Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 9. septembra 1934. Štev. 36. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarotn 8 Din. SO para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. Položnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. više vsaka reč 1 Popüst po dogovori. Namen Novin je: 1) z zagovorom Pravice tolažiti Srce Jezušovo, i 2) z čistimi dohodki podpirati siromake Sv. Ivan Bosko, pomagaj nam oba doseči! Gospod v belom krühi Obslüžavamo god deteta, ki je postala, o Gospod pod belim krühom, mati tvoja. Njenoga rojstva se spominamo, ki ti je dala telo, vso našo sladkost i jedini naš kinč. Če nje nega, nemamo tebé. Zato gda obhaja naša cerkvena pokrajina spravišče tvoje, spravišče Oltarskoga Svestva: euharistični kongres, na njeni god, na mamikin god, se dozoro dvoji sad v našem srci. Ščipek lübezni je pognao dva cveta i precvela sta oba. Na ednom se čte: Mamika, daj ga Gospodi pod belim krühom. Na drügom se blišči: Gospod pod belim krühom, daj nam lübezen do tvoje mamike, ki je tüdi naša! Lübezen se je vužgala v naših srcaj do Marije pri Belom krühi, da ga tembole redno moremo vživati. Gospod v belom krühi je naše živlenje. Sam je to povedao i njegova reč je večna. Zobstom jo tajijo gizdave glave i pokvarjena srcá, brez Gospoda v belom krühi niedna düša ne more živeti. Kak se pa žive po njem, nam pokaže njegova mamika, Marija. „Z poniznostjov se Njemi je dopadnola, z čistostjov ga je poprijelaˮ, pravi sveti cerkveni očak Auguštin. To je pot do stanovitnega i večnoga živlenja po Gospodi v belom krühi. Poniznost! Spoznaj, da je Gospod v belom krühi modrejši kak vsi modrijani sveta, zato se ne potikaj nad njegovim navukom. Nad niednim. Spoznaj, da je Gospod v belom krühi najvernejši. Zato tvoja vdanost do njega se ne sme nikdar ovaditi, nego more vsikdar bole žareti. Spoznaj, da je Gospod v belom krühi Vladar sveta. Zato se ne straši ga spoznati pred vsakim i to jasno i glasno povedati. Spoznaj, da je Gospod v belom krühi Sodnik. Njegovoj sodbi je vse podvrženo, tvoje misli i žele tüdi, tvoji prijatelje tak kak sovražniki, vse tvoje slabosti i tüdi vsa tvoja dobra dela. Ne pozabi, da je Gospod pod belim krühom plačnik. Vse plača. Ponoči na Skrivoma točeno skuzo i na dni srca v tajnosti zbüjeno dobro želo ne menje, kak za pravico prestano mučeništvo. Vsakomi pláča vse. I ta plača je brez mere i brez meje pravična pa obsega tüdi prestopke i gaženje njegovoga zakona. Sodi tüdi greh po istoj meri pravičnosti, kak dobro nadele. Če vse to premisliš, boš vüpao pred Gospoda v belom krühi stopiti s sodbami, celo z obsodbami svojega bližnjega?! Boš vüpao odgovoriti na apoštolovo pitanje: Što si ti, ki sodiš ? Boš vüpao pred Njega priti s skažlivcovimi pohvalami: dobro delam, ne sam takši kak te publikanoš!? Gospod v belom krühi samo tistomi pripravi svoje živlenje, ki pride z odkritosrčnim priznanjom pred njega; grešna ničest sem, ti si samo vse, moj Gospod. I kem globše je to naše priznanje lastne ničevosti, tem vekši falat nam vreže Gospod z krüha živlenja, Da nam pa te krüh večnoga živlenja, če smo čisti, kak je bila Marija. Ne gučim od stanovske čistosti, ki jo pod smrtnim grehom morejo držati samski v devištvi i zakonski v zakonskoj čistosti. Gučim od čistosti namena. Marija je mela samo eden namen: vse po voli Jezušovoj. To je Čisti, najčistejši namen. Ki drügoga ma, se ne nahrani s krühom večnoga živlenja. Gospodovo