UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradno ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vrafajo. Nefrankirana pisma se ne ; sprejemajo : : : NAROČNINA : celoletna po pofiti ali s pošiljanjem na dom za A vttro-Of?rsko in Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26,40; za : : 'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prasko .* •' .* ob pol 11. dopoldne. *. •. • OPKAVNIS^O se nahaja v Selenburgovi ulici ts!ov. C. 1!., in uraduje za stranke od 8. do 32. dopoldne in od S. do 7 jvinV Ineerati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, f-oslm*. ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefranliii«ia ali premalo frankirann pisma se ne sprejemaj Reklamacije .ista so poštnine proste. Stev. 588. V Ljubljani, v soboto dne 24. maja 1913, Leto III. Občinske volitve v Trstu 1913. Delavci, voiilci! Prva štiriletna" doba socialističnega delovanja v tržaškem občinskem zastopu je zaključena. Meseca junija boste poklicani, da si izvolite v ta občinski svet nove zastopnike, katerim boste izročili upravo občinskega imetja in zastopstvo vaših interesov. Pri tein pa stopa socialno demokratična stranka pred vas v zavesti, da so izvršili njeni zastopniki v mestnem svetu v teh štirih letih polno dolžnost naprain občini in napram vsemu tržaškemu delavskemu prebivalstvu. Vsestransko, vztrajno in dosledno je bilo delovanje naših socialističnih zastopnikov. Ostra je bila njihova kritika in odločen njihov protest zoper meščansko-kapitalistični upravni sistem gospodujoče nacionalistične večine. Njihov trud in. boj ni bil brezuspešen. Pogumno so razvijali socialistični občinski program, sprožili iniciative in pojasnili gospodarske in kulturne naloge občinske uprave. Vsak pojav občinske politike jih je našel na svojem mestu. Socialistična misel, ki stremi za blagostanjem iloveštva, je bila vedno krepko in uspešno izražena, Uvaževati so se morala naša načela in moč naše delavske socialno demokratične stranke glede vprašanj, ki so se reševali v občinskem ali deželnem zastopu. Njihovo prizadevanje povodom^ razprave občinskega proračuna je še vsem v živem spominu. Obširno in koristno razpravo so pro-vzročili in izvedli predvsem naši socialistični zastopniki, da povzročijo razpravo o nujnih delavskih problemih in da so razkrili namene špekulantov gospodujoče stranke. Vodovodno vprašanje, oskrba plina in ureditev tramvajskega prometa so bili predmeti spekulacijam občinske večine. Uspeh odločne in krepke opozicije socialističnih zastopnikov je izprememba pogojev v pogodbi glede dobave plina v škedenjsklh plavžih, kakor tudi zboljšana pogodba s tramvajsko družbo za upravo novih tramvajskih prog. Brez prizadevanja naših zastopnikov bi ne bila še omogočena ugodna rešitev vprašanja mestnega vodovoda, občinske plinarne in elektrarne. Uspeh vztrajnega boja socialističnih svetovalcev je zgradba 100(1 delavskih stanovanj, s katerimi se je nekoliko omejilo izkoriščanje in odiranje ljudstva po brezvestnih hišnih posestnikih, ki so postali po uslugi kapitalistične večine tudi gospodarji^ tržaške občine. Zemljiška in stavbinska politika tržaške občine daje pravi obraz težnjam nacionalističnih strank. Krepki odpor naših zastopnikov jc usilil večini reformo stavbinskega reda. ki bi moral služiti interesom občine in ne špekulacijam privatnih odiralcev. Reformi sta se protivili italijanska nacionalistična večina in slovenska nacionalistična manjšina. Zagovornikom hišnih gospodarjev je priskočila na pomoč še vlada sama, ki je s pasivnim odporom onemogočila uspešno izvedbo reforme. Odpor vlade je podpirala večina, ki se jc po njem nahajala v lepem položaju, da je smela zvaliti vso odgovornost na vlado. Zahtevali so socialistični zastopniki temeljito izpremembo davčnega sistema, da se demokratizira zastareli sistem obdavčevanja, ki jemlje največji del dohodkov potom vedno večje colnine* na potrebščine konsumentov in potom neprestanega obdavčevanja stanovanj. Dosegli smo tudi tukaj svoj namen, preprečili smo večje obdavčevanje življenskih potrebščin in stanovanj. . Delovanje naših zastopnikov^ je razkrilo tudi pogubonosno smer občinske finančne politike. Večina se hoče rešiti finančnih zadreg potom neprestanega brezmiselnega povišavanja občinskega dolga. Posledica temu: navidezno zenačenje občinske bilance in ogromni profit denarnih zavodov in kapitalistov, ki kreditirajo občini in si jo polagoma osvajajo. Mnogo je še drugih važnih in nujnih vprašani. ki pričakujejo rešitve in ki se niso mogla rešiti vsled odpora koaliranili meščanskih strank. Nezadostno število šol in primernih otroških vrtcev, pomanjkljiva šolska oskrba delavskih otrok, slabo zdravniško poslovanje, neznosni položaj mestne bolnišnice, odlagana zgradba otroške