S58V. 134 V Trsta, ¥ soboto 17. maja 1919 letnik XIW , Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. F a ižka Asiškega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'—, pol leta L 18-— in celo leto L 35 —. — Telefon u ednišha in prave štev 11-57. Posamezne številke v Trstu In okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L !•—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naroč lina in reklamacije se pošilj ljo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. hraniilka As 20. mmn Konferenca. Reško vprašanje na dnevnem reda PARIZ 15. Neka nota agencije »Havas« poroča: Reško vprašanje je danes zopet nenadoma prišlo na dnevni red. Italija, ki je dosedaj zahtevala celo reško mesto, je baje sedaj pripravljena nekaj popustiti v svrho sporazuma, ki je bil do danes radi nespravljivosti raznih stališč nedosežen. Sedaj bi baje Italija bila pripravljena da sprejme kompromis, ki bi podvrgel reško mesto italijanskemu gospodstvu, a enočasno ustvaril posebno vlado za luko, ki naj deloma pripade Hrvatom, ali naj se smatra za svobodno luko, ali pa naj se najde kakšna druga kombinacija. Mogoče so raznovrstne rešitve. Razpravljanja so se službeno začela. Zanimivo je, da se WiIsonovo stališče ni spremenilo, ter da se le Francija in Anglija trudite da bi dovedle do sporazuma. »Temps« piše, da prevladuje od včeraj mnenje, ki gre za tem, da bi se reški problem rešil petom neslužbenega pogovora med Italijani in Jugoslovani. Govorilo se je o načrtu, po katerem bi se reško in suŠa&ko ozemlje razdelilo v tri zone: Sušak in pristanišče za majhne jadralke bi se podvrglo jugoslov skemu gospodstvu; Rekla bi se podvrgla italijanskemu gospodstvu; del reškega pristanišča za velike ladje, ki se nahaja zapadno od postaje, bi pripadel brez pridržka Italiji; mosti-čevje med rečjim ustjem in postajo se bi dalo na razpolago Jugoslovanom, s pogodbo za 99 let. Ozemlje, omenjeno v tej pogodbi, bi upravljale mešane italijanske in jugoslovanske obla-»ti. ZcM se pa, d* prihaja ta načrt v nasprotje z raznimi pomisleki. Razpravljanje o omejitvi oboroževanja fciv§*n avstrijskih dežeL PARTZ 15. Svet četvorice je v predpoldanski seji, ki sc je obdržavala v hiši predsednika Wilsona, raznravljal o omejitvi oboroževanja dežel, nastalih na ruševinah bivše monarhije. Svet se je postavil na stališče za omejitev in je dal nalogo generalski komisiji, da določi pogoje in načine zaključkov. Nadaljujeio se privatni pogovori glede rešitve jadranskega problema, toda do sedaj ni še znana nobena odločitev. Tješ'asko vprašanje. PARIZ 15. »Temps« piše: Tješinsko vprašanje se ni moglo nikakor rešiti v pogajanjih med Poljsko in Cehoslovaško, zato se bodo morale vmešati velesile. Premogovno ozemlje in mesto Tjc?'n bo bržkone pripadlo Čehoslo-vaški državi, ki bi pa morala v tem slučaju dovoliti Poljski razne koncesije. RenneroT program- CURIH 15. Mak z avstrijsko delegacijo se je v Bazelu nekaj Časa ustavil in ob tej priliki je izjavil Renner, predsednik avstrijske delegacije, da se ni pred dvema letoma strinjal s ! priklopitvijo Nemške Avstrije k Nemčiji: te-' daj je mislil na federativno Avstrijo s Cehi, Jugoslovani in Romuni kot pridruženimi in prijateljskimi narodi. »Od tecJaj« je rekel Renner, »se je na žalost položaj spremenil: Cehi in Jugoilovani so danes naši nasprotniki, ali bolje, naši sovražniki, pa sera se zato moral j odreči idejam, ki sem jih gojil pred dvema letoma.* Ko so <<1 vprašali, s kakšnimi nameni gre na pogajanja v Versailles, je odgovoril: r' .emo z ramenom, da prinesemo svoji deželi mir in konec trpljenja. To je naš program.* Schcidemann irjavlja, da bi nemška vlada ne mogla podpisali mirovne pogodbe. LONDON 15. »Timesu« poročajo iz Kopenhagena: Scheidemann je izjavil listom ob priliki nekega intervieva, da angleški in francoski socijalisti, čeravno so protivni vcsailleski B.irovni pogodbi, vendar ne morejo vsiliti svojega mnenja svojim vladam. Ce bi Nemčija bila zmagala, je rekel, bi bili nemški socijalisti gotovo preprečili, da njihova vlada stavi zaveznikom v Versallesu pretežke pogoje. Nemški minister je pripomnil, da bi nobena nemška vlada ne mogla podpisati pogodbe, ki se, posebno glede gospodarskih in trgovinskih pogojev, ne more nikakor izvršiti, tudi če se pogoji sprejmejo. Odgovor na Brockdorffovo noto. PARIZ 15. Komisija za