila k sklepanju Slede podelitve nagrade »Lino Balbo.' Pred objavo o priznanju nagrade je spregovori minister za ljudsko vzgojo Eksc. Botta- o vseučil;škj šolski reformi. Zatem ie izročil diplomo zmagovalcem, ki so se udeležili natečaja za omenjeno nagrado. Klasificiran: so bili: Kot prvi Giso Danese, pripadnik rimskega G. U. F.-a. Drug, je Remo BoJoenesi od ferrarskega G. U. F.-a. tretji pa Anton Pfgliese, piipadn-k neapeljskega G. U. F.a. — Dvanajsti sjn! 36letna Marija Borri iz Cannobia je rodila svojega 12. sina. Mati in sinček sta čila m zdrava. Marija Borri je zastopala letu 1936 pokrajino svoje pr:-.-tojnosti na rimskem sestanku dneva ma-?ere in dece — Sola orientalskih jezjkov. Ital:jansKi institut za srednji in daljn; Orijent. ki deluje pod pokroviteljstvom Nj. Kr. Viso-Canstva kneginje Piemontske in pod časw nim predsedstvom itaTjanskega akademka Eksc. Ivann Gent :e. ima v svojem nadaljnjem delovnem načrtu ustanovitev novih tečajev jn novih šol za učenje posameznih orijentalskih jezikov. Glavni ravnatelj te pomenljive šole je Eksc. Ivan Tucej. italijanski akademik in podpredsednik omenjenega zavoda. Zavod je otvor i sekcijo v Torinu poci častnim predsedstvom senatorja inž. Alojzija Burga. Z 10 decembrom se bo pričel dvoletni tečaj za učenje orijentalskih jez kov ter spoznavanje orijentalske kulture. Namen te šole in teh tečajev je v tem. da se pripravi mladina za bodoče gospodarske poslovne, kulturne in znanstvene naloge na področju srednjega :n daljnega Vzhoda, ki bo nudil Italiji nedvomno štcv;lne možnosti obojestranske blagovne, kulturne, umetnostne in znanstvene izmenjave. Na omenjen šoli se poučujejo sledeči predmeti': kitajščina, japonščina, hindustanščjna, malajščina in taj-šč.na, gospodarska tehnika v pokrajinah naveden h vzhodnih področij, f zikalna ter politično gospodarska geografija — Znanstveno raziskovanje jezera Vaet-tern. Univerza v Oslu je organizrala raziskovanje čudovitega jezera Vaettern ter je poverila to n3logo posebni znanstveni odprav, ki bo skušala dognat zemljepisni in geološk razvoj tega jezera. Dosedanji uspehi raziskovanja so zelo poučni ter pre- UUBLDANSKI KINEMATOGRAFI * detavmtkib v tlet in Uaioau: ob i/2tC Id »j 18. ari; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedelja* in praznikih v vae* treh kinematografih: ob 10.. »/,14., «,16. _in «/218. uri!_ KIKO MATICA TELEF. «-41 Delo najviSje kvalitete! Dre flirm Pari*ko podzemlje 18. stoletja! Allda Vnlli. Maria Denis, Roberto Villa KINO UNION TELEF. tt-Sl Težka odločitev veseljaškega vdovca za nov zakon GLAS VESTI V gl. vlogah: Renzo Ricci, Lui.sella Beghi. Mariella Lotti in dr. L »INO SLIM. A TELEF «1-30 Film dramatičnih motivov je Pot vrnitve v glavni vlogi zopet G.vula Csortos. poznan iz filma »etmea«. Klari foliiav in Maria Mezev I senctljivi. Omenjeno jezero vzbuja namreč zanimanje predvsem zaradi svoje nenavadne globoene in pa zaradi izredne lahkote, s katero se dviga jezerska površina k oblikovanju zelo nemirnih, visokih valov, k; nastajajo ob najrahlejšem pihljanju vetra. Ravno zato so tukaj nesreče zelo pogoste in tudi žrtve zelo števone. Ljudska fantazija je ovila to jezero s številnimi bajkam1, s katerimi se skušajo obrazložit] ti nenavadni jezerski pojavi. M~d dru-g'm so domnevali, da je jezero Vaettern v podtalni zvezi z drugim jezerom, vendar pa še nj prišla omenjena odprava do ja^nib in določnih zaključkov. V znanstven h krogih pričakujejo z vel:k:m zanimanjem znanstveno dognanega poročila omenjene odprave. — »Document] di vjta italiana«. Tzš'a je 26. številka te ilustrirane revije, ki objavlja zgovorne fotografske reportaže iz ž v-Ijenja Italije v teh čas h Ta številka jc posvečena sodelovanju med stranko n vojsko: nazorne s!ike kažejo, kako vse prebivalstvo sodeluje na notranji fronti: od mladinskih do žensk|h in drugih organ zac j vs pripravljajo, zbirajo in odpošljajo obTači"a in druge potrebščine za vojake na bojiščih Slike nam tudi kažejo. k?ko so po velikh mestih zbirali volno. Organizacije so pa tudi marljivo na delu za zimsko pomoč. — Slike pojasnjuje besedi'o v 'tnlijanšč*n: in nemgč ni Reportažo pod na-lovom -Stranka za bojujoči sc jn