bolnišnice, skrajna zanemarjenost javnega prometa, nadalje zanemarjenje mesne snage, ki je prava mestna sramota: evo v kiatkih obrisih predstavljena nedelavnost in protiljudski sistem večine, ki že polstoletja nemoteno gospodari v tržaškem mestnem sveiu. Oskrbovalna in socialna politika, ustanovitev posiedovalnic dela, zavarovanje delavcev proti brezposelnosti, določitev minimalne mezde za vse občinske uslužbence, odredbe za ublažitev draginje živil, so zahteve, ki so jih opetovano stavili na dnevni red občinskih razprav. ki so pa bile odklonjene vsled odpora nacionalističnih zastopnikov. Pokazali so tako svoje razpoloženje napram socialnim nalogam moderne občine. To je pač dovolj zgovoren dokaz nazadnjaško kapitalističnega nagnjenja nacionalističnih epigonov. Nekaj je pa gotovo in dognano: Ekspo- nenti tržaških nacionalističnih strank so predvsem in izključno zastopniki kapitalističnih mogotcev. V službi teh jc vse njihovo prizadevanje in ves njihov trud. Težnje izkoriščeval-nega razreda prikrivajo z narodnimi pretvezami. Za narodno zastavo se skrivajo branitelji izkoriščevalcev občinskega zastopa in revnega ljudstva! To smo imeli priliko konštatirati (udi povodom razprave o narodnih in kulturnih vprašanjih. Vztrajali so naši zastopniki na stališču narodne enakopravnosti, ki je prvi in temelj.ii predpogoj resnični rešitvi narodnih sporov. Naša beseda se ni uvaževala. Premnogi interesi vsiljujejo nacionalističnim strankam' nadaljevanje narodnjaške gonje, da se poostre nacionalna nasprotja. Šolske in kulturne potrebe služijo nacionalistom v dosego drugih namenov. Socialistični zastopniki so prvi dali rešitvi šolskega vprašanja konkretno podlago, ko so zahtevali poobčinjenje privatnih šol, ki služijo sedaj le strankarskim nacionalističnim namenom. Proti zahtevi potrebnega števila slovenskih in italijanskih občinskih šol so bili enako združeni slovenski in italijanski nacionalci. Ali manevri nacionalistov nas ne motijo. Vztrajali bomo še nadalje na stališču narodne enakopravnosti in internacionalne delavske solidarnosti. Pričelo opozicijsko delo bo naša stranka nadaljevala nemoteno in energično, dokler ne bo odpravljen sedanji krivični volilni sistem, ki zagotavlja večino v mestnem svetu le privilegiranim in bogatim slojem. Socialistično zastopstvo v mestnem svetu pričakujejo novi veliki boji. Nasprotniki postajajo čim drznejši in brutalnejši. Zdrobiti bo treba premoč nacionalizma, da se porazi predrzno gospodujoča nacionalistična večina. Čim močnejše bo naše zastopstvo, tem uspešnejši in silnejši bo naš boj. Vztrajno in naporno delo nas ni utrudilo, naša volja ni omahnila. Krepi nas zavest, da smo izvršili delavsko in socialistično dolžnost, krepi nas brezpogojno zaupanje zavednega delavstva. Da izvedemo zahteve našega občinskega programa, bomo napeli vse moči. Toda ker vemo. da bo mogoče izvesti koristno občinsko politiko le, kadar bomo imeli v mestnem zastopu večino, zahtevamo uvedbo splošne in enake volilne pravice na podlagi proporcionalnega zistema. Delavskim slojem naj se na stežaj odpro duri v mestni svet, da bodo s primernim številom svojih zastopnikov branili svoje razredne interese. Vsem Občinarjem brez razlike spola in razreda naj se podeli volilno pravico. Socialni napredek zahteva, da se odpravi sistem volilnih privilegij. Zavedno delavstvo tega mesta, ki ima ves svoj pomen, ves svoj dosedanji razvoj, vse svoje bogastvo zahvaliti delu, je neštetokrat dokazalo svojo odločno voljo, svojo idealno bojevitost, kadar je šlo za napredek proti reakciji, za svetlobo proti temi, za pravice ljudstva proti predpravicam denarne vreče. Iz mednarodne solidarnosti je delavstvo zajemalo vso svojo moč v dosedanjih bojih; svoji načelnosti in doslednosti ima zahvaliti vse svoje dosedanje uspehe. S tem svetlim in mogočnim orožjem pojde tudi v boj letošnjih občinskih volitev. Še ena bitka — ne prva. ne zadnja — je pred nami. Na noge, delavci, da priborimo še eno zmago, ki nas približa zadnjemu bleščečemu cilju: Osvoboditvi dela iz okov kapitalizma! Vsak na svoje mesto! S solidarno voljo in z združenimi močmi! Slava stranki mednarodnega socializma! Berchtold, Stiirgkh in avstrijski prestiž. (Govor dr. Adlerja v poslanski zbornici dne 21. maja 1913.) (Dalje.) Nezmisehio in blazno konfiscirajo tjavendan, tako, da je dovolj, če si naroči človek, ki bi rad kaj zvedel o Avstriji in naših razmerah, »Wie-ner Zeitung«, gotovo nedolžen list, pa se žt> lahko spozna. Črnogorci so osvojili Skader, ali pa ga vsaj zavzeli — saj smo vzgoieni za previdnost! (Veselost) — in ker se ie zdel ta dogodek oficielnim krogom neprijeten, je bil vsak avstrijski patriot dolžan, da čuti to kot nesrečo. Ker pa se je bati, da ne žive v Avstriji sami avstrijski patriotje (veselost), je treba poskrbeti, da ne trpi naš prestiž; zatorej izdaja češki namestnik okrajnim glavarstvom okrožnico: Ako se najdejo taki ničvredni sovražniki domovine, ki izražajo javno in vpričo več ljudi svoje veselje nad padcem Skadra, jih je treba zgrabiti in izročiti zasluženi kazni. Gospodje! Ne pravimo, da ste norci. To pravite vendai sami! (Socialisti odobravajo.) Če niste samo preganjali avstrijsko, ampak zasledovali tudi zunanje časopisje v tej razdraženi dobi. tedaj ste morda čitali. kaj se je vse pisalo po Avstriji sovražnih listih — sovražnike imamo povsod! -—na Francoskem, v Angliji, na Ruskem, o naši armadi. Mestoma se skuša stvar tako prikazati, kakor da je povsod prihajalo do uporov. kakor da noče nihče marširati. No. to vemo čisto dobro. Naši vojaki marširajo. Če bo navdušenje v vojni zelo veliko, je drugo vprašanje. Am>pak to ve. kdor pozna razmere: Tiste povesti so zlagane. Če se vodi na Češkem taka politika, če se razburjajo ljudje v Dalmaciji s sekaturaini do skrajnosti, če se ti najzvestejši Avstrijancj ravno ob takem času namenoma dražijo, tedaj to ni zelo pametna in razveseljiva politika. Vlada je prepričana — vsaj pravi tako — da je sprava narodov in sloga ne le na Češkem, ampak tudi na Galiskem večna ideja. Najti je take reformiste, ki bi se najrajši dosmrtno bojevali za svojo reformo (veselost), ki bi radi do groba neumorno lovili nedosežen ideal. To niso vselej najboljši prijatelji dotične reforme. Grofu Stiirgkhu prav rad verjamem, da bi rad napravil spravo, če bi mogel. Zakaj je ne more napraviti, to je zapisano na drugem listu. Včeraj pa sc je pozabil pobahati z velikim triumfom avstrijske vlade. Čehov in Nemcev, Poljakov in Rusinov ni mogel spraviti: Pač pa je spravil Srbe in Hrvate. Poslanec Ku ran d a: Ogrska vlada! Dr. Adler: Ogrska in avstrijska. Za ogrsko vlado imam prokleto malo hvale; ali avstrijski ne bi hotel storiti krivice in ii iztrgati iz zasluženega venca slave lavorjev list. katerih ima itak_malo. (Veselost.) V Bosni so razglasili izjemno stanje. Gotovo ni grof Stiirgkh odgovoren za to. Ali kakšno besedo ovire bi bil grof Stiirgkh že lahko dejal; to bi bilo ustavno in politično mogoče. Ali zoper vrhovni militaristični ukaz seveda ni ugovora. Izjemno stanje v Bosni, ki ie trajalo le dvanajst dni, je brez vsakega razloga z enim samim udarcem razbilo vse delavske organizacije. Govoriti hočem o tej zadevi z zmernostjo, ker imam vtisk, da vendar polagoma spoznavajo napako, ki so jo storili in ker morda vendar nc ostane neizpolnjena želja, da bodo vsaj kolikor jc mogoče popravili škodo, ki so jo povzročili. Enega pa vendar ne morem prezreti. Baje iz vojaških razlogov se izdajo izjemne navedbe; prvi stavek pa se pričenja s tem, da se ukazuje razpust vseh socialističnih društev, pevskih društev, strokovnih društev itd. Zakaj? Mislijo li res, da so vsa strokovna, pevska, športna društva itd. v trenotku vojne posebno nevarna? Posebno ta društva, te organizacije, ki štejejo ned člani zlasti velik del avstrijskih državljanov, Nemcev, Čehov itd.? Mislijo li?... Saj nc mislijo nič (živahna veselost), in seveda jih preseneča efekt. Ali čemu so to storili? Dejali so, da je bilo to sredstvo pomirjanja. Toda koga je bilo treba pomiriti? (Veselost.) Da bi izjemno stanje pomirilo prebivalstvo Bosne in Hercegovine, ni posebno verjetno. V tem trenotku pretvezne vojne nevarnosti so hoteli pomiriti Evropo. (Viharna veselost.) Nastal bi bil lahko šum, da hočemo, ako vidimo vojno, kaj osvojiti na Balkanu; treba je bilo torej konštatirati, da ne misli Avstrija na nikakršne osvojitve na Balkanu, ne na teritorialne, celo ne na moralne. (Živahna veselost po vsej zbornici; socialisti odobravajo in ploskajo.) Taka je naša politika! Čuvstvo te neumnosti in te slabosti in vsled tega \ čuvstvo naše sramote pritiska na ljudi, ki si niso povsem na jasnem, odkod imajo to čuvstvo; ali tega se zavedajo najširši krogi, kako žalostno je naše stanje. Optimizem, s katerim je včeraj govoril grof Stiirgkh, je prav tako ginTjiv kakor njegova nemoč. Prihaja pa pravi: Na Češkem in v Galiciji se ni posrečilo. No. kaj pa se mu je posrečilo? (Veselost.) Upozarja nas na Tirolsko in Pre-darlsko. Gotovo bi se našlo še par občinskih odborov, v katerih vlada mir. (Živahna veselost.) Ali zaman se bo trudil, da bi prenesel ta optimizem na nas, kajti mi imamo stike s prebivalstvom. V vsej Avstriji ni prostorčka in v vsej upravi, kjer bi bilo to ministrstvo storilo kaj dobrega. Veste li morda Vi za katerega? Kaj se nm jc posrečilo? O, jaz vem za nevenljiv lavor. Brambna predloga in zakon o vojni tlaki Toda ne bi li se to posrečilo vsakomur? Dovolj imamo strank, ki mirno požro brambni zakon in vse, ki še morda pridejo. To bi bil vsakdo lahko