ozemeljske meje, pod predsedstvom Tardieua, je danes pripravila načrt odgovora na Brockdorff-Rantzauo-vo noto glede ozemeljskih vprašanj in udej-stvovanja Wilsonovih načel. Načrt se predloži jutri Svetu četvorice, ki mu določi končno obliko. Ncrr'ka del ispravlja nove note. CUKill, 15. Iz L a poročajo: »Fierliner Ta-ereblattu« javljajo iz Versu itesa, da nemšKa de-csacija pripravlja nove note, tičoče se vseh to-ček mirovne pogocbe. Prihodnja nota se bo ba-v .a z vprašanjem Alzacije in Lorene in vzhodnih ozemelj. Sredstva za skladnost entente. PARIZ, 15. »Liberte« piše: Maršal Foch je odpotoval danes zjutraj v cte'-ni stan na renski fronti v svrho, da pripravi nemudno izvedbo ■sreds.w» za skladnost enttrtc, proučenih od nje glavarjev za slučaj, O- \emcija odreče podpis mirovne posotifce. Grof Brockdorff-Rantzau v prvi seji kongresa. PARIZ, 15. Znano *e, da }e grof Brockdorff-Rantzau, č?m je vstopi! v dvorano kongresa, sidel na svoie m«es:o in da se je dvignil še le ob za-kTjuč.u« ko jc imel oditi iz dvorane Obsedel ie :e:r) ob slovesnem trenotku, ko so mu izroči?! mirt.vno i/rjTTicibo. Njegove vedenje .neve, da nam prihodnji dnevi priueseio pii.ciiio Iznenadjenje. PODLISTEK riKolaj Seulrioo. Ruski spisal AL ArclbaŠev. — Poslovenil M. »Kaj drvite kakor blazen? Skoraj bi mi bili podrli ubogo deco!« je vpila dojilja za njim; toda Sevirjov je hitel molče mimo nje skozi £ruga vrata, enaka umazanemu vhodu v vlažno klet in prišel zopet na neko dvorišče. Zdelo se mu je, da je slišal glas dojilje: »Tja je bežal___zavil je skozi ona vrata .. Množino vrat in oken je videl pred seboj; tuji ljudje so obstajali in gledali za njim; povsod je vladala praznota in svetloba, kakor v puščavi :n vse ga je odbijalo brezsrčno in brez usmiljenja. Tedaj je obstal in se oziral okrog. Razločno je vi el v temnih vhodovih množico ljudi, ki mu je sledila iz prvega dvorišča. Spredaj je tekel debeii redar, kateremu je v teku neprestano opletala suknja okrog nog. Vendar se je Se-virjovu zdelo, da dviga samokres proti njemu. To je trajalo komaj majhen del sekund; že v aaslacnjeui trenutku jc opazil stranska vrata, Razgovori z Ortandom. PARIZ, 15. Danes predpo!u-dne je Clemenceau sp.ejcl Orlan-Ja in Sonn'na v vojnem ministrstvu. Orlando je danes sprejel Tand&u-a v hotelu »Eduard«. ko^enzaclle Italiji. P/RI7. 15. * Petit Parlven« piše: Italrja ne uveljavlja svojih interesov in pravic samo v južno-vzhodni Fvropi, a mrak ti*1! glede Afrike se sklicuje na čl. 13. londonskega pakta od 16. aprila 1915. ki . t. m., so bili že proučeni z najpodrob-nejo po/ornostlo. Predstavitelji delavskih sindikatov so sc-aelova'.i v izgoto\ljanjft členov mirovnih pogojev, tičočih sc dela. kakor izhaja iz priloge k drugemu oddelku tridesetega poglavja, stran 200. Program mednarodne konference dela. ki se bo vršil v NVashingtonu v prihodnjem oktobru, vsebue najvažneia vprašanja, izprožena od sindikalne konference v Bcrnu. Delavski sindikati bodo pozvani k udeležbi na konferenci v Washingtonu. ki se bo vršila po označenih pravilih, ki »določajo, da sc bodo v bodoče delali sklepi le pod pogojem soglasja kompetentnih oblasti zastopanih dežel. Načrt pogodbe glede mednarodne delavske za-konudaie, pripravljen od nemške vlade, kaže vrzel. Ne vsebuje nikake duločbe. ki bi predvidevala zastopstvo delavcev na mednarodnih konferencah. ture mimoidočih so se gibale na nasprotni strani. XIV. Nahajal se i« v strašni okolici, tako kakor bi bil zašel na velikansko pokopališče. Duh po mokri ilovici in opekah se je mešal z duhom stoletnega prahu in tvoril neznosno atmosfero. Sevirjov je stal v kotu in se potuhnil k steni. Že cele ure je stal za to podrtino. Tam kjer porušene sten« in rujavi ilovnati kosi — enaki odprtim ranam — še niso mogle prikrivati sledov nekdanjega bleska, tam so visele cunje dragocenih tapet, videti je bilo pozlačene okraske in drugačno razkošje- Nekdaj so bivali tu drugi ljudje, zastopniki davno izginole epohe v lasuljah. Morda je nekoč spala v tej sobi elegantna, razvajena kraljičina med valovi batista in čipk, plemeniti cvet lepote in živ-Ijcnske umetnosti, ki izhaja edinole iz tal stoletja starega, in navidezno neomajnega redu stvari — iz redu. ki izsesava kakor vampir s krvjo in trupli pognojena tla. Robustne in požrešne reke novih gospodov so uničile med t o in vse in v modrikastem