št. Peter pri Hlariboru. Velikega slovenskega tabora v Mariboru prihodnjo nedeljo 9. avguata ee Šentpeterčani udeležimo v velikem številu. Zbirališče po rani službi božji pred cerkvijo. Tu se nam pridružijo tudi sosedje od Sv. Bai'bare v Slov. gor., z Dupleka, Grušove, nakar odkorakamo na čelu v Maribor. Taborske znake dobite na zbirališču. Pokažimo to pot, da smo Slovenci in da Slovenci tudi ostanemo. — Občtnske ceste v Metavi in zvezne skozi Nebovo in Trčovo so v takšnem stanju, da so skoraj nesposobne za cestni promet. Naj občina spravi ceate vsaj v lak Btan, kakor so bile pred letom 1930. Saj se od tega časa ni prav ničesar napravilo. Prosimo pa tudi nadzorno oblast, da da nalog občini, da se tudi za ceste v Metavi pobriga. — Med odlikovanci ob priliki 601etnice lavantinskega knezoškofa je tudi na.š g. župnik imenovan za kn.-šk. duhovnega svetovalca. Sentpeterčani svojemu duhovnemu očetu k temu odlikovanju najprisrčneje častitamo! Sv. Barbara v Slov. gor. Pretekli ponedeljek, dne 27. julija, je naš g. župnik Josip Potočnik obhajal jubilej srebrne av. maše. že na predveCer je g. jubilantu v prisotnosti občinskega odbora z lepim nagovorom izročil vrli predsednik občine g. Kajnih lepo izdelano diplomo, s katero je bil preC. imenovan častnim občanom občine Korena za 18 letno nesebično, požrtvovalno delovanje tudi na kulturnem in gospodarskem polju med tukajšnjimi župljani. Pevski zbor je zapel podoknico, grmeli so topiči, pritrkavali zvonovi, zažareli so kresovi tdr naznanjali preko mej Barbarške župnije slovesnost srebrne sv. maše. Na dan jubileja smo pa kar tekmovali med seboj. Ob slovesnem vhodu v cerkev je delala špalir šolska mladina pod vodatvom g. učiteljev in »ičiteljic, polnoštevilno so bili navzoči Marijin vrtec in Marijina družba z zastavami, občinski ocibor, gasilska četa; vse se je poklonilo svojemu dušnemu pastirju. Lepa prostorna cerkev sv. Barbare je bila ta dan nabito polna. Prihitelo je ta dan na lepi hribček Sv. Barbare petnajst gosp. duhovnikh sobratov, kar je slovesnost že posebej povzdigjiilo. Lep jc bil prizor, ko je g. jubilant daroval srebrno sv. mašo ob asistenci dveh mlajših duhovnikov, bivših svojih učencev. Tudl »Slov. Gospodar« ae pridružuje župljancvn, ter dobremu gospodu Iskreno želi: Vsemogočni naj ga ohrani krepkega, zdravega, zadovoljnega do skrajnih mej življenja, da bi dočakal še jubilej zlate sv. maše. Hajdina. Med nepotrebne reči na svetu spada gotovo tudi društvo, ki ae akriva pod stanovskim imenom. Sraka s pavovim perjem. Clani tega društva so po veliki večini ne-kmečkl ljudje; so namreč slikarski, kolarski, pekovski va Jenci, gostllničarske device, najemniki, čevljarji, le dva člana sta kmečka sinova, seveda plemcnitejše krvi! In Cujte, to ne-kmefko druStvo je v nedeljo dne 26. jullja slavilo kmečki praz- nik. Pri prvi gostilni v vasi ao se zbirali, nato so s kosami in grabljami in bogzna s kakšnim orodjem, z godbo na čelu korakali na drugi konec vaai in se zatekli na gostilniški vrt. Vpitja je bilo več ko na pustnih maškeradah od treh let skupaj. Domače Ijudstvo se je odtegnilo temu slavlju, a kolikor so že kot sosedje morali gledati košnjo, so dejali, da se to ne vrši v zmislu nauka Kristusovega, ampak po navodilih sovražnikov Cerkve; ime je pbstranska stvar. Tudi govorniki so pokazali svoje strupeno sovraštvo do Cerkve ln do avtoritete, ploskati jim je morala pa tudi šolska deca, ki so si jo privabili na prireditev z raznimi lažmi. Potem se je do polnoči pilo in pelo, igralo in plesalo in še in še . . . To je kultura, ki bo kmeta odrešila, kaj ne? Toda, se že jasni; Ijudstvo, kl je bilo sprva navdušeno za to importirano kulturo, že spregleduje in hrbte obrača nekmečkemu gibanju nekmečkih ljudi! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Občinske volitve so razpisane na dan 30. avgusta. Volilna borba se je že pričela. Prejšnji oblastniki v občini se pripravljajo, da zopet zaaedejo svoje stolce: eden se baha, da bo žrtoval par volov za agitacijo, drugi pa jurje, in tako bo že pijača za nakup duš, to je: glasov. Tako namreč modrujejo. A upamo, da velika večina volilcev v teh par mesecih še ni pozabila, kako so ti mogočnjaki zr.ali na občini gospodariti, da ni bilo njim v škodo, in pa tudi to, s kakšnim nasiljem so nastopali pri zadnjih občinskih volltvah, da so le zmagali. Volilci, edinost in sloga! Apačc pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Naša mlada gasilska četa si je dogradila svoj dom. Ob slovesni blagoslovitvi je pokrovitelja, g. ministra dr. Kreka, zastopal g. minister v pok. Ivan Veaenjak, ki je Apačanom posebno dobro znan, ker si je ob strašnem požani na Vidovdan pred 10 leti neumorno prizadeval, da je tolikim bednim pogorelcem izposloval in izprosil izdatnih podpor. Za domačim g. župnikom, ki je dom blagoslovil, je tudi g. minister izpregovoril lepe besede na mlado gasilsko četo, vse Apačane in še zlasti r.a mladino. Gasilcem želimo, da si morejo kmalu nabaviti vso potrebno opremo! Velika Nettelja. Ko obhajamo letos sedemstoletnico naše fare, ne sniemo pozabiti naših rajnih. Poleg drugega bo treba urediti tudi grobove na pokopališču, da obnovimo in olepšamo naše zadnje počivališče. Cuden in mučen vtis dobi sleherni, ki pride na pokopališče in vldi neurejene grobove, čez nje rasti plevel in travo, kl se mora potem kositi in uporabiti krma, zrasla na naših svojcev grobovih. Ali ni mesečno niti deset minut časa, da bi kdo iz hvaležnosti in pijetetnega čuta do svojcev izpulil plevel z grobov?! Saj ni res, da mora aamo za velike praznike biti pokopališče lepo. Ne samo za Vse svete, temveč tudi med letom ¦— kar je ob obilnosti rož še bolj mogoče — bodi naše pokopališče cvetoč vrt, kamor bo z globokim spoštovanjem stopal sleherni domačin in tujec. Ob 700letnici, ko se bomo spominjali mrtvih kakor ob Vseh svetnikih, se naprošate vsi, da pripravite grobove svojcev, jih osnažite in okrasite s cvetovi, da bo naša božja njiva pravi in lepi cvetoči raj. Hriževci pri Ljutomeru. Dne 30. avgusta imamo v tukajšnji občini občinske volitve. Vsi volilci zavedajte se, da so volitve v občinsko upravo velike važnosti. Zato vsi na volišče in volite može, katere si boste sami izbrali, poštene, pravične in tudl delavoljne člane JRZ. Križevcl pri Ljutomeru. Dne 15. avgusta se vrši pri nas kmečki tabor za Mursko polje in za Slovenske gorice. Vabljeni ste vsi dlani krajevnik hmeCkih zvez iz ljutomerskega okraja, da ae spoznamo ter da usmerimo svoje moči in želje v enoten program za bodoče našc delo. Ob 8. url bo av .maša v župni cerkvi. Ob pol devetih otvoritev tabora, na katerem govorijo gg. minister Kulovec iz Ljubljane, miniater Vesenjak iz Maribora in Janžekovič iz Ormoža. Ob 10. uri volitev odbora okrajne Kmečke zveze. Vai predsedniki in tajniki krajevnih Kmečkih zvez v okraju so vabljeni, da se zanesljivo udeleže teh volitev. Na delo torej za našega kmeta! št. Andraž pri Velenju. Liat »Domovina«, k! prihaja v našo občino po zaslugi nekega JNSarja, je v zadnji šteVilkl objavila neko neumestno kritiko glede imenovanja naše narodne šole. Ne da bi se smatrali dolžnim odgovarajti na ta dopis, vendar poudarimo, da so časi, ko je komandiralo par JNS-arjev našo občino in šolo, minili. Ugotavljamo to-le: Narodna šola je ljudska šola in le ljudstvo ima po svojih res