izvršil; zato ne bi bilo treba visoke izobrazbe, dolge parlamentarne izkušnje, velike, modre, umerjene zgovornosti grofa Stiirgkha. Nič se mu ni posrečilo. Nasprotno! Njegovo ministrstvo je ministrstvo nesrečne roke v tem, kar stori, in v tem, česar ne stori. Ne bom govoril o spravi na Češkem, to bi se preveč ^razpletlo. Eno pa je vendar treba povedati. Ce je bilo kdaj potrebno sodelovanje vlade, je bilo potrebno zdaj. Kako težko je posredovanje, ni treba povedati meni in ne narn vsem. Vemo. kaj je naroden spor in kako težka je narodna sprava. Ali če kakšno ministr* stvo ne more koristiti, tedaj vsaj ne sme ško-.dovati. Lahko se misli o Hochenburgerjevi naredbi, kar se hoče — mi smo jo vedno označevali za nezakonito, za poseganje v sodniško neodvisnost — politično je bila največja nerodnost, ki se more misliti. (Socialisti živahno pritrjujejo.) Le bi bila hotela ta vlada namenoma preprečiti spravo, ne bi bila mogla ravnati drugače nego je ravnala. (Socialisti pritrjujejo.) Vlada pa ni kazala nesrečne roke Ie v dejanju, ampak tudi v nehanju. 1 a vlada morda nima veliko stikov s širokimi sloji prebivalstva, ali z enim slojem, če tudi z omejenim slojem ima gotovo tesne stike; to so škofi. Ne more se reči, da je vlada premalo intimna s škofi, da je premalo poučena o njih mišljenju, da ima z njimi premalo politične zveze. Pa pride poljsko-rusinska sprava, intimnost vlade s škofi, ki jo moramo na vseli področjih tako drago plačevati, pa niti ne zadostuje, da bi pripravila par škofov do razumne politike, da bi jih odvrnila od nečesa, kar sega preko njihovega resora, preko njih kompetence, in kar prinaša hudo škodo ne le Galiciji. ampak vsej državi ^(Socialisti pritrjujejo.) Le vlada ne ve. kdaj ima kaj storiti, kdai kaj opustiti, je to hudo. Ali grof Stiirgkh ima partnerja, ki ni nič pametnejši, in nc zna nič bolje izbirati časa. Grof Stiirgkh nam je prečita! obrambni spis grofa Bcrchtoida glede na gospoda von Kanijo. Ta istorija s Kanijo ni danes več predmet razmotrivanja le za socialiste, kakor meseca novembra in decembra. Takrat so hujskali zoper nas in nas psovali zaradi naših napadov na gospoda Kanijo in literarni biro. Moj sod rti g Leuthner je razkril tukaj točko za točko vse delovanje tega literarnega biroja. Takrat se ni živ krst zmenil za to. Takrat Vam to^ ni bilo prav. Danes je naposled znano, da ni prihajala vojna nevarnost od zunaj, a m p a k od znotraj, da *e bila fingirana, zlagana (Socialisti odobravajo), da jo je ustvarjal literarni biro s pomočjo peščice literarnega orodja — v duši me skeli, če moram tem ljudem dajati ime žnrnalistov. In prav ta trenotek, ko prihaja splošnost do zavesti te sleparije, ki je imela različna imena — najprej Prochazka, potem Palic, potem Esad paša —■ prav ta trenotek si izbira grof Berchtold, da počasti tega moža kot pooblaščenega ministra in izrednega poslanika. Če bi ga poslal k njegovemu prijatelju Prochazki v Ameriko (veselost pri socialistih) — to bi bila premaknitev, ki bi jo radi videli. Tako hudo je, da strtne že najponižnejši ljudje. Nemško nacionalna zveza začenja inter-pelirati (živahna veselost), gospodov Langen-hana in Hummra pobožnega mišljenja mleko spreminja v zmaja se kipeči strup. (Velika veselost.) Seveda se kipenje v zvezi še ni preveč razširilo, kajti njen najbolj poklicani besednik dr. GroB ni našel nobene besedice o Kaniji, četudi niso bila pojasnila ministrskega predsednika ravno preveč pomirjevalna. Ne vem. kaj se mora še zgoditi, da skali duševni mir tega treznega politika. (Veselost.) Ali tudi dr. GroB nima prijazne besede za to vlado, in treba je res občudovati skromnost in optimizem grofa Stiirgkha, ki se dela. kakor da ima vso zbornico za sabo. medtem ko stoji prvič vsa zbornica zoper njega. (Dalje.) Lmbliana in Kranjsko. — Mezdno gibanje deželnih odbornikov končano. Deželni kristjani so spoznali, da bi bila prevelika predrznost povišati deželnood-borniške plače v času. ko razburjajo razkritja izza kulis deželnega dvorca vso javnost v naši deželi. Zato so za enkrat odstavili svoje mezdne zahteve z dnevnega reda. Snočnji »Slovenec« pravi, da deželni odbor ni pripravil predloge za zvišanje plač deželnim odbornikom. Ker vemo natanko, da so klerikalci prav resno ventilirali in pripravljali to vprašanje, je jasno, da so svojo nakano opustili, vedoč, da bi napravili na javno mnenje najslabši vtisk. Ako smo s svojo objavo prihranili deželi nekaj Od sobote do pondeljka predstave op 1,— 3., 3.—5., 5.—7., 7.—9., 9.