kotu je stala sedaj divja postava s samokresom v roki, mrklo in preteče preJ pozlačeno lilijo... kakor ie predlaga čl. 7; in tudi ne doseza določeb, razloženih v 13. poglavju mirovnih pogojev, v naslednjih točkah: A) Doba treh let je pročtožen-a kot maksimalni presledek med dvema konferencama (čl. 7). Mirovni predlogi predlagajo eno leto (čl. 309). B) Vsaka dežela razpolaga z enim glasom (čl. 7). Mirovni pogoji pa odkazujejo po en glas vsakemu delegatu, pa naj še predstavlja vlado, ali uradnike, ali delavce s plačami (čl. 390). C) Sklepi imajo obvezen značaj le tedaj, če so sprejeti od večine štirih petink dežel, ki so se udeležile glasovanja (čl. 7). Mirovni pogoji pa predlagajo, da bo potrebna le tretjinska večina pripu-ščenih glasov na končnem -skrutiniju za sprejetje od strani konference: kakega priporočila, ali načrta pogodbe (čl. 405). Vsled tega menijo zavezniške in pridružene jim vlajf«, da njih sklepi odgovarjajo željam, ki jih izjavlja nemška delegacija v prilog socijalni pravičnosti, da zagotovljajo uresničenje reform, ki jih delavski razredi morejo po pravici zahtevati po kruti izkušnji, ki jo je moral prebiti svet tekom zadnjih pet let. Izvolite, gospod predsednik, sprejeti izraz mojega visokega spoštovanja. Clemenceau. _ IZ FRANCIJE. Stroge obsodbe maaifestantov 1. majnika. PARIZ 15. Dočim je bilo 4. vojno sodišče razmerno blago pri odmerjanju kazni proti obtožencem radi neredov 1. majnika v Parizu, je pa 5. vojno sodišče izreklo krute obsodbe. Ker je zakričal »2ivela revolucija!« je bil eden obtožencev obsojen na mesec ječe. Neki delavec na leto ječe, ker je udaril z dežnikom. Neki drugi delavec, ker je udaril s pestjo enega policistov, da dve leti ječe. IZ SPANSKE. Vrvenje vsled razpusta zbornice. MADRID 13. Vsled sklepa republičanske stranke je izdano nota, ki ojstro kritikuje razpust zbornice (Cortes) in se proglaša potreba, da se skliče konstituanta. Vrhu tega protestirajo proti suspendiranju konstitucijonal-nih garancij tekom volilne dobe, naglašujoč, da zbornica, izvoljena na tak način, ne bo mogla predstavljati volje dežele. Nota pridodaja, da se bodo republičani srdito in z navdušenjem borili v volilnem boju v prijateljskih od-nošajih s socijalistično stranko. MADRID 13. V nasprotju s trditvijo v republikanski noti, zagotovlja list »El Dia«, da se socijalisti in republičani ne združijo za skupne liste kandidatov na prihodnjih volitvah. iS. ^ i ČIJE. Ubijalci Liebk^cciii in Luxenburgove obsojeni. CURIH 15. Iz Berolina poročajo: Proces proti ubijalcem Liebchnechta in Roze Luxem-burgeve jc končan. Obsojeni so: huzar Runge na dve leti ječe, dva tedna zapora in v izgubo državljanskih pravic za štiri leta; nadporoč-nik Kurt Vogel na dve leti in štiri mesece zapora in v degradacijo, nadporočnik Rittnunn na 6 mesecev zapora v svojem stanovanju. Drugi obtoženci so bili oproščeni. Nemška podjetnost na dela. LONDON 15. Berolinski poročevalec lista *Daily Telegraph« poroča, da so veliki nemški kapitalisti ustanovili družbo pod imenom »Patagonia« s kapitalom 15 milijonov v svrho trgovinskega izkoriščanja južne Amerike, kamor bodo pošiljali nemške mladeniče, da bodo ustanovljali tam poljedelske kolonije in prodajali nemške industrijalne izdelke. Družba se na tajnem pogaja z argentinsko vlado radi prepustitve obsežnih zemljišč. Ebertova poslanica ameriškemu in nemškemu narodu. CURIH 15. Predsednik nemške republike, Ebert, je včeraj priobčil poročevalcu lista » Associated Press« poslanico ameriškemu narodu, a poročevalcu lista »Vorv/arts* poslanico nemškemu narodu. »Naš narod, je rekel Ebert ameriškemu časnikarja, začenja uvide-vati, da se je zelo prevaril, ko jc zaupal v u-Jejstvitev Wilsonovega programa. Prebujenje bo grozno, in vsi ga pričakujemo s strahom. Navzlic hladni resnici, se še upa na demokracijo, na spravljiv mir. Ne more se verjeti, da je bilo vse le sanja, in da so se upi in nade enega -elega naroda izgubile v grozni igri. 2climo in upamo Še vedno, da se ni mlada nemška republika obrnila zastonj k republikanski ameriški sestri.« Poročevalcu »Vorwartsa* pa je Ebert izjavil: »Sedaj je naša naloga da prepričamo sovražne državnike, da se njihovi pogoji ne morejo strinjati z dobro voljo in vestjo. Toda v tem času naj strasti molčijo in naj imajo besedo samo tisti, ki so kompetentni, posebno pa ekonomisti. Dokler bo še malo upa na zmago narodnih pravic, ne bo Nemčija izrekla zadnje besede. Ćc se pa hoče iz nemškega naroda izsiliti odobritev versailleske pogodbe, bi ta odobritev bila laž, ki jo rodi ubup.