želo pod belim krühom moremo zaslišati. On jo razodeva. Pri obiski Najsvetejšega, pri sv. obhajili zaprimo dveri svojega srca pred svetom, pa začüjem o glas Gospodov: išči samo mene! Ne sebe! Ne svoje časti! Ne svoje vole! Ne dobičkov ! Ne dopadenja drügih! Milijon i milijon postranskih namenov se obesi hip za hipom na naš glavni namen, šteri se nam vidi dober i ga potežejo k zemli, da se zblati. Zato je hrana Gospodova pod belim krühom za nas brez stalnoga düševnoga živlenja, zato kaplemo telkokrat i stanemo gor zaistino tak malokrat! Gospod pod belim krühom, prosimo te po detinstvi tvoje mamike, daj nam njeno poniznost i čistost v nameni, da nam boš v stanovitno düševno živlenje na zemli i v večno v nebi. Važno. Izišo je novi dopunjeni i spremenjeni zakon, kak more dužnik plačüvati svoje duge. Mi ga bomo popunoma razložili v naših Novinaj. Eden jako dober doktor práva bodo napisali to razlago i mi po domačoj reči teliko dodamo, da bo vsakomi jasno, ka zapovedavajo predpisi toga zakona. Že zdaj naprej lejko povemo, ka de dužnik privatnim vüpnikom plačüvao samo 3½% intereša, kasam pa 6%. Jako važno je tüdi to, ka če je što pred 1932 letom napravo dug, a je dužno pismo ali menico sledkar podpisao, ostane te dug, le stari dug i dužnik ga lejko plačüje 12 let. Novine koštajo samo 8 Din. do novoga leta. Naročite si je, da te razmeli te prevažen zakon. Če greš na tuje . . . Izseljenska knjižica 7. Pred kratkim je bila natisnjena kniga: „Če greš na tuje...ˮ Namenjena je slovenskim izseljencom, ki idejo v tüjino ali pa po širnoj našoj državi. Kratka i drobna je ta knigica, skoro prekratka. Vseedno pa je po vsebini tak bogata i telko lepoga navuka najdejo v njoj vsi naši delavci, da mo- ramo spregovoriti od nje tüdi v naši Novinaj i jo priporočiti. Včasi začetek knige zadene v jedro tistoga pitanja, štero mora biti za vsakoga izseljenca najprvo. „Kako pojdi?ˮ mora vsaki delavec najbole premisliti, prle kak se zroči tüjini. Kak naj ide vsakši naš delavec po sveti za srečov? „Nesi na tuje seboj tudi Boga! Kako naj izseljenec najde v tujini srečo, če je pá doma pozabil podlago in vir vsake sreče — Boga ? Ko prestopi meje svoje domače župnije, marsikateri izseljenec misli, da zanj ni več ne Boga in njegovih božjih zapovedi. Ne, ne, dragi rojak! Kamorkoli greš, povsod nesi v svojem srcu svojega Boga seboj! V tujini se ga še bolj trdno in zvesto okleni, ga še bolj trdno postavi v svojé srce in svoje mišlenje in življenje. Zavüpali bodo tam prav gotovo mrzli — protiverski — viharji, pogumnosni valovi strasti se bodo dvignili, številne nemoralne priložnosti bodo s silno močjo in vabljivostjo pritisnole na tvoje srce, da te pahnejo v strašni prepad moralnih zablod. Po teh zablodah bo prišla še nesrečna pijača in — sréča je šla! Samo, ako se boš v tujini, zlasti prva leta, prav trdno oklenil svojega Boga, ako boš zmožen slišati in ubogati glas svoje vesti, — glas tega Boga, ako boš imel Boga v srcu, molil k njemu za pomoč, da ti bo pokrepil tvojo voljo, — boš vztrajal in zmagal in našel srečo v tujiniˮ (Str. 6, 7.) Kniga se prav posebno obrača na „Slovenska dekletaˮ ki v velkoj vnožini idejo iskat svoj vsakdanešnji krüh i srečo v jüžni del naše države — v Srbijo, gde ne samo zaigrajo svojo srečo, nego zapravijo svojo poštenost. „Slovenska dekleta, ostanite doma! Če greste pa z doma, ne delajte sramote svoji domovini, svojemu narodu„. Nad vse je podučlivo poglavje o