—11.; v nedeljo ob pol 11. dopoldne. Cene pri teni sporedu nekoliko zvišane. V Soboto otvoritev vrla. ipialo se bo pri dnevni mči od 5. naprej. (Novost). Kino-Jdeai‘. Te dni predprodaja ob 10 z utrai Quo vadiš? tisočakov, nam je prav. Ali pa je nemara dr* Triller s svojo nagajivostjo posnel deželnim odbornikom maslo s kruha? — Delavske hranilnice in posojilnice občni zbor sc vrši dne 26. inajnika t. 1. ob 6. zvečer v zadružnem uradu Volfova ulica 3, II. Dnevni red v smislu pravil. Na občni zbor so vabljeni vsi člani. — Novice z Viča. Viški frančiškanski patri bi najrajše kar čez noč napravili Vič popolnoma klerikalen. Zloglasni župnik Čampa je pred proeesiio obvestil viškeoa župana Oblaka, da se ne sme drugače udeležiti procesije, da odloži prej predsedniško mesto Ciril-Me-.trfdove podružnice za Vič-Gliuce. Občinski odborniki, v kolikor so liberalci, z županom na čelu. so zato izostali od procesije. Za liberalce je to nauk, naj ne tišče za cerkvenim banderom! Pri procesiji je bila še druga sitnost. Klerikalna godba je štrajkala. Kapelnik godbe je pater Ferdinand, ki je pri izkušnji, da pokaže svoje obširno prirodopis no znanje, imenoval nekega godca osla. Zato so se godci ves teden kujali in patri so lepo pohlevno bodili od enega do drugega in jih prosili sodelovanja pri procesiji. — Hudomušni ljudje po Viču govore, da bo na Viču otvorjena nova božja pot — novi Betlehem. Glavno vlogo ie igrala neka Marijina devica, sv. Jožefa znan devičar in igra je bila tako naravna, da se je rodilo sedaj dete. — Litija. V četrtek je bil pri nas železničarski shod, ki se ga je udeležilo tudi mnogo druzega delavstva. Prostorna dvorana na »Pošti« je bila do zadnjega kotička potna. Na shodu je o položju delavskega ljudstva poročal sodr. Josip Petrič iz Ljubljane, ki je za svoja temeljita in zanimiva izvajanja žel viharno odobravanje. Tudi Litija se je začela dramiti in zanimanje za socializem čvrsto napreduje. — Nagla smrt. V Idriji je umrl sedmošo-lec Emil Vremšak, doma iz Kamnika. Po končani uri ob 9. je rekel svojemu tovarišu v klopi: »Popoldne bova pa nalogo skupaj pisala.« Pri matematični uri je ob pol desetih na glas vzdihnil, se naslonil na klop in takoj omahnil na tla. Priskočili so hitro k njemu, hoteč mu pomagati, a je že izdihnil. Naglo sta prišla dva zdravnika, a sta le smrt konstatirala. Bil je najboljši tenorist na zavodu. Imel je za svoja leta (20) izredno krepak, poln in izdaten glas. — Obravnave pred ljubljanskim porotnim sediščem bodo po sledečem redu: dne 26. t. m. zoper Ivana Polajnko zaradi hudodelstva goljufije, dne 27. t. m. zoper Ivana Perne zaradi hudodelstva požiga, dne 28. t. m. zoper Petra Klemen zaradi hudodelstva tatvine. — Afera Hirschmann končana. Kakor je čitateljem našega lista š■ poročevalca sodruga J. Petejan in M. Todeschini; ob 5. pop.: prične ples, ki bo trajal pozno v noč. Vstopnina k veselici za moške 30 v, ženske in otroci v spremstvu so vstopnine prosti. Vstopnina k plesu 10 vin. za vsak komad. V slučaju slabega vremena se bo veselica vršila naslednjo nedeljo, 8. junija. — Narodnjaška barka v Vižovljah. V četrtek so sklicali tržaški narodnjaki v Vižovljah shod pod firmo N. D. O. O shodu so nas obvestili narodnjaški »zaupniki« in ker je »špas« brezplačen, smo se hoteli enkrat na račun »kaprolov« iz tržaškega Narodnega doma pozabavati. Aranžerji so izprva hoteli zabraniti nam pristop, sklicujoč se na § 2. zborovalnega zakona. Ampak ko so uvideli, da nam Židane volje ne preženo in da nas ne odženo od svoje burke, so se vdali. Shodu je predsedoval N. D. O. predsednik iz Sv. Križa, prvi je govoril Brandner iz Trsta, ki je govoril o vsem in še o marsičem, samo programa N. D. O. ni razodel radovednim ušesom. Zabavljal je zoper socialne demokrate, a tega ni povedal, kako je še pred kratkim hodil okrog tržaškega »Delavskega doma« in se ponujal našim sodrugom, ki pa so mu vrata pokazali. Sodrug Marica je imel lahko stališče, da je zafrknil Branderja in pokazal zborovalcem pomen mednarodne delavske strokovne organizacije na Nabrežini, kjer niso delavci, dokler se niso mednarodno organizirali, nič pomenili. Brandner je skušal nekaj ugovarjati, ampak argumentov sodruga Marice ni mogel na glavo obrniti. Za to je kmalu utihnil. Nato je narodnjaške učenjake poučil o nerodovituosti meščanske narodne politike sodr. Ivančan, ki je pribil neresnost N. D. O. in smešnost njene agitacije: prirepek meščanske stranke je in nad osebne čenče sev svoji agitaciji nikoli ne vzpne. Besede sodr, Ivančana, ki so jih navzoči burno odobravali, je takoj potrdil g. Mrak. ki je dolgočasil navzoče s svojimi nezanimivimi osebnimi štorijami. Ponavljal je svoje čenče o preganjanju v socialno demokratični stranki in povedal, da je šel s trebuhom za kruhom od socialnih demokratov v N. D. O. S kakšnim uspehom je g. Mrak prednašal svoje osebne povestice, kaže medklic enega navzočih kmetov, ki je dejal: Kaj ga poslušate; dvajset kron mu ponudite! S tem je bila narodnjaška burka v Vižovljah končana. Trst. OBČINSKE