« Ebert je zaključil z tem-le proglasom na delavstvo: »Ce delavci dajo na razpolago celemu narodu svojo divno moralno odpornost, bo Nemčija rešena.« Manifestacija proti priklopitvi G danskega k Poljsku CURIH 15. Gibanje za Gdansko po Nemčiji je doseglo že znatne mere. Predsednik republike, Ebert, je sprejel zastopstvo Cdanskega in vzhodno-pruskih debela in zastopnike zapadne Prusije. Gdanski župan jc izrazil Ebertu trdno voljo gdanskega prebivalstva, ki hoče ostati prusko. Vzhodna Pruska upa, da ne podpiše vlada miru, ki bi ji odvzel to mesto. Ebert se je zahvalil za izraz nemške zvestobe ter je pripomnil, da bi Nemčija ne mogla podnesti in izvršiti ententnih pogojev. To da se tiče posebno vzhodne Nemčije. , IZ ITALIJE. Splošna stavka mantovanskth kmetov. MANTOVA 15. Po vseh deželnih središčih sc vršijo zborovanja. Ce ne prida do dogovora med upravitelji zemljišč in poljedelci (koloniji, se bo stavka še več razširila. Za strogo vzdrževanje reda skrbijo oddelki čet, ki se nahajajo po vseh središčih. Doslej še ni bilo izgredov. Vršila so se propagandna zborovanja po mestih: Frassine, Casteletto Borgo, Rormigosa, Barbano, Mondole, Villipenta, Roverbella, Ca-stelorte, Rivalta, Gozzada, Casaboido, Asola t itd. Razni govorniki so izjavljali, da se bodo trdno držali svojega programa za nove mezda« višje od novarskih in vercellskih, in za popolnoma samostojno, neovržno in izključno delovanje urada za porazdelovanje delavskih moči. Danes zjutraj se je govorilo, da so nekateri gospodarji pripravljeni sprejeti zadružna predloge, toda dokler ne pade med gospodarji in delavskimi zastopniki zadnja beseda, ne pride do podpisa dogovorov. BoljševiSki (?) komplot ▼ Hrvatsku PARIZ 15. V Osjeku so razkrili boljše viško zaroto, ki jej jc bil namen, da ustanovi slavonsko republiko. Boljševiki razvijajo živahno propagando tudi v Zagrebu in Belgradu. Kolovodje — med katerimi je bilo več Madja-rov — so zaprli. Osjek so zasedle dne 3. t. m. francoske čete. Množica se je podala pred zapore zahtevajoč nemudno osvoboditev boljše-vikov. Proglašen je splošen štrajk. Vse prodajalne so zaprte. Boji na Koroškem. CURIH 15. Neko jugoslovansko sporočilo pravi: Nemci so zasedli Sv. Ivan in Sv. Peter, ali vasi smo jim popoldne zopet vzeli. V Spodnjem Dravogradu se je sovražnik umaknil r smeri proti kolodvoru. V Maribor so dosle srbske čete. CURIH 15. Iz Gradca javljajo: Minolo nede-»jo je dospelo v Maribor 2000 mož srbske pehote. Ali se res pripravljalo nove podlage ? V italijanskem časopisju je opažati že nekai dni neko hudo vznemirjenje in trpko ozl«»"»-ljenje proti zaveznikom: Angležem, Franco« zom ia Američanom. ' * " * v w. Naj navedemo tu nekaj značilnih in simpto-matičnih izjav, ki potrjajo, da zaveznikov res ne veže v — zavezništvo soglasje v idejah, namenih in stremljenjih. Tržaški novi list »L'Era nuova« Črta paralelo med vedenjem entente napram Italiji, ko je ta stopila v vojno, in sedanjim nje vedenjem. V avgustu I. 1914., ko je Italija proglasila svojo nevtralnost, ni francosko časopisje šte-dilo z izrazi hvaležnosti. »Laterne« je rekla, da nevtralnost Italije dovoljuje sedaj Franciji, da vse svoje sile združi na nemški meji.* _ »Gaulois«: »Jadran mora postati zopet izključno italijanski?* — »Libertd«: »Ne pozabimo. Za sedaj ena sama beseda: Ilvalaf« — »Journal«: »»Francija ne pozabi.« Itd. itd. Potem so prišla pozivanja, naj Italija posreduje v konfliktu. »Figaro«: »Oči vse Evropo so obrnene do Italije.« — Minister Pichonr »•Razkosanje Avstrije je neizogibno... a kdo more profitirati več, nego Italija??« — Clemenceau je naglašal: »Prišel je dan, ko more Italija v novi Evropi zavzeti mesto, ki jej gre!« — Delcassć: »Francija in Anglija ne nasprotujete nobeni aspiraciji, po kateri stremi ljudsko čutstvovanje italijansko.« Pa tudi angleško časopisje ni bilo nič manje vneto v pozivanju Italije. *Daily Chroniclc« je menil: »Cim bolj se Avstrija potiska na jug na obal Jadrana, tem slabeja postaja pozicija Italije.