de]ovn narod- je napisal Fernondo Mezzasoma — Novi potresni sunki v Anal' li.ii. V anatolski pokraiin: Bal kes r ki ?e razprostira v zapadnem predelu Anatoije. je bil precej močan potres Naselbin Bigadic ter Sindirg: sta ze!o poškodovani Številne hiše so se porušile, čiovešk h žrtev je precej — Ob moževi smrti izgub dar govora, ki se ji po enem letu povrne. Dne 23. avgusta 1941 ie prejela Elizabeta Latzerini .iz Viaregia sporočilo, da je nien 32 letn mož Mar o Luporinj umrl. Revica je bila ob smrti ljubljenega moža tako pretresena da je izgubila dar govora In tud noge so j: skoraj popolnoma ohromele Za ubo-žico se je posebno zavzel znameniti zdravnik prof. Pfanser d Lucca. vendar so bila vsa prizadevanja brezuspešna. Lazzerini-jevj sc govorica ni povrnila. Te dni pa se j: je v nočnem prividu prikazal mož in potem še Dev'ca Marija. V živčn prevzetosti se ji je povrnilo zdravje, noge so se pričele gibat in kmalu zatem je tudi spre- govorila. Sedaj izvrstno govori, kakor je preje, in tudi hod s sigurnostjo. Zdravniki kažejo živahno zanimanje za to nepričakovano ozdravljenje. — 2idje izločen; iz madžarskega poljedelstva. V okviru svojega proračunskega ekspo2eja pred madžarskim parlamentom je izjav'i madžarski poljedelski minister baron Banffv. da je v teku zvajanja zakon o eksprop: iaciji zemljišč, ki so last Zidov. Doslej je bilo postavljenih pod se-kvester 400.000 oralov ž/dovske zemlje. V kratkem b0 stavljenih 14.000 malih posestev na razpolago madžarskim poljedelcem Doslej je prešio v upravo zaslužnih poljedelcev, zlasti onih. k: so mej teli j vojaškega odlikovanja »Vitez«, nad 130.000 oralov židovskega zemljišča. O zaključku svojega eksnozeia ;e zatrjeval baron Banffv. da se lahko smatra, da je po teh ukrepih židovski element dokončno izločen iz madžarskega poljedelstva. — Novi milijonarji. Pr glavni direkciji javnega dolga v Rimu je bil© predvčerajšnjim žrebanje nagrad 1 mi d jena ter pol milijona za one zakladne bone. ki zapadejo 15. februarja 1950. Izžrebane so b le sledeč« štev.: V prvi serj: 4 nagrade 1 milijona lir za štev. 1.6?S 938. Pol milijona l«ir za štev. 1:865.952, V seriji 2: milijon lir ža št- 1.929.997. pol milijona za štev 232.302. V res ji 3: nviijon lir ^ štev 1.633.012. pol milijona lir za št. nSt>u.2o5 V seriji 4: milijon lit za št. 1.109.596. pel m'lijona lir za št. 354.513. V seriji 5- milijon lr za št. 286.035. po; mi jona 1 r za štev. 852 530. V ;-eri;;i 6: milijon lir za štev. 1.642.969. pol miijooa lir za štev. 854.254. V seriji 7: milijon 1 r za štev. 325.332. po i m i.jona Ur za št. 446.976. V seriji 8: milijon lir za št. 1.389.583. pol milijona lir za štev. 1,923.745. * /a Vodnikove Knjige znaša letos članarina 16 pr, z odpremnimi stroški vred 17 oonosno IS lir. Vsak član piejme Vodnikovo prat ko 1943 n povest »Na Novinah« J»nka Kača. Ker fesidje samo skromna naklada, bodo izvodi kmalu p^šh; zato ne kaže odiušati z zapišem med Vodn kovoe Prijave sprejema pisarna Vodnikove družbe v Pucc nijevi uiici 5-1 < poslopje Narodne tiskarne i, Tiskovna zadruga v še-lenbuigovi ulici 3. Učiteljska knjigarna v pfaneigkansk? uiici 6 in šentjakobska knj.ž-n.ca. — Lep« g«*sta vojnejra po^ko:zvršno* itd.: rubešč"na (»die als gerichtliehes Pfand genemene Sachec. das Pfandungsgeld): rubestvo (die Pfan-dungi. rubež in rubežen isti pomen: pri-devn k rubežen; kdor rubi je mbec aij ru bežni k; rubežnina pa menda pomeni toliko kakor v uradnem jeziku zvršnina. Tudi naslednji zraz; so v?i slovenski: rubilo (rubež), mbežina (zarubljene reč;), rubj-len Visokega komiaarijata v Ljubljani bo v kratkem *a- ćeJ z letnim: pregledi motornih vozil. K letnemu pregledu pridejo le «.ni. ki imajo pos.bno dovoljenje za rabo vezila (dovolilnico m spoznavn: zuak> Avtomobil ze uvrsti pnaedš s ceste Viktorja Emanuela v Puhaijevi ukci pu Uradu za civilno mo-torizacijo. Lastniki teh vozil bodo povabljeni na pregled z dopisnico. Pn pregedu bo kontroliralo spložno stanje in vzdrževanje vozila tci dobre delovanje kretnega mehanizma in zavor, kakor tudi Signala h naprav Nadalje bodo kontrolirani tehnični podatki voz la (Številke mo» torja in šasije evidenčne tat>Ue£). Pri tovornih