VOLITVE. še dva tedna samo nas ločita od občinskih volitev, ki bodo 8. junija. Čas je torej kratek in se mora izrabiti čim plodoviteje. Nasprotniki delajo z vsemi silami, da bi uničili delavsko zastopstvo v občinskem svetu ali pa, da bi vsaj preprečili pomnožite^; naših svetovalcev. Italijanska nacionalistična stranka vabi vse Tržačane, pristaše in nepristaše,, delavce in delodajalce. Slovence in Italijane na zaupna zborovanja, na katerih napoveduje boj socialni demokraciji t. j. delavstvu. Slovenski nacio-nalci vabijo slovenske volilce na cel kup shodov. ki so jih sklicali za prihodnjo nedeljo v okolici. Ako delaio drugi, ne smemo mi zaostati. Nismo zaostali dosedaj, ne smemo tudi v bodoče. Prvi smo bili, ki smo stopili energično v volilni boj. Sedaj ga moramo nadaljevati. Za*o sodrugi, vršite še nadalje svojo dolžnost in izvršite naloge, ki so nam bile naložene. Za prihodnje dneve so zasedaj določeni sledeči VOLILNI SHODI. Skedenj: v soboto ob polu 9. zvečer v prostorih delavskega izobraževalnega društva. Katinara: V nedeljo opoldne v gostilni »Pri Spetiču«. Lovec: V nedeljo ob 10. dopoldne v gostilni »Pri Juri«. Sv. M. Magdalena zgornja: V nedeljo ob 10. dopoldne v gostilni »Alla Vittoria«. Kolonjo: V nedeljo ob 10. dopoldne v starem gospodarskem in konsumnem društvu. Rojan: V n e d e 1 j o ob 10. dopoldne v gostilni pri dvanajstih murvah, v ulici Moreri. V pondeljek 26. t. m. ob polu 9. zvečer se bo pa vršil v veliki dvorani v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15, velik volilni shod, na katerem bodo proklamirani kandidatje za mesto in okolico. Sodrugi. agitirajte za te shode, da bodo dobro obiskani. — Strankino zborovanje. Kakor je bito naznanjeno, se je vršilo pretečeno sredo zvečer v Delavskem domu ulica Madonnina 15, strankino zborovanje, ki ga je sklical volilni odbor, sestoječ iz članov italijanskega, slovenskega in nemškega pol. odbora. Zborovanje je bilo naravnost sijajno obiskano. Sodrug Pu-echer je v krasnem govoru podal program, ki ga je bil razvil slovenskim sodrugom že sodr. Regent na strankinem zborovanju — s katerim se podamo v volilni boj. Program so sprejeli sodrugi z na.vdušenim odobravanjem, ki je tra- jalo več minut, Za tem so bila predložena imena kandidatov za posamezne volilne okraje IV. mestnega in II. okoličanskega volilnega razreda. Vsakemu prečitanemu imenu je sledil aplavz, iz katerega je bilo jasno ne le, da se sodrugi popolnoma strinjajo s kandidatno listo, ki jim jo je predložil volilni odbor, marveč tudi, da uživajo sodrugi, ki so dali svoja imena na razpolago volilnemu odboru, pri vseh sodrugih največje simpatije, ki jih bodo spremljaje ves čas volil, boja in katerim so sodrugi za to hvaležni. In vsa imena so pozdravili sodrugi a enakim entuzijazmom in prisrčnim pritrjevanjem. Ko je predsednik otvoril razpravo o imenih, se je oglasil k besedi sodrug L e c i. Povedal je svoje mnenje glede dejstva, da kandidira stranka tudi letos v mestu dva delavska sodruga. Principijelno nima nič proti jejnu. Zdi se mu pa, da tržaško ital. delavstvo še ni dovoli zavedno za take manifestacije o naši mednarodnosti. Predlaga torej da se izbrišeta izmed mestnih kandidatov imeni dveh slovenskih sodrugov in postavita mesto teh imeni dveh italijanskih sodrugov. 2e med govorom se je moral sodr. Leci prepričati, da se zbor ne strinja z njim. Ko je predsednik dal na glasovanje njegov predlog, so se dvignile tri roke. Od 600 navzočih Je torej troje sodrugov glasovalo za njegov bolesten predlog. Za tem sq pa bila imena vseh kandidatov sprejeta en bloc, soglasno in z zopetnim viharnim odobravanjem. Ko je predsednik pozval navzoče na vztrajno volilno delo, je zaključil z lepimi besedami to zopet impozantno strankino zborovanje, na katerem so dali sodrugi jasen dokaz o svoji politični zrelosti in povedali energično svojo voljo, ki zahteva od stranke, da gre brez vsakih ozirov in predsodkov svoji ravno pot v imenu mednarodne delavske solidarnosti. — Krajevna konferenca organizacije za Rojan, Greto m Novo mesto se je vršila, kakor je bilo napovedano, pretečeno sredo zvečer v prostorih gostilne »Internacional« v ulici Boc-caccio 25. Prijetno iznenadenje za sklicatelje in udeležence je bil zopet sijajen obisk, s katerim se odlikujejo sedaj vse naše prireditve in vsa naša zborovanja. Tudi je vladalo med navzoči-n»i napeto zanimanje in bojevito razpoloženje. Konferenco je otvoril dosedanji predsednik imenovane krajevne organizacije sodr. Ivan Prijatelj, ki je poudarjal važnost te pd. organizacije z ozirom na delo, ki ga je izvršila. In kakor koli nismo in ne smemo biti s svoim delom in s svojimi uspehi nikdar zadovoljni, moramo priznati, da se je naredilo v razmeroma kratki dobi veliko. Število politično organiziranih