« — »Pali Mali Gazzette«: »Zemljevid Evrope se izpremeni: Italija ima sedaj priliko, da odloči, da bodo te izpremembe njej na korist.a — In celo »Times« — ista »Times«, ista lord Nocthcliff in Steead — so hoteli podariti Italiji tudi prav vso Dalmacijo. To je bilo v avgustu 1914. Potem, ko je Italija sodelovala v vojni, so italijanski in angleški listi visoko cenili pomoč Italije. V podkrepljenje citira »L'Era Nuova« zopet vrsto angleških in francoskih izjav, in piše: »Tako so zavezniki i t / ljali, da so napram Italiji sprejeli dolgove s ^icoro neomejeno hvaležnostjo. Res ni prijetno, igrati vlogo zmernega upnika. Ali to jc nekoliko odvisno tudi od dolžnikov. Ali zavezniki ne bi smeli siliti Italije v potrebo, da jih ta spominja, da dolgove treba tudi plačevati in da je prišel čas, ko so ti zapadli. Tem bolj, ker na mirovni konferenci prevladuje trgovinski govor — pa ne samo govor — vsakega drugega, a to gotovo ne po inicijativi Italije. Milanski »Secolo« citira izvajanja pariškega »Te m psa«, kjer je rečeno, da bi aplikacija londonskega pakta prinesla le nezadovoljstvo. Italija ne bi se udala v izgubo Reke, Jugoslavija ne v izgubo Dalmacije. Francijo in Italijo bi težila v«»st, da ste zanesli v mir kali vojne. Vrhutega nt* bi Zedinjene države privolile v aplikacijo pogodbe, ki je one niso podpisale. Nastala bi kriza s pogubnimi posledicami za italijansko-an.eričansko trgovino. Zato vztraja »Temps« pri tem, da treba neizogibno najti Stran !L •E0UVU9T« Utr. 134* V Trstu, dne 17. maf« 1919, tr3T>cnkcijo ter se vrača k svojemu staremu načrtu da se Zadcr in Šibenik stavita pod su vereniteto Zveze narodov ter zagotoviti Italija pesest Reke; dan, ko bi se imelo to zgoditi, naj bi se Jugoslovanom zagotovilo eno pristanišče v Dalmaciji. Dotlej naj bi se Reka stavila pod režim transakcije! Tudi Gouvain piSe v »Jcurnal de Debals«, naj se Reka postavi pod zaščito Zveze narodov- V obeh navedenih izjavah se odraža želja — pravi »Secolo« — po hitri rešitvi Jadranskega vprašanja. »Da vidimo, kake uspehe prinesejo sedaj zopet pričeta pogajanja, ki jim hoče »Temps« dati podlago. Nadaljevaje pravi »Secolo« pa je pogreška v tem, da se hoče zabranili Nemški Avstriji priključenje k Neaičiji. Ali je morda potrebno to? Poizkusa, da bi se pogreška, ni pričakovati od strani italijanskih zastopnikov, ker so tudi ti pomagali pripravljati tako rešitev. Vendar bi bilo krivično, ako bi hoteli na te odvaliti vso odgovornost. Mogli bi reči, da so hoteli tako, da preprečijo nevarnost, ki bi izhajala od povečane Nemčije. Ali — tako vzklika »Secolo« — kaj more reči Son-nino? To zveni nekako tako, kakor da bodi Sonnino jagn;e božič, ki naj nosi storjene — pogreške! Ce še uvažujemo vesti, ki pravijo, da Fran-c:ja neodjenljivo vztraja pri ideji podonavske konfederacije, ki bi pomenjala vstajenje bivše monarhije v drugačnih oblikah, ideji, ki jej Italija nasprotuje najodločneje: potem se res ne moramo odtezati utisu, da je nastal v kolesju konference nek nered, da nadvladuje duhove — posebno italijanske — nezadovoljstvo. Ali prihajajo od tod glasovi, da iščejo novih podlag zz drugačno rešitev problemov? rtjiESi ŽlPffiD 12 JU1IIS&2 Beneuje. Vprašanje trgovinskega brodovja. V včerajšnji »Edincsti« smo povedali, posnemajoč po tržaškem itali-jenskem nacijonalnem časopisu, da je »Associazzicne Nazicnale Trento-Tri-este«. torej druitvo najizrazitejšega italijansko narodnega zna:a a, povabilo za četrtek, 15. t. m., v Trst župane iz Julijske Benečije. V istem časopisa sno čitali, da se je pričakovalo okoli 150 županov. Omenil; srno nadalje, da nismo bili \abl.e-ui na zborovanje, ki se je v četrtek zvečer vršilo v tržaški mestni zbciovalnici, in zato tudi c-anes ne moremo podati svojemu čitateljstvu tistega natančnega in neoporečno točnega poročila o tem vsekakor važnem in pomembnem sestanku, oztto-ma zborovanju, Vakor bi nam bilo mogoče, če bi bili navzoči sami. in smo navezam le na poročia iz tistih virov, odkoder smo zajemali prvič — iz italijanskih nacionalnih listov in predvsemi iz tržaške »Ka.zione«. »Nazione« poročala, da so se zbrali vsi župani in zastopniki Julijske Benečije na slovesen način v tržaški mestni hiši, da bi izrazili svojo odločno volio glede vsakega poizkusa odvzetja trgovinskega brodovja. Trg Ečincsti, pravi, »Nazio-ne«, da Ve bil poln občinstva, ki je pričakovalo prihajajočih zborovalcev. Kakor pr^nemamo po ist^m listu, so bile zastopane naslednje občine po svojih županih: Gradež, Vipava. Chlopris. Visccne, Mali Lošinj. Fula, Cer-vinjan, S. Vito del Torre, Scodovaca. Villa Vicen-tina, S. Pietro aH* Iscnzo, Koper, Buje. A ello, Lovran. Oprtali. Postojna, Hrenovica, Smihel, Ja-fcianica, Tapopllano (Tcpolovec ?), Campolcn.