pravoslavnoj veri. Kakšne dužnosti imajo naši verniki na pravoslavne gledoč i kakšne so verske dužnosti dobroga katoličana med lačnimi brati po veri. Na konci knige: so omenjena drüžtva i ustanove „za varstvo dekletˮ v našoj državi i indri po sveti. Do tej drüštev i ustanov se vsakša dekla z zavüpanjom lejko obrné i dobi od njih prvo pomoč i dober tanač, ar so ta drüštva ravno v té namen Ustanovlena. Iz tej par pripomb spoznate, da je kniga prepotrebna za vse, ki idejo v svet. Vsem delavcom i delavkam kak tüdi raznim drüštvam jo toplo priporočamo. Dobi se pri Družbi sv. Rafaela v Ljubljani. Par reči k našoj 15 letnici. Pred petimi leti smo obslüžavali 10 letnico naše narodne sloboščine. Obhajali smo jo Sinovje i hčeri Slov. krajine, ki smo si to sloboščino zgradili. Nad tresetijezero se nas je zbralo pri toj veseloj obletnici i z nami se je veselio naš prelübleni vladar, ki je poslao svojega zastopnika na našo proslavo kak i cela vlada i vse oblasti, vojaške i civilne, ki so bile zastopane na njej. Naš narod je pokazao na njej vse svoje vrline, vse svoje jakosti, vso široko i globoko državotvornost i narodno zavednost, ki li mora najti prostora v človečem srci. Dober Bog nam je dao lepo vremen tüdi, zato je poteklo vse v najlepšem redi. Je odvrno od nas tisti, komi smi se zročili predpoldnom pri svetoj meši v Soboti i komi smo se zahvalili popoldnevi v Lendavskoj cerkvi. Naša proslava je bila zasebna, iz nas izvirajoča, je bila vez lübezni do bratov prek Müre. I vsi, ki so puni lübezni, prave lübezni do nas, so zarazmeli iz drügih delov države nas, so se z nami veselili i bili smo zaistino edna düša i edno srce. Zdajšnja Proslava ma uradno lice. Vodijo jo narodna društva, a oblast je dala nalog, da se je občine vdeležijo i jo podpirajo, pravico do toga. Nakeliko pripoznavamo zasluge teh drüštev, nateliko moremo povdarjati, da ne zastopajo našega naroda, ar je te v najmenšoj meri zastopan v njih. Zato pa Proslava dobi lice, šteromi pravimo: proslava narodnih drüštev pod krilom politične oblasti. Mi oblast poštüjemo, lübezni do naroda i države pa damo priznanje, gda se ta stanja z lübeznijov tistoga, ki nas je vse stvoro i nam vlejao v srce lübezen do svojega roda i svoje domovine. Na podlagi našega poštüvanja do oblasti i priznanja do istinske domovinske i narodne lübezni se zahvalüjemo obema, i oblasti i narodnim drüštvam za proslavo. Zahvalüjemo se zato, ar s proslavov priznavata: 1) borbe i zmage Slov. krajine za sloboščino; 2) važnost i potrebo naših Novin, ki so bile orožje v toj borbi i za to zmago-, 3) državotvornost našega lüdstva. Gda se zahvalüjemo oblasti i národnim drüštvam za to priznanje, je prosimo ob 15 letnici troje: Povsod naj povdarjao: 1) da je narod Slov. krajine bio na toliko zaveden, da si ja poiskao sam narodno sloboščino v novoj državi; 2) da je njegovo orožje bila materna reč v Novinaj, zato se ta ne sme blatiti i Novine ne zaničavati; 3) da je narod vodila k zdrüžili iz vere izvirajoča lübezen do bratov, zato je ista lübezen jedino v stani, da to zdrüžitev krepi i dopunjava. Deca Slovenske krajine. Nedelska šola. Za krščansko Stanovsko državo. 