sodrugov v tem okraju je znatno naraslo. Pomnožili so se shodi in druge prireditve. Pri tem je bila pospešena agitacija in organizacija. Naprej po tej poti se mora iti, pa se pride do cilja. Sodrug Fuk je podal nato blagajniško, a sodrug Hočevar tajniško poročilo. Govorili so še sodrugi Klinc, Kranjc in sodružica Gornikova. Za tem sta podala sodruga Milost in Golouh poročilo o volilnih pripravah, o volilnem delu in pojasnila zopet potrebo delavske udeležbe kakor vedno tudi pri teh volitvah. Končno sta povabila navzoče na energično in vztrajno agitacijo in sodelovanje pri vsem volilnem delu. Za tem so bali predlagani kandidatje za posamezne volilne okraje IV. mestnega in II. okoličanskega volilnega razreda enoglasno in z navdušenjem sprejeti. V novi odbor organizacije so pa bili soglasno sprejeti sledeči sodrugi, ki so se pozneje na seji konstituirali tako: Fuk Anton, predsednik; Rože Josip, podpredsednik in tajnik; Katol Ignac. tajnikov namestnik; Hočevar Drago, blagajničar; Stojkovič Vinko, blagajnika namestnik; Milavec Martin, odbornik. Jeraj Franc in Klinc Franc pa v nadzorstvo. Novoizvoljenemu odboru želimo največjega uspeha v korist naši organizaciji in socialistični agitaciji. — Novoizvoljeni odbor krajevne organizacije za Rojan, Greto in Novo mesto naznanja, da se bodo vršile redne odborove seje vsak prvi teden v mesecu. — Pevski odsek »Ljudskega odra« naznanja vsem sodrugom pevcem, da se vrši v soboto 24. t. m. ob pol 9. zvečer v gostilni »International« važna pevska vaja. Pridite vsi. — Čudna volilna kombinacija. V torek zvečer je bilo v dvorani »Fenice« volilno zborovanje italijanske nacionalistične stranke. Poročal je poslanec Gasser. Med drugim je izrekel tudi veselje, da so sklenili tržaški narodni Nemci glasovati pri teh volitvah za italijanske narodne kandidate. Pri tem je seveda povzdigoval Nemce, jih hvalil kot može bistrega uma in razuma, kot odkrite prijatelje Ivalijanov itd. Čudno je pa pri tem tole. Ko je Gasser povedal, da so sklenili nemški nacionalci glasovati za italijanske nacionalce, niso bili sklenili Nemci še ničesar. Pač so tl nemški nacionalci šele zborovali ob ravno isti uri v prostorih svojega društva, in sklenili glasovati za ital. nacionalce baš tedaj, ko je Gasser o tem že poročal. Morda so mu naznanili svoj sklep potom telefona. Vse pa kaže, da se je izvršil v tem oziru kompromis med ital. in nemškimi nacionalci. Vsaj iz dosedanjih člankov, ki jih je objavil o tej reči »Piccolo«, se mora to sklepati. Pa naj pridejo še ti ljudje očitati delavcem, da so breznarodni. Italijanski nacionalci bi se združili tudi s hudičem, da bi le osleparili delavstvo za mandate. — Nova tramvajska proga. Zadnje dni so se vršile razne poizkušnje z novimi tramvajskimi vozovi na novi tramvajski progi, ki drži od Sv. Ane po ulici Istria skozi predor pod Montuzzo do Goldonijevega trga. Poizkušnje je gledalo veliko občinstva, se radovalo, ploskalo in tekalo za vozovi. Znamnenje pač, da so vsi že davno slutili nujno potrebo te nove tramvajske proge, ki tvori le majhen košček večjega načrta tramvajske mreže. Ako bi ljudstvo poznalo zgodovino te proge, se gotovo ne bi smejalo, in bi se moralo še za ta nov košček cestne železnice zahvaliti zopet socialističnim občinskim zastopnikom. To progo bi bil moral imeti Trst že pred osmimi leti. Po vsem pa, kar se je zgodilo, bi jo bili morali imeti naj- kasneje 1. januarja t, 1. Toda družba, ki je prevzela zgradbo te proge, ni izvršila svoje dolžnosti in naši italijanski mestni očetje so molčali. Po 1. januarju so se začeli daljšati roki otvoritve te nove proge. Parkrat so bili podal). Sam, in proga bi morala biti otvorjena najkasneje 1. maja t. I. Danes pa imamo že 23. in se, hvalabogu vrše vozne poizkušnje z relativnim navdušenjem ljudstva, ki se ne zaveda, kaj bi smelo od občine vse zahtevati. Italijansko nacionalistično časopisje opisuj* to progo in nove vozove od vseh lepih strani in skuša i z tega podjetja kovati volilni kapital za italijansko nacionalistično stranko. Ne pove pa slabih strani tega podjetja, ne pove. da stani preveč m da bi stalo še veliko več, da ni bilo i. mestnem svetu socialističnih zastopnikov. I rogo je zgradila občina na svoje stroške. Rezijo proge je pa dala v najem sedanji tržaški tramvajski družbi. Ta družba, ki je preskrbela Trst z najbolj škandaloznim tramvajskim pro> EfSfciT Sl< rn.or,erno misliti, ta družba sl kovala kapitale na progi, ki Jo je zgradila občina. Italijanski nacionalci so odkloni« dkratov, naj ostane režija v rokah občinske uprave. Tudi slovenski gfsov.fli proti temu predlog« naših mestnih zastopnikov. Pod predorom so bil« položene tračnice takoj, ko je bS predor dovr* i? )Za te tl;aenice n! več zmenil. Se-te morala proga otvoriti prometu, so