-c (Janeževo brdo ?). Piran. Tržič, Turriaco. Rcnch , Mtiscoli-StrassoMo. Buzet, Ruda, Vološko Opa-t a, Novigrad. Starcnzano, Devin, Krmin, Cres, Crc/žnjan, Pičan, Višnjcn. Poreč, Gorica. Soča, Ločnllc, Lrže. Pfcurna, Cel e. Drr.guč, PJer*. Motovun. Moščo'oe. Apriano (?), Vrsar. Pazin, Plo-min. Moram, Milje. Rovinj, Labinj, Pau-snano (?), Umag, Petrovi}?., Materada, Crnivrh (Istra), Og'ei, Draga, Nerez ne, De-ani, Sterna, Cubertcn (V), Castac. a (?), 2minj, Hum. Tinjcn. Fiuinicello, Ve-15 v i Lošinj, Brazzano. VilVcsse, Zagraj, Graciška, Remans, Capriva. Versa, San Lorenzo di Mossa, Medea, Mossa, Farra. in poleg teh še nekateri drugi zastopniki razn h udruženj tudi iz drugih kra!cv. Zborovanje fe otvoril — srtećimo vedno poroči-Ju v »Nazione« — tržaški žu^an dr. Valerio. za njim pa je govoril za~tc?n;k druš-tva »Trento-Trieste«, dr. Bruno Coceancig. Tržaški župan je prelagal naslednjo resolccijo: »župani Julijske Beneći'e, zbrani v Trstu, oporišči Jadrana, da v slovesni obliki izrazijo svoje mišljenje spričo zadnje krivice, ki jo namerava zadati vtrsairierSka konferenca zmagovitemu narodu: protestirajo, ca bi se odrešeno trgovinsko brode« j.-, ki bilo vedno italijansko, smatralo za sovražni plen, ne pa za nedotakljivo lastnino naših pristanišč; opozarjajo, da je zasega odrešenega trgovinskega brodovja, po vsej krivici izdavaneca za bivše avstrijsko brodovje. kršenje tu?e lastninske pravice, poleg tes;a, da bi bila trgovinski polom odrešenih pristanišč in v prvi vrsti Trsta; kriče na vse giasi v svet svo'e ogor6cn:e zaradi podlega postopanja imperi;a!'.s4ičn:h finančnikov. ki pol:g teca. da odrekajo Reko in Dalmacijo Iialiji, ka-i-eri pripadate po visej pravici, ponovno teptajo v blato \eljavo italijanske zmace. junaštvo latalljanske vojske, pomoč italijanskega zavezništva; povzcigajo svoj «!as, pozivajoč itnlijanske odposlance v Parizu, da naj se v očisled opetovanim nasilnostim mircvn h mešetarjev oborože z vso zavestjo, ki obvladuje italijanski narod, in naj ne dopuste na noben način, da bi se z novimi krivicami kršile nedotakljive pravice naroda; pozivajo lastnice brodova na odpor, da ne dopuste, da bi se zanesla tudi ena sama njihova ladja. da hi se izkrcalo tudi eno samo njihovo ladijsko moštvo, da bi se snela Italijanka zastava, pač pa da nadaljujejo svojo zakonito plovbo p&d upravičeno zmagovito trobojnico. In poroča nadalje »Nazione«: Zupan (tržaški) je dal na glasovanje resolucijo, ki je bila sprejeta enoglasno. ob vzklikih: »Viva 1'ltalia!« (»Živila Italija!«) »Italia o morte!« (»Italija ali smrt!«) Zborrvanje se je znkl;uči!o ob navdušenem vzkhkanu: »Viva 1'ltalia!« (»2ivela Italija!«) Iz snočn'eca »Lavoratora« posnemamo po:eni nadal e, da so l slovenski župan z zahtevo, da naj bi se poročilo c zberovnn u italijanskih in slovanskih županov Julijske Benečije . p;e*c-.'!o na slovenski jezik in razdeljevalo poie:n po sk»ansKh oblinah. Predlog cia se je ipicj-L Vse t v ia naj bi bilo z-iiuk. za bcUo£e bolj- še medsebojno umevanje med obema narodnostima. Domače vesti. Velik delavski shod radi vprašanja brodovja. Predvčerajšnjem se je vršil na trgu Donadoni zelo številno obiskan shod radi gori označenega vprašanja. Predsedn?k Oliva jc v imenu delavske zbornice socijaHstične stranke otvorit shod z ostrim napadom na barantanje, ki se pripravlja v Ver-saillesu na škodo celih narodov. Gre za to, da se o5vrne huda nevarnost, ki preti našemu mestu in našemiu ozemlju. V imenu rečene zbornice je govoril Passigli, glavni urednik »Lavoratora«, ki je rekel, da jc mir, ki se daja Nemčiji, snel vse krinke, ter vidimo, da bo to mir francoskega kapitalizma. Tak mir nam more ponujati ona četvorica, a odklanjajo ga vsi možje sveta, ki žive od dela in zahtevajo pravičnosti. Demokracije entente so nam obljubljale pravičen mir samoodločbe in .prava. Pnedstavitelji teh demokracij pa nam nudijo nekak brest-litovski mir — samo da je še — poslabšan. Ves združeni proletarijat Italije, Francije, Nemčije in Anslije naj izjavi: »Miru g. Clerr.cnceau-a ne podpišemo, mir napravimo mi!