6. V pridobivati dobrin dnes nemamo pravoga reda. Što bi rad meo dobiček pa ma potreben kapital, on da delati. Kaj njemi napravijo delavci, to je postranska stvar; kapitalisti je važno samo to, ka delo prinaša dobiček. Kapitalist bo dnes küpüvao palače i vtegne v žep dobiček na arendi. Vütro se odloči za fabriko v šteroj delajo robače. Pojütri pa, kda spozna, ka te kšeft, „ne neseˮ, se vrže na novo opravilo. Mislite, ka ga pri tom skakanji što zavira? Nišče, ar je navuk i té navuk ma dosta vernikov, ka je človek sloboden, dela kaj njemi je vola, če je zadosta močen i pameten — naj slüži, če potem drügi jezeri i milion! trpijo, ali ne. Lüdi, šteri se po tom navuki ravnajo, zovemo za liberalce. Po njuvom mišlenji vrejen svet je pa okoli nas, to je kapitalistični raj, šteri ma za male tovaje gauge, za velke topove pa zasükane paragrafa i prefrigane branilce . . . Svet liberalcov je prineseo velesilo — kapital i kapitaliste, prijatelje liberalcov so toda zednim prijatelje kapitala i kapitalistov. Ne mislite pa, ka smo vsi kapitalisti, šteri mamo na priliko svojo hišico, šivalni mašin, šteroga sami nücamo, ali plüg s šterim sami orjemo. Vrednošča je ešče ne kapital i što ma vrednoščo, je ešče ne kapitalist. Pogledajmo to razliko pobliže. Poznam poštenjaka, veškoga sabola, šteri ma, potrebno šker za izdelavanje obleke. On sam dela, kaj zaslüži, to sam potroši za sebe i za svojo drüžinico. Je to kapitalist? Ne. Zdaj da mislimo, ka je te krojač priden i varčen, dobro njemi ide, ma dosta dela. Küpi si ešče tri šivalne mašine i postavi v svojo delavnico tri pomočnike i ravno telko vajencov. On sam samo mero jemle, plačüje i plačo prejema, delavcom pa odkaže dnevno deto. Njegovi delavci delajo celi teden, naročniki pošteno plačajo za pošteno zvršeno deto, v nedelo pa vidi naš krojač, ka so zaslüžili 1.000 dinarov, od šterih je on zahrano i plačo delavcov za svojo plačo i za obrabo svoje škeri, za arendo delavnice, dače itd. ponücao 800 Din, celiva dva stotnjeka sta pa ostala v njegovom lepi. Teh dvesto dinarov je ne on zaslüžo, pa jih itak ma. Njegovi pomočniki bi mogli dobiti te peneze i bi je tüdi lejko meli, če bi meli vse potrebno za deto, kak njuv majster. Ar pa toga, kapitala nemajo, morajo mučati kda majster vtekne v žep dobiček, šteroga njemi je prineseo mali kapital. Vidite, zdaj je že naš sabolek — kapitalist. Kak pa zdaj? Bi kapitalisti vzeli njegov kapital? Ne bi ga dao. Zakon bi nas pritisno kak tolvaje. Indri je rešitev. Če kapitalisti njegov kapital ne bi prinašao dobiček, mislite, ka bi ga te tüdi brano? Ne. Če pred mojov hižov pobereš meni nepotrebno kamenje, te ne bom tožo i te tüdi ne stožim. Kapitalist samo zato brani svoj kapital, ar njemi dobiček prinaša. Vredite svet tak, ka kapitalist ne bo meo od kapitala dobiček, pa bodo vsi kapitan kak nikaj vredno kamenje na cesti. 2 NOVINE 9. septembra 1934. NEDELA. Vstop: Vsmili se me, Gospod: zakaj dén za dnevom kličem k tebi! Ti si dober, o Gospod, i krotek i pun lübavi do vsakoga, ki te zazavle. Nagni k meni svoje vüho, Gospod i Poslüni me, zakaj nevolen sem i sirmak. V. Gospoda bom meo pred očmi vsikdar. R. Ar ob desnici mi stoji, da se ne genem. Molimo. Tvoja milost, prosimo Te, Gospod, naj nam vsikdar pride naproti i nas sprevaja; i včini naj, ka bomo vsikdar zavzeti za dobra dela. Po n. G. J. K. Amen. Nedela po Risalaj šestnajsta. Evangelium Sv. Lükača XIV. Vu onom vremeni: Kda bi notri šo Jezuš vu hišo nekoga poglavnika Farizeušov v soboto jest krüh, oni so kebzüvali na njega. I ovo niki človik vu vodénom betegi bio je pred njim. I odgovoreči Jezuš pravo je vu pravdi vučenim Farizeušom govoreči: jeli je slobodno v soboto vračiti ? Oni so pa mučali. On ga je pa prijao, zvráčo ga je i odpüsto. I odgovoreči je njim pravo: Šteroga med vami somar, ali jünec v stüdenec spadne i ne potegne ga vö taki sobotni dén ? 