vozilih (tovorn: avtomotem. priklopriki. tovorni motocikli? bo kontrolirana iastu* teža in nosim01 Za ta vo-z!la se mora predložiti ob prc-glpdu tehtni Listek o lastni teži vozila. Tehtanje se mora izvršiti nu javn; tehtnici Vozila, ki bodo »poznana za pomar.klji-va. bo<*o morala b;ti popravljena do 20 decembra in ponovno pripeljana k pregledu Ob plačilu takse. Zato je v interesu posameznikov, da pripeljejo k pregledu vostla V brezhibnem stanju. Kdor tip bo mogei pripeljat: vozila toczio v določecem Času. bo moral prijaviti zadržek oeebno Uradu za civilno motorizaci-jo m se domeniti Za nov rok. Urad za civilno motorizacijo bo obnavljal posebne prometne dovol Inic; za leto 1043 in bo avtomobilski klub spre emsl prometno takso le za ona motorna vo*ila ki bodo pregledan* in bo pozitiven uspeh aabJležen v prometno knjižico. GLEDALIŠČE DRAMA PeteK, 20. novembra: ob 15 : Kralj na B*- tajnovt. Izven Zelo znižane cene mi 10 Ur navzdol Sobota. 21. novembia: ob 16.: CJkV rm*. Izven Nedelja. 22. novembra: ob I0.:i0 Sneguljeie*. Mladinska predstava Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 15. De*etf brat. Izven Ponedeljek, 2!J. novembra: Zaprto I. Cankar.- »Kralj na Betajnovi.« L>rama v treh dejanjih. Osebe: Kantor-F Kovic, Hana-Gor'rtskova. Francka-Kraljeva, Njn'i-Simčičeva. Krneč-KoAić, Maks-Vl. Skrbin-Sek. župnik-J. Kovic. Bernot-Nakrst. sod-nik-Gortnsek. njegova žena-KoviCeva. Lu-taiica-Starčeva. 05*krbnik-Košun. Režaser: Jože Kov:č. Dramatski ciklua »OOr na*« bo izvajan v soboto ob 16. uri kot predstava izven abonmaja po anižAnih cenah, na kar opozarjamo. Delo j« napisal E Gregorin Obsega sedem podob z uvodom. OPERA Petek^ 20. novembra: Zaprto. Bob o! a 21. novembia: ob 16.: Slepa mi*. Opereta. Izven. Cene od 24 iir nazded Nedelja, 22. novembra: ob 15,: Slepa mi*. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol Ponedeljek. 2>. novembra: Zaprto. Krstna pred»t^va nove u|»erete. ki >* je i»V*d ooinačt piilaentetj J. O. Dobeic, oo v sobo.o 21. t. m. Dele ima naslov »Si.*ra miS«. Vsebina pokaže zapletljaje, ki jih povzroči anier.kai.ska dedščina m v ZA-ezj z njo poroka z neznano nevesto. Glavne partije bodo peli: Mlejnikova, Poličeva. l>arbi-čeva. M. Sancm. Anžlovar in Zupan. D'ri-gent yn zborovodja: R. Simoniti. režiser In koreograf: inž. P. Golovin. Radio Ljubljana SOBOTA. 21. NOVEMBRA 1942-XXI 7 30: Pisana glasba. 8.: Napoved ca*a — Poročila v ltalijanač.ni. 12.20: Plošče 12.30: Poroč U v slovenščini 1245: Operetna glasba. 13.: Napoved časa Poročila v italijanščini. 13.15: Pet minut goapoda X 13.20: Lepe pesmi od včeraj in daces orkester vodi dirigent Angelini. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M Sijanee Glssba za godalni orkester. 15.: Poročila v slovenščini. 15.15: Pokrajinski vestnik 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Piiljub-ljete pesmi, vodi d rigent Zeme. 17.35 Koncert violinista Ferragu2z:ja. 17.55: Ju-van M.: Kako ohranimo cvetice posimi predavsnje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenSč'ni. 19.45: Pesmi in napevt. 20 Napoved čaaa - Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkm- v slovenščini. 20.45: Lirična prireditev družbe ElAR: Bzet: Carmen. - V odmorih pr**- I davanje v slovenščini: zanimivost, v sjou ; veničini; poročila v italijanščini, Mali oglasi ttosrop**: pozor: HlObočarns »PAJK« vam stioKovnjaSko Očisti, preoblikuje In prebarva klobuke vseh vrst po niskih cenah Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk. Sv. Petra IZGUBILA SE JE zlata damska za pest-na ura v četrtek, dne 10. t. m. od 3.