« Gospodje v Parizu odrekajo narodom pravico do samoodločbe, ker nam hočejo odrekati politično in gospodarsko svobodo. Mi pa zahtevamo pravico samoodločbe za vse narode. Potem je govornik na razsežno razpravljal o vprašanju trgovinskega brodovja, k: da >e tudi epizoda nasilnega miru. Ogorčeno je protestiral proti temu, da bi nam odvzeli to bro-«:'ovje. Proletarijat na; se pripravlja na bitko z^ to brodovje, za svoje popolno osamesvojenje. V imenu scijalistične stranke je govoril 1. Ttmtar. načelnik političnega odbora stranke. Pridružil se je ropolnoma iz\ajan;em Passlglija. Crtai je paralelo n.ed pruskim militarizmom, ki je hotsi urlniti brest-litovski mir, in parišl:o konferenco, ki vrln r mir, kakor ga svet še ni videl krivičnejega. 1'dcni sol u~i resnični gospodarski interesi narodo/ Ra-doval se je na kompaktnost, s katero nastopa tržaški proletarijat. Sprejet je bil soglasno preJlng, ki so -ga odobrili delavski sindikati in ki najodločneje protestira proti nameri, da bi se brodovje porazdelilo med zaveznike. Prepreči naj se to — a ne na kori-st nizke simulacije, ampak ostane naj tu, da bo preskrbljalo z živežem in surovinami tudi prebivalstvo bli/n e Jugoslavije in Nemške Avstrije. Delavski razredi Trsta so pripravljeni na vse, raje, nego. da bi si pustili odvzeti elementarna sredstva za življenje. Shod se je izvršil v popolnem redu in ni bilo nikakega odurnega dogodka. Ljudsko štetje. Sedež za ljudsko štetje v Šent- vidskem in staromestnem okraju se nahaja v ulici Rlborzo 10. (šola Felice Vvnezian) -ter v Verdijevem cledališcu. Promet v pristanišču. Pripluli: Bruck« in »Fiorenza I.« iz Benetk, »Altano« iz Gal po!"a, »Venezia« iz Reke in »Nezazio« iz Pule; oJplul: »S. Marco III.« v Benetke. Delavsko podporno društvo. Za danes zvečer sklicana odborova seja se odlaga za nedeločen čas. — Tajnik. Prodaja buriva. Koks na rdeče izkaznice po 20 kg se bo prodajal po 16 lir. stotink kg dne 16. V.. v naslednjih okrajih: Staro mesto: 2421—2670 (31) Fortlno L — Coionja: 409—425 (lb) Cclonja 2. 1—125 (17) Colouja 2. — Sladko ogije (10 kg na rdečo izkaznico po 52 lir. stotink ke: Staro mesto: 2301—2420 (31) Fornace 3. — Sv. Jakob: 4931— 5170 (29) Guardia 42. Sladko oglje proizhaja od zaplenitev, narejenih od civilnega komisarijata, radi višanja cen. Siromašen mladenič, ki je dovršil srednjo šolo želi podučevati učence l udskih, meščanskih in nižjih srednjih šol proti majhni nagradi. Morebitna vprašanja na uredništvo »Edinosti«. Slovensko gledališče. Nocoj torej je premiera Ivan Cankarjeve farse »Pohujšanje v dol?ni šent-fforjanskir. To v svojem bistvu izborno Cankarjevo dramatično delo je ob svoječasni vprizorkvi na ljubljanskem gledališču vzdignilo cele oblake prahu — v slovenskih dnevnikih — in je tako doseglo v polni m*cri svoj nsmen. Z odločno kretnjo, kakor sredi živahne debate o vrlinah in slabostih našega naroda, je v sveti jezi zagrab.l takrat Cankar zastor, ki je zakrival pregrešno »dolino šent-florjansko«. razgrnil ga je. in nam pokazal, govoreč s to farso v sijajni hiperboli, kakšni da smo. Zakričal je glasneje in govoril ostreje, kakor bi bilo treba, če bi ne bil vedel, kako smo v svoji pregrešni omotici že stopali za vsako moralno priiigo — in tako smo ga čuli. A treba je, da ne pozabimo, kar nam je povedal takrat, zato pa. ponovim njegove besede in poslušajmo jih. Zanimivi so že ljudje sami na sebi, ki tavajo po »dolini Sentflorjanski«. Cankar jih je najnatančnejše opisal in ta opis ki nosi v natisnjeni knjigi naslov »Osebe in obrazi« tu ponovimo: Krlšioi K obar (g. Martinčevič), imenovan Feter; urr.ctn:k in razbojnik. Njegov obraz je obrit, svetdl in prijeten. Redi in debeli se cd akta do akta. Tt:di ob prvem nastopu, ko je še popotnik in rokovr.jač. ni obJe-čen capinsko; kuštravo frizuro ima in pisano pentljo okoli vratu. Patetičen ni Peter nikoli; v vseh njegovih bešedah, tudi v resnih, je ironija in humor; spozabi se edino v drugem aktu za en sam trenotek. pa se -takoj v zdrami. Jaclnta (.cdč. Kavčičeva), popotnica, družca njegova, je lepa brez primere. Ljubezniva, ljubeča, svejeglavna, brezpokojna vsegaželjna in vsegasita ženska od frizure do šclnov. Tako je oblečena in take so n:e-ne kretnje, da je razumljivo poželenje rodoljmbov; impak vsa njena koketnost ni hladno premišljena, temveč izvira nezavedno iz polne ženske nature. Zupan (g. Šimenc) je častivreden, debel in nceč rodoljub; tudi v najnevarnejših trenotkih ne izgubi svoje spoštljivosti; njegova govorica razodeva :n vsa njegova zunanjost priča, da visoko drži bandero doline šentilorjanske. Kolikor je hinav-ščine v njem. >e popolnoma nedolžna; on verjame, kar govori. Županja (ga. S. PauKnova) je rejena, gospodovalna in neČTnerna, še zmirem greha vredna. Dacar (g. Terčič), cd vseh rodoljubov obsojeni .grešnik doline šentflorjanske; suhljat je, rdeče-nos, vsaka njegova beseda je trnjeva, vsak pogled pravi: »Kaj misliš, da si ti kaj boljši? Poznam te!