1 nej so mogli na eta odgovoriti njemi. Pravo je pa i tim pozvanim priliko, videvši, kakda bi si prednja mesta zbirali, govoreči njim: Kda boš pozvani na gostüvanje, ne sedi si na prednje mesto, da morebit! je preštimanejši od tebe pozvani od njega, i pridoči on, ki je tebe i njega pozvao, povej tebi: daj etomi mesto, i teda začneš z sramotjom zadnje mesto držati. Nego kda boš pozvani, idi i sedi si na zadnje mesto, naj kda pride, ki te je pozvao,povej tebi: prijateo, idi više gori. Teda bode tebi dika pred sedečimi stekom navküpe. Ar vsaki, ki se zvisi, ponizi se: i ki se ponizi, zvisi se. * „Teda, kda je Jezuš šo v hišo nekoga prvaka med farizeuši v soboto na obed, so ga ti opazüvatLuk. 14.1. Farizeušje opazüjejo Jezuša, njegova činenja, njegovo živjenje. To delajo dobro, ali njüvo delo opazüvanje izvira z božnoga nakanenja, naimre: tožiti i ovaditi ga ščejo višešnjoj oblasti. Te božen namen pa pokvari vse, tak ka se od Jezuša nikaj ne navčijo i njüvo opazüvanje ostane brez vsakoga haska. Če so farizeušje opazüvali Jezuša, ga tem bole moremo mi, njegovi verni Sinovje i hčere. Ali opazüvat! ga moramo ne iz žute nevoščenosti, nego iz čiste, tople lübavi, ka se navčio, nasledüvati ga. Trojno delo moremo opazüvati na Gospodi; v tom trojnom deli ga moremo nasledüvati: v molitvi, v deli i v trplenji. — To troje nam je najbliže i najpotrebnejše v živlenji. Gospod je bio mož molitve. Kde njemi je vremen dopüščao kakšo mi-notico, ga že najdemo pri molitvi. .1 zaran je vstano i je šo v püstinjo i tam je molo". Mk. 1. 35. Molitev je držao za edno glavno potrebo v živlenji. To nam potrjavle njegova példa i njegov navuk. »Pazite i molite, ka ne spadnete v sküšnjavo!“ Mt. 26.41. »Vsikdar je potrebno moliti i nikdar henjati." Lk. 18. 1. To more tüdi vpamet vzeti vsaki dober krščenik, ka nam je molitev, vsakdanešnja molitev potrebna tak, kak vsakdanešnji krűh. V tom moremo Gospoda nasledüvati ! Gospod je mož dela. Poleg molitve je drüga Važna reč v Gospodovom živlenji, delo. Kak mali deček je začeo z delom i je delao celo svoje živlenje. »Kak ftica za letanje, tak je človek za delo stvorjeni. Što ne dela, naj ne je.“ Tak piše i vči sv. apoštol Pavel. I Bog je pravo prvima človekoma: »Iz dela svojih rok boš živo vse žive dni...“ Mož. 3. 17. Kristušovo dela nam lajša i blaži pokoro, štero je Bog naložo z delom; nam delo posvečüje i podigne za večno zaslüženje. Včimo se od Gospoda z delom se pokoriti i posvetiti za večno živlenje 1 Gospod je mož bolečin, kak ga názávle prorok Izaiaš. Trplenje, to je najbole lastivno Gospodi. Trpi, trpi zavestno za odrešenje i zveličanje sveta, trpi mirno, vdano. Če ravno se njegova človeška natura boji trplenja; „Oča, vzemi te kelih od meneˮ; vendar moli: „Ne moja, nego tvaja vola se zgodi!“ Pri Gospodi moremo opaziti i se navčiti namen i vrednost trplenja : zakaj! Navčiti se moremo lübiti križ i trplenje, ka bomo znali trpeti bogovdano, mirno, potrplivo! To so velke resnice za naše živlenje. Opazüjmo tedaj Gospoda; opazüvati ga pa moremo tak, ka ga bole i bole spoznamo; spoznavati ga pa moremo tak, ka ga bole lübimo. Zato moli sv. Cerkev: „Tvoja milost naj nam pride naproti i nas sprevaja i včini naj, ka bomo vsikdar zavzeti za dobra dela!