gospodje inženirji spoznali, da so tračnice 522f mSiS1 niS° ?a nobeno rabo. Morali so po-staviti nove, seveda, na stroške občine. kosati darovi italijanske nacion* vozovi Ljudstvo pa ploska in teka a Poslanska zbornica. Dunaj, 23. maj* Debata o vnanji politiki. Danes se je v zbornici nadaljevala razpravi,* S^rafunske™ Provizoriju in z njo združena debata o balkanski krizi in o avstrijski vnanji politiki Razprava se bo najbrž nekoli- so Prvotno mislili: ko- KS? br nS i ne m°re izprememti P^-klosti, ker prihaja vsaj do besede kritika dunajske vnanje politike, ki so jo državni pravd- i v časopisju neusmiljeno cenzurirali. Turg Gostilna Florljanska ulica štev. 6. Prlstra vina. Domača kuhinja. celo noč odprta Krasne no/osti spomladanskih oblek in površnik domačega kdelka. Za naročila po inerj največ« izbira tu- in inozemskega blaga. * SoiM"» 1‘ostrcžfea. »afiilžjc MTAJ£B8K« SLIVOVK« tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter MEDICIHiALSlA 2UAMA in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča edinaŽgatljarnavCelju lastnik ROBERT DIEHL. Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da pridem prihodnji teden s kinematografom v Trbovlje ler bodem predaval najnovejše slike. Priporočam sc slavnemu občinstvu za mnogi obisk. Alojz Brecelj. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka' političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi. ===== Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. ¥ Pošljite naročnino, če je še niste! ▼ M " ¥ Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! ‘iMvfe•!c•: 1 kg sivega, dobrega, pu- IV 1 j en ega 2 K; boljšega 2'40 • ; K; prima pilbelega 2 80K, belega 4 K; belega puha-stega 810 E; velefinega ^ snežnobelega, puljenega, _S. Boniscfi fgsmmF&j)) 6~40 K, 8 K; puha sivega ■ ^ 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejSi prsni puh 12 K. Naročila od 6 kg naprej franko. Zgotovljene postelje ^a^S^beS ali rumenega nanklnga, pernica 180 cin dolga, 120 cm Široka, s dvema zglavnlcama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim peijem 16 K; napol puh 20 K: puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 3 60 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 em Sir. 13 K, 14-70 K, 17 80 K, 21 K, »glavnica, 90 cm dolga, 70 cm ilr. 4 50 K 5-20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. ■ ■ Edna posebnost likerja je 2 »Zdravnik želodca* S m je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov " Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. :::: Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak Član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. Naflepša birmanska darila s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner Blago najfinejše vrste. Cene najnižje. n km- A! ~i Vit: S p ] Ljubljana, Mesini trg št. 25. Lastna proiokolirana tovarna ur v Švici. 91. KO znamka * ,IKO‘ Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. Naznanilo. V ILjia/toljSLIELi. Slavnemu občinstvu tu in na deželi ter cenj. društvom vljudno naznanjam da sem prevzela restavracijo »Narodni dom" v Ljubljani — Točila bodem dobri beli ruzling in dolenjski cviček ter vedno sveže pivo. Gorka in mrzla jedila bodo dobila ob vsakem času. — Slavnim društvom je na razpolago velik« arena in krasen vrt za shode in veselice. Postrežba vedno vestna in točna Priporočam se cenjeni naklonjenosti z vsem spoštovanjem Marija Keržišnik, restavraterka. in v MOJA ZENA saka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, koh ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico' cenejo^ margarino „Unikum“ Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost. Združene tvornice za margarino in Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59. sirovo maslo Naznanilo. Izgotovljene obleke za moške in dečke (otroke). Velika Izber. v— Nizke cene Pri Škofu Ljubljana, Medarska ulica -- Pred Škofijo št. 3, zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu*. Pojdi in stori tudi ti tako! !<>-ka in Adler kolesa, a lj]s*k» In Adler kolesa. l^s-ka ali Adler kolesom" J£s-ka In Adler kolesa :: ir domače strogo solidne tvrdke ANA GOREČ, » Ljubljana, Marije Terezije c. 14. (Novi svet, nasproti Kolizeja). Zantevajte cenile. USTaj večja izposojevalnica leoles. pa si oglej prvovrstna in originalna :: Spoznal boš in se prepričal, da so najboljša in primerno najcenejša :: Kupil boš in kolesaril po vseh svojih potih v popolno zadovoljnost in zabavo samo z In vsakomur ter povsod priporočal :: m im Mw Priporoča se domača najnovejša clj s It: a, tr^oTrlan.a, Maček & Kom p. Franca Jožefa cesta št. 3. Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno. Saložrailrl c. 2sr.pi I*v. 5-u.ž;. železnice. Solidna pootrežtoa. — 2>7ajn.ižje cene.