izvoljenih zastopnikih pravico odločevati, kako naj se ta šola imenuje. Mi nimamo ničesar proti dosedanjemu nazivu. Hočemo le, da istega določl ljudstvo, ker komandirati se ne pustimo od nikogar. Šmartno ob Paki. Že parkrat se je dogodilo, da so neki fantje, ki se ob sobotah zvečer zbirajo pri nekih vajah, po vasi kričali in vpili okoli polnoči. To se je zopet zgodilo pretečeno soboto 25. t. m. Kričali so do 3. ure zjutraj. Prav nič se ne brigajb, kaj rečejo mirni prebivalci, kako sodijo o njili omiki tukajšnji letoviščarji, častniki, ki se tu nahajajo itd. Proaimo županatvo, naj te »tiče« poduči, kako se morajo obnašati, ter jih zaradi motenja nočnega miru kaznuje. Imen ne bo težko zvedeti, saj je vsem dobro znano, kje se zbirajo in kdo so. Tudi se naj strogo postopa proti goatilničarjem, kateri dajejo pijačo čez policijako uro. Prosimo, da se energično ukrene vse potrebno, da bo red in ponoči mir. Velika Pirešica. Gasilska četa v Pernovem priredi na lepo nedeljo sv. Ožbalda dne 9. t. m. gaailsko veselico v gasilskem domu v Pernovem. čisti dobiček je namenjen za pokritje dolgov na gasilskem domu. — Sadjarska podružnica v Galiciji je imela dne 26. julija v Zavrhu pri Matevžu šuperger avoj srečolov, katerega uspeh je bil zadovoljlv. Dobiček je šel za ureditev in vzdrževanje podružnične drevesnice. — Mladeniška organizacija v Gornji Ponikvi se pripravlja na lepo slovesnost na dan 15. avguata t. 1. in misli imeti Magoslovitev novega mladeniškega prapora. —• Smola dveh tatov. Dne 30. julija popoldne sta pri Peteku v Pirešici ukradla dve moški obleki ter približno 400 Din gotovine. Toda ta plen ni bil dolgo v njuni posesti, ker ju je žandarmerija v Mozirju zalotila pri prodajanju oblek ter pri pijančevanju. Bila sta takoj aretirana ter pripeljana na žandarmerijsko atanico v žalcu, od koder bosta predana sodišču. Okradeni Josip Obza je dobil še nazaj vso okradeno obleko in še tudi nekaj denarja, a ostanek pa sta tata porabila za potnino. Sladka gora. Običajno romanje k Materi božji na Sladko goro se vrši tudi letos v dneh od 12. do 14. avgusta- Zunanjost Marijinega svetišča je letos popravljena in bo gotovo razveselila romarje, ko ga ugledajo. Se notranjost (lepe Jelovškove freske) čaka obnovitve in veliki zvon bi še radi, da bo klical v hišo božjo in k Matcri naSi. Ko se še to posreči, bo Sladka gora zopct daleč na okrog najlepša in najbolj privlačna božja i»t. S pomočjo romarjev je bila zgrajena ta impozantna cerkev, naj se je še tudi zdaj spomnijo vsi 5e živečl romarji, naj poromajo k njej, ali če sami ne morejo, pošljejo bvoj dar za prenovitev eerkve, oziroma za nabavo večjega zvona, da ne bo en zvonik Cisto prazen. Ganljivo je gledati romarje Iz Prekmurja, ki pridejo tako daleč peš. pretresljivo Je, ko ae razvrstijo po celi cerkvi in leže v prelepi peami pozdravijo Marijo, preaunljivo, ko zapuščajo 14. avgusta cerkev a pogledom vedno Uprtim na Marijin oltar, a aolzaml v očeh in z nežno poslovilno peamijo na ustnih. Tako mirtrih, akromnih in pobožnih romarjev ai veliko želimo in vabimo, naj zopet letoa pridejo, kateri količkaj morejo. Zrtev je gotovo mnogo, pa dušnih koristi tudi. Priarčno vabljeni pa so tudi častilci Matere božje od blizu, zlasti iz vseh sosednih župnij, da ae odtrgajo vsaj za en dan od vsakdanjega dela in skrbi pa poavetijo skrb svoji duši v romanju k Materi božji na Sladko goro! Sv. Marjeta prl Kimskih toplicah. Tukaj imamo letno štiri aejme, ki se zadnji čas vedno bolj uveljavljajo. Tudi zadnji sejem dne 15. julija je bil dober. Da ae ne morejo tukajšnji sejmi bolje razviti, je razlog v tem, ker ni tukaj mostne tehtnice za tehtanje živine. Prav