ˮ Tišina. Dvajsetpetletni Jubilej našega školnika. Te čas poteka četrt stoletja, ka je prišeo na Tišino iz bližnje Sobote, mladi vučiteo, pun idealizma in lübezni do onih malih, šterih vzgoji je posveto svoje živlenje. Spoznao in vzlübo je narod z vzgojitelskov lübeznijov i narod je spoznao i 4 tüdi njega. Pa je bilo v Antauer-i, našem jubilanti vse preveč živlenja ino vole, in pretesna njemi je postaja vučilnica. Šteo je delati tüdi v prostom, zvünšolskom časi. Ino lepi den vidimo vučitela Antauera za plügom, ki ga vleče par bistrih konjov. Vzgojiteo in vučiteo Antauer je z lastnov rokov obdelavao svojo zemlo. Njegovo posestvo je hitro postalo vzorno. Rad je s ponosom razlagao radovednim Skrivnost obdelavanja zemle. In ti so ga nasledüvali z lepimi uspehi. Vzornomi posestvi je sledio moderen vinjak, šteroga si še dnes rad vsaki ogleda. Kda je dobre vole, ti rad pove, kak se njemi je godilo za časa komunističnoga divjanja po našoj krajin!. Najmre ono od plüske in to, s kakšimi občütki je gledao v njega naperjeni samokres. Dobo prevrata je premostio naš jubilant z lehkotov, ve je sin slovensko matere in jezik njemi ne delao vnogo zavir. S pravov mladenskov voljov in vztrajnostjov je prežülo sühoparno slovnico. Rad pohvali pokojno tovarišico Roziko, od štere pravi, da je mnogo pripomogla k tomi, da dnes popolnoma obvlada slovenski jezik. Aktivno se v politiki ne udejstvüvao nikdar, pa bi vendar med drügimi domačini vučiteli tüdi on skoro občüto politično brco, ar je bio v časi razpaljenih političnih strasti kak poštenjak napoti nešterim velkom. Tüdi to je šlo mimo njega. Dnes ob 25 letnom jubileji lehko gleda šolski upraviteo Antauer s ponosom na uspehe, ki so sad njegovega nevmornega dela. Ponosen je lehko osobito na tistih šestdeset inteligentov, šterimi je on v svojoj dvajsetpetletnoj dobi vceplao prve navuke. Antaueri šolskomi upraviteli, vzornomi vzgojiteli i rojarskomi strokovnjaki pri njegovom jubileji naše iskrene čestitke z željov: še na vnoga prijetna leta. — H gornjim toplim vrsticam se iz celoga srca pridrüžimo tüdi mi i želemo g. Antaueri, da vživa sad svojega dela do najkesneše starosti. Vrednik. Dijaški kotiček. Refleksija. V svetovno vojno je bilo zapletenih 43 držav. Vse so hotele biti zmagovalci. Kdo bi jim to zameni ? Biti zmagovalec je častno, je koristno, je ponos. Življenje je borba ne le za ljubi kruhek nego prav posebno zaradi notranjega nereda. Kdor noče temu neredu podleči, ampak celo skuša vse tako uredili, da iz tega nereda pride harmonija, ta je zmagovalec. Vsa čast mu! Ker notranjo harmonijo najhitreje in najglobje razdere nečista strast, mora biti borba predvsem naperjena proti tej.. Ne gre za uničenje strasti, ampak za nadvlado. Vaša srca bijejo hitro in močno. Vaše oči se iskrijo tako, da bi se človeh res vprašal, kako je mogoče, da vas še niso ožgale. Vaše duše drhtijo, vi ste velikodüšni. Večkrat pa tudi tako slabomi. Zakaj bi to prikrivali? Resnica je, da so vaše duše iz najfinejšega kristala, toda ta kristal je zdrobijo. Zato ga treba čuvati pred udarci. Praviš: „Oh, kako huda je ta borba proti samemu sebi! Vse se vrši skrito v srcu, brez kakih gledalcev, ki bi ploskali.