-1,4. ure od glavne post* po selenburgovi ulici do kios Sloge. Ker je drag spomin, naprošam najditelja, naj jo odda proti lepi nagradi v oglasnem oddelku »Slov. Naroda«. MABAVATTI SUfBNTl S. A. PAfsOVA Sin mM di Ortaggf — roraggi. ««a. Sansssss sa aafeajjava — krmila itd. Chiedsre offsrts - Zahtevajte ponudbe Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, P*«* » novembre 1M9-XXX Pogled na Kaspiško jezero .. - ki je največje na svetu In ki igra s avoilmi pristaaiifi v stvu zelo važno vlogo 44 leiiŠčo i Kaspiško morje ali jezero :gra v sovjetskem gospodaistvu zelo važno Vlogo. Zadostuje, či omenimo, da ležita ob njem mesti Astrahan ka Baku Kaspiško morje leži na jugu Sovjetsku Rusije. L><4go je nad 1200 km in razprostira .se od južne meje točno proti severu, Široko ie 200 do 450 kilometrov njegova površin^ pa meri 410.000 km" To < največje }szero na svetu in z-Mo sc tudi imenuje morje, saj jc celo veOje od Vzhodnega morju, čeprav leži nekoliko vstran na razpotju med evropskim :n azijskim kontinentom, ima več vržnih zvez s svojim ogromntm zaledjem V njegovo severno kotlino se izlivajo največje plovni- reke Volga, Ural in 2Lraba Od izliva Vo.»e pri Asti uhanu in Urala pri Gurjevu (Cepajevu) sta speljani dve železn ei. priključeni na osrednr rusko železniško omrežje S tem pridobivajo omenjene tri teke kot prometne žile mnoga na svojom pomenu. Omeniti je troba še nad S00 km dolg naftovod, ki vodi s severne obale od mesta Rakisu do Orska ob vznožju južnega Urala. Po njem se ne pretaka samo nafta iz območja Embe. tem v-tudi ona iz pristan šča Eaku. Kemična industrija Vzhodna obala Kaspiškega morja spada upravni, h Kazakstanu m je brez večjega pomena, ker je zeic redko naseljena. To je prostrana s:ina pustinja Ust-Urt. Omembe vredna je samo velika kotlina Kara Bugas. skoraj ločena od morja. Morska voda v nji ima nad 1S° „ soli. Na obalah te morske kotline je nastala velika kemična industrija. Tu se pridobiva poleg drugih važnih soli 70% ruskih natriievih suuatov. To puščavsko področie spada že k Turk-menistanu. k: sc razp.-osti/a od tu pro:i jugu tja do iransht meje. Važno v>ua.no mesto je Krasnovodsk. Pomen tega pristanišča se je znatno povečal, odkar jc bila zgrajena iz njega vodeča transknspička železnica. Velilc del izvoza iz Turkestana. zlasti volna, bombaž svila, preproge, riž. petrolej itd. gre preko Kras.-..*vodska. T?> pristaniško mesto ima tudi poštne pomorske zvc/.e z vsemi velikim pristanišči na vzhodni .n zapadni obali kakor tudi z iranskimi pristanišči Enseli. Bender Sin itd Gorata južna cbala Kaspiškega morja spada že k Iranu, pa je zdaj zasedena po sovjetskih četah Doslej precej zapuščeno ozemlje se zdaj priključuje s strategični-mi cestnimi in železniškimi zvezami na sovjetsko železniško omrežje da bi lahko po tej poti dobivala Sovjetska Rusija orožje in strelivo od Svojih anglosaških zaveznikov. Baku — središče petrolejske industrije Znatno večji je uospouarski pomen zapadne obale Kr.spi.kega morja s pokrajinama Azerbcjdžan in Dagestan. od koder dobiva Sovjetska Rusija še zdaj 75,J;, vseh mineralnih olj. Središče pridobivanja slednjih je znaro mesto Baku. ki šteje .vJO.OOu prebivalcev in se razprostira na poiotoku Apšeron na plitvi obali Kaspiškega a:or-ja. Leta 1914 so pridobili v Baku že 7 milijonov ton nunerainih olj. leta 1932 12.U miljona. leta 193S pa 22.1 milijonov Baku sam daje Sovjetski Rusiji nad 73^; vseh mineraln h olj: kar iih črpa iz svoje zemlje. Strokovnjaki rodijo da je v zemlji okrog tega važnega petrolejskoga sred:s<\. še 2.74 miljard ton m neralmn olj ali 32% vseli zalog, kar jib ie še v ruski zemlji V u»tlini Volga-Ura:, ki jo nazivajo drugi Baku, je pa 2.7 nuV.jard ton aH Z0% vseh i uskih mineralnih oij. Toda tu črpanje 3« m tako razvito, kakor v področju pristaniškega mesta Baku Leta 19Z3 so načrpali tu samo 1 '» Milijone ton, letos je pa obsegal načrt 7 milijonov ton nafte. Zaloge v severok^erpiškem področju Erru se cenijo na 1.17 milijard ton (14%). Tu so načrpali 1938 komaj 0.7 milijonov ton. načrt za letos je pa določal 2 milijona ton. Baku je torej še vedno najvažnejše središče i uske petrolejske industrije. Tu odkrivajo vedno nove vrelce. V samem Kasaškem morju, v področju zaliva Ujič, načrpajo letno že 4.JX)000 ton nafte Pred polotokom Apšeron ležeči otok Artem daje iz svojih 50 vrelcev letno že 1,000.00 ton nafte. Ta otok je zvezan s polotokom Apšeron po 12 m širokem nasipu, po katerem s<> napeljane tudi cevi. Baku je dajal noslej večinoma sirovo olje, v zadnjem času se pa kaže prizadevanje predelovati lo vel-ko zemeljsko bogastvo kar na mestu. Pred začetkom sedanje vojne je že obratovalo v Baku 16 rafinerij, poleg tega na več industrijskih naprav za proizvodnjo bencina, ki je znašala