bi bilo, da bi se za to pobrigala občina Sv. Krištof ali pa Marija Gradec, lahko pa tudi obe skupaj. Je vse eno, ali je tehtnica pri postaji Rimske toplice v Marijagraški občini ali pa v Šmarjeti v Krištofski občini. Lokavc pri Rimskih toplicah. Najhujše amo bili letošnje leto prizadeti po vremenskih nezgodah v celem okraju ravno pri naa. Dne 17. maja je toča okrog cerkve sv. Kolrflana vae pobelila. še hujšo škodo pa je povzročil nallv na Petrovo 29. junija, ko je z naših bregov odneslo vso rodovitno zemljo. Istotako je bila po nalivu prizadeta tudi sosednja kataatralna občina Poneče: kjer jim je akoro popolnoma uničilo občinsko ceato, ki pelje na banovinsko cesto proti Rimskim toplicam. Valed tega prosimo pomoči javna oblastva. JLaško. Dne 25. julija je obhajal 401etnico mašništva monaig. dr. Franc Kruljc, dekan v Laškem. Rojen je bll 11. 5. 1873 v Dobovi pri Brežicah, v mašnika posvečen 25. 7. 1896 po +reh letih teoloških študij; 8. 5. 190C je bil na graškl univerzi promoviran za doktorja teologije. Od leta 1897 do leta 1903 je služboval kot kaplan v šmartnem pri šaleku, v št. Ilju V Slov. goricah in v žalcu, od leta 1903 do 1907 pri av. Magdaleni v Mariboru, od leta 1907 do leta 1909 pa v mariborski stolnici. Iatega leta 1. 3. je bil ustoličen za nadžupnika in dekana obširne laške dekanije, katero vodi že 27 let. Dekan g. dr. Kruljc je mož jeklenega značaja in neumorne delavnoatl. Maraikomu znana znamenita laška cerkev, ki je bila precej zapuščena, je po njegovih zaalugah že temeljito popravljena od zunaj; sedaj ae pa popravlja v notranjoati, kjer ae bodo odstranili nepotrebni zidovi. Nad 900 let atara cerkev bo nudila novo aliko. G. jubilant izven cerkve poaebno deluje kot vodja cerkvenih organizacij, kakor Marijinlh družb, tretjega reda in Katoliške akcije itd. Dekan dr. Kruljc se udejstvuje ne samo kot goreč cerkven govornik; izpod njegovega pereaa je izšel molitvenik »Prijatelj možem in mladeničem«, ki je obenem atanovako podučna knjiga za rošo moško mladino. Leta 1927 je spiaal šmarnice »Marija, vzor človeškega življenja«. Za avoje vzorno udejatvovanje na dušnopaatirskem polju je bll imenovan od atrani viSje cerkvene oblasti za papeževega tajnega komornik". C. jubilantu, ki je še čil, zdrav in mladoSten, želi cela nadžupnija kakor tudi vaa dekai:> C:\ bi dočakal svoj zlati duhovniški jubilej v blagor vdanih mu župljanov. Bog ga ohrani do akrajnih mej žlvljenja! Sv. Rupert nad LaSkim. Jaka: Ali si že aliSal, Mlha, da ao naši sosedje Kalobčani avojo obCino, katero so jlm pofarji 1. 1933 vzell, aedaj spet nazaj dobili? Mlha: Rea je, Kalobčani so ae z maliml izjemaml poatavili kakor en mož, za- htevall avojo pravico, in oblaat je popravila krlvico in jim priznala pravice. Jaka: Kako da Ruperčani še nadalje hrepenljo po laatni občinl in da ni upanja, da bi 8e tudl njlm vrnila pravlca? IVIiha: Veš, Jaka, če brat brata izda, ae mora zgodlti to, kar ae je zgodilo Ruperčanom. Vsak pameten Ruperčan, ki danea na laatni koži vedno bolj čuti krivico, ki se je 1. 1933 zgodila našl atari občini, katero ao razrezali na posamezne koae, vsak pameten človek danea obžaluje svojo zaspanoat! Naši možje, ki ao aicer dobri, pa ao ae dali preslepiti od Sirokoustnih aamostojnežev, da ao preklicali avojo besedo, dasiravno je nad 70% vaeh bivših občanov zahtevalo ataro občino. Vendar pa je nasprotnikom uapelo, da ao premotili naše ljudi. Jaka: Jaz pa še vedno upam, da bo oblast poslušala pravične ljudi, ne pa politične mešetarje in bo ugodila vellki večini 70% vseh občanov! Milia: Bog daj, da bi tudi v naši občini zavladala zopet pravica, saj smo siromaki že itak zadosti veliki!