ˮ Toda ne. Tvojo borbo opazujejo nevidni gledalci: Bog, angelj varuh, tvoji dragi pokojni, da, vsi nebeški izvoljenci so zbrani na galeriji. Ti jih ne vidiš, a vidijo oni tebe. Koliko lepša je ta nevidna publika od one, ki je pred leti ploskala svetovnima boksarjema Carpentieru in Dempseju! In kaj je cela vrsta izvežbanih udarcev v primeri s tvojim nadvse plemenitim dvobojem, ki ga biješ proti nečisti strasti, ki ti hoče iztrgali srce ?... Nekemu mladeniče ki je bridko tožil nad silno strašijo v svojem srcu, je Lacordaire rekel: »Strást, katera muči tebe, je splošna in trpinči tudi druge. Zmagoslavje, ki ga je nad njo izvojeval Evangelij, je znak, da je krščanstvo božja ustanova." Živlenjepis svetnikov nam odkriva, da so razen par izjem, vsi dobivali hüde »klofute" od Šatana, da rahim izraz sv. Pavla. Pretresljivo je, kar piše o sebi sv. Hieronim: »Oh, kolikokrat se mi je v tisti brezmejna od solnca ožgani püščavi zdelo, da sem še vedno v Rimu, v vrtincu naslade Sedel sem v kakem kotičku in bil poln bridkosti. Ostra raševina mi je težila telo. Bil sem ves ožgan, črn kakor Etiopci. Vsak dan je obilo solz spremljalo zdiho-vanje in kadar me je zaspanec premaga!, so se moje kosti vrgle na golo zemljo, ne da bi se mogel le malo odpočiti. In vendar, rpeni, ki sem se prostovoljno ločil od svetnega hrupa in se podal v puščavo, kjer nisem imel druge družbe kakor škorpijone in divje Zveri, meni, pravim, se je zdelo, da sem še vedno sredi rimskih veselic. Da, moje želje so Sicer Vsled posta obledele, vendar je v moji 'duši kar gorelo po njih. V tem mojem zledenelem, predčasno na smrt določenem telesu, so še vedno kipele strasti... Po cele tedne sem se ostro postil, da bi premagal uporno telo... Šel sem večkrat globoko notri v puščavo... Ko sem videl, kakšno razklano skalo, kak strm hrib ali štrlečo pečino, sem šel tja, da bi bolj zbrano molil. Tam gori sem našel ječo za moje nesrečno telo." Kaj naj rečemo? Kdor globoko proučuje človeka, kar ostrmi nad tole resnico: Vsi ljudje imajo v jedru zelo veliko podobnosti. Res je, da tega nadleguje strast bolj, onega manj; eden podleže, drugi zmaga. Toda v bistvu je mladenič zelo podoben mladeniču možki možkemu, starec starcu, Večkrat si mislimo, da imamo bogve kakšne nenavadne skrivnosti v sebi, ako pa nam kdo malo bolj odpre svoje srce, zapazimo pri njem ravno isto mišljenje, iste mizerije kakor so naše. To nam je v tolažbo, a obenem svarilo, da se moramo vsi boriti. Ako si ti, rečimo odličen telovadce, pravi „boxeur“, najurnejši forwards, prvi „keeperˮ, pa ko pride notranja preizkušnja, se ji ne upaš upreti, ti, junak številne publike, si pravi strahopetnež 1 Ti bledi, slabotni dečko pa, ki nimaš mišic, da bi metal diske in brcal žogo... ti, ki niti ne znaš ločiti handsˮ od „penelty“ in od „cornerˮ, če znaš ukrotiti svoje strasti, si pravi junak, tako velik jurtak, da Dempsey ni vreden, da bi ti odvezal vrvice na čevljih. Sv. Hieronim je živel v času, ko so v Rimu bili že poganski Rimljani. Širite Novine! Mladina Slov. krajine na delu. Nekaj številk o Soboški gimnaziji. Izvestje drž. realne gimnazije v Soboti za šol. leto 1933/34 piše med drugim sledeče: Po več kot tisoč letih je malemu delu nekdanje države kneza Koclja zasijala zarja svobode. Sredi avgusta 1919 1. so se zgrinjale jugoslovanske čete čez Müro po plodni Ravenski in solnčni Gorički ter zasa-dile trobarvne mejnike, ki so za vedno priklüčili Prekmurje |k veliki jugoslovanski državi. Prva skrb jugoslovánske uprave je bila, da priveže novo osvobojene pokrajine tudi duhovno na skupno narodno državo. Pokrajinska vláda za Slovenijo je že nekaj tednov po osvoboditvi izdala dne 30. IX. 1919. pod Štev. 4610 odlok, s katerim se dovoljuje otvoritev I. razreda Slov. gimnazije v Murski