leta 1934 že okrog 300 000 ton. Nafta se pretaka iz Baku po dveh vel.kih cevovodih v Bat um ob Črnem morju. Mao°o so je pa prevažali tovorni vlaki proti severu. Zdaj je na razpolago samo še provi zončno zgrajena železnica ob zapadnem robu Kaspiškega morja do Astrahana. ali pa preko južnega Kavkaza do Batuma. Posebnega pomena je Kaspiško morje tudi kot prometna žila za izvažanje mineralnih olj iz pristan šča Baku V ta namen je imela Sovjetska Rusija prej na razpolago mnogo petrolejskih iad*j. ki so prevažale nafto preko Astrahara m Stalingrada v razna industrijska središča. Baku ima tudi zelo živahen pomorski promet. Naftovodi in petrolejske ladje Severno od mesta se še enkrat prikažejo na zapadni obali Kaspiškega morja značilnosti te na mineralnih oljih izredno bogate kotline. To je Dagestan s svojimi vrelci, segajočim: od Derbenta do Mahač-Kale tPetrovska). To ozemlje spada upravno že k pokra ji ai Grozni. Dervent m Mahač-Ka-los Sta važni pristanišči Kaspiškega morja. Mahač-Kala jc zvezana po dveh nalto-vodih z znanim, tudi zelo važnim središčem petrolejske industrije Groznim. Iz Grozne« ga so prej dovažnli mineralna olja v to pristanišče, od koder so jih izvažali v druga pristanišča. Od leta 1936 se pa pretakajo mineralna olja po velikih cevovodih -aravnost iz pristanišča Mahač-Kale v rafinerije v Groznem V Mahač-Kali so pa zadnja leta tudi zgradili nove rafinerije, kjer predelajo letno 700.000 ton nafte. To pristanišče dobiva \ predelavo nafto tudi iz Krasnovoclska m vzhodni obali Kaspiškega morja, zlas.i mnogo je pa dobiva s petrolejskim! ladjami, da jo pošilja po cevovodih naprej v Grozni, kjer so predelal leta 1939 okrog 3.9 milijonov ton nafte iz Baku. Severno od Mahač-Kale so pričenja ob obali zopet solna stepa. Tu se pa izliva v Kaspiško morje reka Terek. To ozemlje utegne v bodoče igrati važno vlogo v pridelovanju bombaža. Astrahan in njegov pomen V 6000 tah- obsegajoči delti Volge leži važno pristaniško mesto Astrahan. ki Šteje zdaj 250 000 prebivalcev. To so vrata med knapiškim gospodarstana področjem in osrednjo Rusijo. To je pa tudi važno trgovsko središče na poti med vzhodno Evrop in Azijo. V prostranih pristaniških napravah Astrahana so med drugim pretovorili letno do 7 milijonov ton nafte, petroleja in bencina is petrolejskih ladij v cisterne. Vse to bogastvo mineralnih olj je slo po Volgi v rafinerije Stalingrada in dalje v Moskvo.. Pa tudi drugi proizvodi te bogate pokrajine gredo preko Astrahsa proti severu. Astrahan je zelo važen tudi kot središče sovjetskega ribar, stva. Ravna severna kotlina Kaspiškega morja in ustja treh velikih rek Volge, Urala in Embe so najbogatejši viri, iz katerih črpa Rusija ribe. Znan je zlasti astrahan-ski kaviar. Tu na love letno okrog 600.000 ton rib. Iz Astrah ana gre pa tudi mnogo lesa po Volgi proti severu. Velik prometni pomen Prometni pomen Kaspiškega morja je torej velik. Nrkoli ko mu škoduje postopno upadanje morske gladine. Vzrok tega pojava se ni pojasnjen. Kaspiško morje leži že 26 m pod gladino črnega in se je znižalo samo od leta 1910 za 2 metra. Ta naravni pojav ima važne gospodarske posledice za pristaniške naprave, pomorsk* promet in ribolov. Kaspiško morje dobiva letno okrog 450 km3 vode; od tega odpade samo na Volgo okrog 250 km3, 60 do 70 na druge reke, 80 do 90 na padavine, 40 do 50 pa na podzemne dotoke. Te ogromne množine vode morajo torej vsako leto rz-hlapeti. Vendo hitrejše upadanje gladine Kaspiškega morja mora pa imeti še druge vzroke. Konigsberški geograf dr. Plaetschke je ugotovil, da dobiva zdaj Kaspiško morje iz Volge letno okrog 50 km5 manj vode kakor prejšnja leta. Na eni strani porabijo iz Volge več vode kulturne rastline, ker se zadnja ieta umetno namakajo v področju Volge prostrana polja. Tu so zgradili velike naprave za prestrezanje snega, ki ga veter ne odnaša več v doline in soteske. Voda, ki bi jo dobivalo sicer Kaspiško morje iz snega, gre torej v izgubo. Poleg tega so pa zgrajene na ievem bregu Volge, ob Tereku in Kuri velike naprave za umetno namakanje zemlje. Tako gre v izgubo še 70 km3 vode. še nekaj let, pa bo gladina Kaspiškega morja za 4.5 m pod sedanjo. Ta