Soboti s šol. letom 1919/20. Težave, s katerimi se je moralo Vodstvo zavoda boriti, so bile že v začetku izredno velike. Dijaštvo ni imelo zadostne podlage iz osnovne šole, primanjkovale so učne knjige in tudi učne prostore je morala gimnázija de- liti z meščansko šolo. Toda kljub tem in mnogim drugim težavam se je zavod uspešno razvijal ter se je s šol. letom 1923/24 otvoril V. razred. Po otvoritvi tega razreda je bilo prekmursko ljudstvo uverjeno, da bo v nekaj letih stala v Murski Soboti Popolna gimnazija, kulturno žarišče in branik jugoslovenstva na skrajnem severu države. Radi maloštevilnosti dijakov v zadnjih dveh razredih (Vl. in VII.) je minister prosvete izdal 7. okt. 1925. pod S. N. br. 24643 odlok, da se VI. in VII. razred začasno zatvorita. Ta odlok je vplival na tükajšnje prebivalstvo silno porazno. Po neštetih brezuspešnih intervencijah za zopetno otvoritev višjih razredov gimnazije, je končno ministrstvo prosvete ugodilo prošnji soboške občine, da se na njene stroške otvorijo manjkajoči višji razredi s pravico javnosti. Ker bi občina sama ne zmogla sveh stroškov, se je sestavil iz nekaterih vidnejših predstavnikov prekmurkega naroda poseben „Gimnazijski kuratorijˮ, ki si je nadel nalogo preskrbeti občini materialno pomoč za vzdrževanje višjih razredov. Tako se je veliki požrtvovalnosti in ljubezni do mladine najširših krogov posrečilo vzdževati popolno gimnazijo do konca šol. leta 1929/30. V letih 1929 in 1930 se je vršil višji tečajni izpit s prav zadovolnim uspehom Upanje, da bi se v tem letu drugega tečajnega izpita tudi višji razredi podržavili, se ni izpolnilo. Sredstva za nadalnje vzdrževanje vseh štirih višjih razredov so bila izčrpana in tako se je zgodilo, da se je v šol. letu 1930/31 otvoril samo V. razred. Ko tudi v tem šol. letu ni uspelo doseči podržavljenja višjih razredov, se je moral s šol. letom 1931/32 omejiti zavod samo na nižje razrede. Toda prekmursko ljudstvo ni nikoli opustilo misli po popolni gimnaziji, temveč je uverjeno, da ni daleč čas, ko se mu bi izpolnila vroča želja po popolni srednji šoli, ki pripada kraju radi obširnega in gosto naseljenega šolskega okoliša, kakor tudi radi važnosti, ki bi jo imel popoln Srednješolski zavod na meji dveh držav. V tem šol. letu, ob petnajstletnici obstoja mursko-soboške gimnazije, je akcija za popolno gimnazijo zopet j izredno oživela. Številni stvarno utemeljeni članki v dnevnem časopisju so pojasnili važnost popolnega srednješolskega zavoda v Prekmurju iz najrazličnejših vidikov. Uspehi tega intenzivnega dela niso izostali. Javnost se je zbudila. Prekmurske občine z i murskosoboško na čelu so se s posebnimi vlogami obrnile na vsa pristojna mesta, da se otvorijo v Murski Soboti tudi višji razredi. Klub prekmurskih akademikov si je nadel nalogo, da zbere podpise vsega prebivalstva Prekmurja, ki naj bodo viden dokaz velike želje po Popolni gimnaziji." Od leta 1919. to je od otvoritve soboške gimnazije do leta 1934 je bilo na Soboški gimnaziji nastavljeni: Direktorjev 6 hon. nastavitev 9 profesorjev 8 hon. učiteljev veščin 6 suplentov 23 zač. učitelja veščin 2 hon. suplentov 2 učitelji veščin 4 zač. predm. učitelj. 9 gg Profesorski zbor ob koncu šol. leta 1933/34 je štel: direkror 1 profesor 1 suplenti 4 hon. nastavniki 7 učitelja veščin 2 15 Število učencev ob koncu letošnjega šolskega leta je bilo 250. Od teh je dečkov (182), deklic (68). Narodnost učencev: j1e^|{CaVansl