izguba na vodi naj bi se nadomestila iz severnih rek Pečore. VLčegde in jezera Bjeioje Italijanski tanki v Rusiji na poti v sprednje postojanke Ladjevje O kaspiškem brodovju ni točnih podatkov. Pc zadnji statistiki je obsegalo 64 petrolejskih iadij s 146 000 br. in okrog 59 tovornih ladij s pičlimi 50.000 br. Temu je treba prišteti šc ladje za promet po Volgi, ki so tudi tako velike, da lahko vozijo po morju. Poleg že omenjenih velikih naftovodov in železniških prog ima Kaspiško morje zvezo z Donom in torej tudi s Crnim morjem po prekopu Manic. Glavna zveza s Kaspiškim morjem je pa od maja do novembra 3700 km dolga Volga ter do Vzhodnega in L-edenega morja segajoče omrežje prekopov. Praktičen pomen tega omrežja je bil dokazan že leta 1922 z vožnjo parnika »Pionire skozi Leningrad, po Volgi preko Kaspiškega morja do iranskega pristanišča Enseli. Zadnja leta je pa postala Volga največja živijenj-sk žila in prevozna pot za mineralna olja Rufhje. Po nji vezi nad 4500 prevoznih sredstev, med njimi nad 1400 parnikov. Letni promet znaša že okrog 30 milijonov ton Kazni za prestopke obrtnih predpisov Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-misarijaru objavlja: Kr Kvestura v Ljubljani je od 16. oktobra 1942-XX do 31. oktobra 1942-XXI izrekla naslednje kazni zaradi prestopkov prehranbenih določb in zaradi verizenja: Ker niso oddali svežega in ne posnetega mleka: L Satler Kocijan, posestnik, Kleče 4; 2. Ahlin Frančiška, posestnica. Jezica 16; 3. Dečman Lovro, posestnik, Sto-žice 9: 4. Dimnik Ivan. posestnik, Jarše 2; vsi štirje so bili naznanjeni sodni oblasti. Zaradi zviševanja een: 1. Kalin Savel j, tovarnar, Gajeva 6, ><3000 lir globe: Lav-rič Josip, tovarnar, Cankarjevo nabrežje I, 3000 lir globe, 30 dni zapora obrata; 3. Mergenthaler Adolf, tovarnar. Zaloška 63, 3000 lir globe: 4. Pancar Terezija, gospodinja, Ižanska c. 106, 600 lir globe; 5. Kačič Pavla, prodajalka, Florijanska 22, 300 lir globe; 6. Višnjevec Roman, trgovec. Florijanska 37, 300 lir globe; 7. Jerina Vida, prodajalka, Kladezna 10, 500 lir globe; 8. Mesec Angela, uradnica. Ribniška 11. 500 lir globe; 8. Bucik Anton, prodajalec. St. Petrska 3. 1000 lir globe; 9 Podboršek Helena, prodajalka. St. Petrska 52. 500 lir globe. 10. Gale Josip-na, orodajalka. Gal jeva 164, 500 lir globe; II. Mlakar Miroslav trgovec. Velika Čolnarska 23. 2000 lir globe, 30 dni zapore obrata; 12. Venturini Ludvik, mizar. Ižanska 141, 500 lir globe. Zaradi nakupa svinjskega me*a brez Prevodovega dvoljenja: Dolinšek Josip, mesar. Ižanska 46, 2000 Ur globe, 30 dni zapore obrata. Zaradi nakopa govedine in teletine na prepovedan dan: Dular Franc, mesar. Trnovski pristan 4. 2000 lir globe, 10 dni zapora in 30 dni zapore obrata. Zaradi prevoza Krompirja brez predpisanega dovoljenja: Ca mernik Rudolf, železničar. Zeleni log 20, 300 lir globe in zaplemba blaga. Zaradi prevoza moke brez predpisanega dovoljenja: Mokar Stanislav, kurjač, Tyr-ševa 29, 500 lir globe. Zaradi odtegovanja blaga redni potroš- nji: 1. Jerala Štefanija, gospodinja, Galus-sovo nabrežje7; 2. Bec Rožahja, gospodinja. Celovška 90; 3. Renko Antonija, gospodin ja, Galetova 10; 4. Jaz!w?c Karel Rožna dolina V/15; 5. čehovln Ivan, posestnik. Vič 55; 6 Zavašnik Frančiška, gospodinja. Viška 42; 7. Zore Josip, kmetovalec, Vič 13; 8. Zore Lovro. kmetovalec, Vič 13; vseh 8 je bilo naznanjenih sodni oblasti. Zaradi prodaje racioniranega blaga brez odvzema odrezkov in zaradi neredno vodenega spiska o prihodu in Izdaji blaga: 1. Jezeršek Franc, pek. Zaloška 33, 1000 lir globe: 2. Zorman Marija, trgovka. Stari trg 32. 1000 lir globo in zaplemba blaga; 3. Oblak Josipina, trgovka, Glinška 3, 1500 Ur globe; 4. Bertok Mira, trgovka, Vodnikova 167. 2000 Ur globe, 10 dni zapora. Zaradi nakupa tkanin brez nakaznic za blago: 1. Jernejčič Stanislav, trgovec, Vrhnika 19, naznanjeD sodni oblasti; 2. Za-krajšek Egon, tapetnik, Miklošičeva 34, 500 lir globe: 3. Goli Robert, trgovec. Ulica 29. oktobra št. 7, 500 lir globe; 4. Železni-kar Ivan, trgovec, Marijin trg 3, 2000 lir globe; 5. Mohar Leopold, trgovec, Ulica 3. maja št. 7, 2000 lir globe. Zaradi opustitve spiska o prihodu in odhodu blaga: Trnovec Budislav ravnatelj, Levstikova 2, 3000 Ur globe m 30 dni zapora. Zaradi prodaje vina trgatve t. 1938 po nedovoljeni ceni: Delich Umberto, trgovec. Hranilniška 6, 1000 lir globe in 5 dni zapora. Zaradi zlorabe živilskih nakaznic oseb, premeščenih v drago občino: 1. Lapajne Alfonz, zasebnik. Domobranska 23, 4500 lir globe; 2. Feldstein Terezija, prodajalka, Cerkvena ulica 15, 500 lir globe. Zaradi prodaje tkanin brez bonov za nakup: Fogl Franc, ravnatelj tvrdke »Štora«, I lesa, ki jih bo Slovaška uvažala iz Dan.-Celovška 280, 500 lir globe. Glede Švedske je doslej prevladoval slo* V mesecu septembru tekočega leta je vaški izvoz. Na uvoz je odpadlo od < ' ljubljansko kazensko sodišče izreklo na- vrednosti 80 milijonov kron 15 do 20, na Pokopališka 8. 200 lir globe, 7 dni zapor«* 2. Jurman Milan. Pod hruško l, 300 tir globe, 7 dni zapora; 2. Sesar Ignacij, ft-glarjeva 15, 200 lir globe, 7 dni BSpoi .; 3. Višnjevce Roman, Vcžur>ki pot 1, 7 < zapora. Zaradi nakupa l>laj;a, lzviruj«>ce«;a iz tatvine: 1. Zavrl AnUm, st. r, *. y.». i lir globe, 15 dni zapoia; J. Zavri BmJUj u, Št. Pcterska 10, 10 dni SSpora. Okrajno glavarstvo v Loijaicu |s v M ~ tembru tega leta zaradi prekrškov prehrambenih določil obsodilo Oaveza V ' Nadlesk 13, občina Stari trg, na 250 l^r globe. 5 dni zapora in zaplembo blaga, ker je prodajal racionirano blago proti prehrambenim predpisom. Okrajno HavarMvo v Novem mestu |0 v mesečen oktobru taga leta izreki.) : h slednje kazni zaradi prekrškov prehrai bonih določi! in zaradi nedovoljenega ve— rženja- Zaradi nakupa tkanin brez oblačilnih odrezkov: 1. Mikl'ć An.,, trgovka, mesto, trg Ivttorio. 100 lir globe; 2. M' -dic Ivan. trgovec. Novo mesto, trg Litt>« rio 12. 300 lir plobe. Zaradi prodaje tkanin brez oblačilnih točk: Kadivec Anton, Ljubljana, Nasip •'. Petra. 100 lir ^lobc Ker ni prijavil pra>ita: Košiček Jc^ k delavec. Novo mesto 200 lir £lube. Zaradi skrivnega zakola in DfSdaJc telečjega mes*: Koleno Franc, kmet, Gorn a Ponikve 9, občina Trebnje, 150 lir globo' in zaplemba blaga. Ker je prejemal v mletje večje količino žita nego so določene in zaradi neredne a vodenja spiska o prihodu in i/.daji bi**: Blažič Ivan, mliiuir, Nova metu, I'r -šernova Iti. 200 lic globe. Ker so nosili v mlin žito preko določ>no količine: 1. Mihalič Marija, šmihe! 23, < -čina ŠmihcI-Stopiče, T)0 lir globo n plcmba blaga; 2 Jerman Angola, P ari i vas 13. Šmihel-Stopiče. 5° lir globe in l - plcmbo blaga, 3. Krnc Franc, Znbja \ m št. 2. Šmihel-Stopiče, 50 lir glob-.* |n >-piemba blaga. Slovaška zunanja trgovina Nameravana trgovinska pogajanj t Slovaško na eni ter SveJsko, Dam-ko m Finsko na drugi strani motnjo iz tehnn in razlogov v tekočem letu odpusti. Po^ o blagovnem prometu med temi država1 ni bodo začasno podaljšane, pogajanja ono Ji pogodbah sc pa prično spomladi leta i:vl. Blagovni promet z omenjenimi tremi v pridejo v prvi vrsti stroji za obdelovat.je slednje kazni zaradi prekrškov prehrambenih določil in zaradi nedovoljene spekulacije: Zaradi povišanja cen: 1. Gradnik Lovro, izvoz pa 50 do 60 milijonov. V splošn« na se je razvijala slovaška zunanja trgovi ta tudi letos ugodno. Izgledi so tudi za hodnje leto dobri. J. O. CURWOOD: rahamova polja ROMAN Nekega solčnega popoldneva, maja meseca leta 1749. so stopali pes, deček, mož in žena, razvrščeni tako, kakor jih naštevamo, preko travnikov na Tonteurjevem griču, v smeri proti francoski meji zahodno od reke Riehelieu in Champlainskega jezera v osrčju divje pustinje. Ta pohodna razvrstite^* je postavljala preizkušena in v vsem kraju veljavna pravila na glavo; vsaj Tonteur je tako godrnjal sam pri sebi. ko je gledal za družbico. Samo neprevidneži so mogli tako hoditi po tej neskončni deželi, kjer si tahko vsak hip naletel na dvijake. Pni bi bil moral hoditi mož, z odprtimi očmi in puško rared za strel, za njim žena, takisto pripravljena na presenečenje, in &o'e zadaj deček s psom. če je bilo sploh pametno jemati otroka s seboj na taksno pot, posebno še, ko se je bližal večer. Tonteur je bil vojščak z eno samo nogo. vlastelin mlina snodaj v dolini, od koder so se bili potniki odpravili proti domu. Z očmi polnimi občudovanja je gledal za ženo; njen mož, ki jo je spremljal, je utegnil biti čudak, človek nič kaj zdrave pameti, da. nemara kar malce neumen, a vsekako je bil preklicano srečen, ker je imel za ženo Katarino, ki je bila tako milega obraza, tako krasne postave in tako božansko čistega srca. In tudi Jeems je bil srečen deček, ker je ime! takšno mamico. Srečen je bil celo pes, potuhnjena indijanska mrha. ki ga je pa vendarle hranila in razvajala, čeprav ni bil za nobeno rabo, in se mu smehljala... tako, kakor jo je bil videl Tonteur. Ko so mu potniki izginili izpred oči, je invalid malone srdito zasadil konec svoje lesene noge v mehka tla. Francoski kralj ga je bil počastil s svojo naklonjenostjo ter ga mimo mnogih drugih bojevitih baronov postavil na stražo ob Riehelieu ju, kjer je bilo treba brzdati Angleže in njih rdečekožne zaveznike Indijance, za prvega varuha reke, ld je tekla naravnost proti osrčju Nove Francije. Da so prišli Angleži s svojimi prijatelji,, Indijanci mohi-kanskega in seneškega rodu, bi bili morali najprvo preko njegovega trupla, preden bi bili mogli dalje. Noben vojskovodja ne bi bil mogel dobiti bolj laskave naloge. Česti, bogastvo, prostrana gospo-ščina, nad katero je bil kralj. In vendar... In vendar je mogočni vlastelin zavidal Katerini-nemu možu. Henriju Bulainu. * * * Popoldan se je nagibal h koncu. Nekaj oblačkov, kakršni so maja meseca pogosti, se je kopičilo na vzhodu. Solnce je še svetlo sijalo, in podoba je bilo. kakor da se ob njegovi dobrodelni toploti zemlja radostno in vedro predaja nekakšnemu rodovit- nemu, mirnemu pokoju. Tako je bilo že od jutra in že vse te zadnje dni. Nekaj dežja je bilo padlo, baš toliko, da so pognale iz tal zelene kali. Tudi nekaj vetra je bilo, nekaj oblačnih dni in nekaj neviht, a samo ponoči; in ob vsaki zori se je bilo vrnilo solnce in z njim ptice, ki so prepevale, cvetje, ki se je odpiralo, in zelenje, ki je čedalje sočneje odevalo gozdove. In ta popoldan je bil tako miren, da si lahko razločno slišal brenčanje čebel in bistro žuborenje voda, ki so v tisočerih vijugah hitele proti prerijam ob Riehelieu ju. Nobene sapice ni bilo Čutiti; listje jc bilo negibno, čeprav je bilo vse na okrog kar gosto od življenja, navdahnjeno od nekega skrivnostnega, rodovitnega duha, ki ga človeško oko ni moglo zaznati in ki človeško uho ni moglo razločiti njegove govorice. Bila je ura, ko ptiči tiše prepevajo. Zora jih je bila slišala glasno in neugnano žvrgoleče, kakor bi izzivali duhove premaganih temin; toda popoldne, o solnčnem zahodu, o mraku je zvenelo v glasovih istih drobnih pevcev nekaj hvaležnega in pobožnega. Na travnikih so cvetlice pokrivale bogato zeleno preprogo z belimi, rdečimi in sinjimi pikami. Cvetke in ptice, zahajajoče solnce v vsej svoji slavi, smehljajoče se sinje nebo nad vrhovi dreves ... in pes, deček, mož in žena, ki so jo ubirali proti zahodu. In trem izmed njih* vštevši psa, je Tonteur zavidal. Ta pes, je pomislil Tonteur, je imel ime, ki se bolj kakor sam Tonteur, imenitni gospod z leseno nogo, ki so mu preprezale prsi take brazgotine <>d udarcev in sunkov z mečem, da bi bil marsik.lu drug poginil od njih. Pred vsem je bil pes velik, mršav in koščen, živ kup čttlečih sklepov in mi. toda ta klavrna postava je bila posledica telesn- i ustroja, ne pa skope prehrane. Bil je domać j ., tako krotak, da si ga moral na prvi pogled vzi u-biti. Imel je kuštravo, sršečo dlako, velike f in koščene čeljusti; uhlji so bili le še ostanki i bojev z drugimi psi, in prav tako jc bil tudi i zgolj spominek, skromen štreelj, ki pa je zato t-bolj veselo migljal. Med hojo je šepal, tako t« in okorno, da se je stresalo vse dolgo telo od glave do repa; kajti na levi prednji nogi mu je manjk; šapa, takisto, kakor je bil Tonteur brez no Skratka, bil je pohabljen, živahen, grd in prija: . pes, in gospa Katarina mu ni bila zaman vioV la imena »Kolobocelj«, ki je izražalo vse njegove la st« nosti. Tako je imel torej Tonteur v nekem smislu prav, ko ga je smatral za štirinogega invalida; po d? plati pa se je motil. Pes je imel dušo, in ta ch : i je bila vsa vdana dečku, ki je bil njegov gospo