« — Zato je njvgov srd do Petra najgloblji in njegovo ponižanje najbolj groteskno. Dacarka (ga. Z. ?ilova). je suho, jezikavo bebišče. ekspcdltorica (gdč. Mezgečeva) takisto. Učitelj SvillgoJ (g. Gabr^čik), je po t>esedah Petrovih >če-."nc«st doline šemflorjanske«. On ne pozna grešnikov in jih ne sedi zato k«r sam ni grešnik; iskreno jc rodcl uben. bocaboječ in nedolžen. V zunanjosti svoji je šol-nušter stare sorte; v smolasii črni suknji hodi, oaočalka ima* njegova Jjcstde le amlrom rć&oa, modra in ^ončljiva. Notar (g. Širok), je izmed tistih notarjev, ki še tutam živć izza starodavnih časov, kandidatom v spodtiko; spodoben in črno, nekoliko starinsko oblečen, živ paragraf, pod katerim se skrivajo tihi srehi, kakor spomini na mladost Stacunar (g. Skerl) brkat in nekoliko zap.t vaški oderuh, štacunarka (gdč. Vovkova), debela mati, cerkovnik (g. Bratuž), rejena, obrita, slad-kostna neroda, in debeli človek (g. Baretto), vaški policist in živa postava — so znane figure. Popotnik (g. Širok A.), je zelo mlad človek; v ^ru-gem aktu popolnoma razcapan, v tretjem pa oblečen v preohlapen frak in v predolge hlače ir. io frizersko počesšn. Zlodej (g. Sila), je najbolj podoben zanemarjenemu diurnistu; nekoliko šepa. kakor tradicija priča; dolg je in suh. globoko d:; beder mu padajo škrici. Njegov obraz, koščen in kozjebrad, je zmirom kisel in zlo voljen; glas njegov, posebno v dialogih s Petrom je plah in jokav — Jutri, v nedeljo, ob pol treh popoldan se vpri-zor: zadnjič v sezon: narodna igra s petjem v sejmih slikah »Rokovniačl«. Zvečer ob 8 je repriza farse »Pohujšanje v dolini Šentflorjanskl«. Prodaja vstopnic med 9—12 in 3—5, ter eno uro pred pri-četkom predstav. — Pripravlja se kot peto delo v ciklu izvirnih slovenskih dram Etbin Kristanova drama v petih dejanjih »Samosvoj« ter Schon-herrjeva drama »2ena vrv«. Kot IL benefična predstava koncem tega meseca se v prizore kot šesto delo v ciklu L Cankarjevi »Hlapci«. Žejni so bi!L Včeraj ponoči so neznani lopovi udrti v gostilno »Ai due gemelli« na trgu Pozzo del Mare ter so ukradli 8 steklenic vermuta, 100 litrov vina in 200 Ur. Lastnik gostilne je naznanil dogodek karabinjerjem. Skoraj bi se zadušila. Včeraj ob 10 zvečer s je neki vlak ustavil v vndelskem predoru. Dim je napolnil predor tako, da bi se bila kurjač in strojnik skoraj zadušila. Njuno stokanje so čuli nekateri železničarji, ki so jama priskočili na pomoč in ju, že nezavestna, odnesli na vrdeljsko postajo. Telerfcnirali so rešilni postaji, toda ko je zdravnik prihitel. sta se bila že razbrala. Borzna poročila« Trst, 16. majnika 1919. Tudi današnja borza se je razvijala pod ugod- ne'šimi vtisi. Tendenca boljša. Tečaji: Cosulich (Anstroamericana) 710— 740 Dal m a ti a (Parobr. dr.) . 390— 400 Gerolimich 17IO— 17£0 Lloyd 1100— 1150 Lussino - - i 1710— 1780 Martinolich 520— 560 Navigazione Ubera Triestina 1780— 1820 Oceania 570— 600 Premuda 625— 660 Tripcovich ' 620— 650 Assicuraziioni Generali 16900—17200 Riunione Adriatica ■ 3300— 3400 Ampelea 450— 470 Cement Dalmatia * 280— 320 Cement Spala4o 385— 410 Čistilnica riža (Pilatnra riso) i 450— 480 Krka 370— 390 Ladjedelnica v Tržiča (Cantiere Monialcone) 400— 430 Tržaški Tramway 225— 240 Po borzi: Kot posledica privatne brzojavke iz Pariza v pogledu cx a--o. trgovskega brodovja slabša dispozicija. t Naznanjamo tiržno vest. da Je naš predobri oče, tast, stari oče Ivan Marija IMS v starosti 83 let, danes zjutraj ob 2 po kratki hc-iczn. premimi. Pogreb dragega pokojnika se vrši v sobote •"»h 6 pop. iz hiše žalosti v Barkovljah Št 472 na tamošnje pokopališče. Barkovlje, dne 16. majnika 1919. Družine: Martelanc, Jež, PIščanc. &4AU OGLASI se računajo po 10 stot. beseda. Najinarjša pristojbina L 1—. Debele črke 20 stot. beseda. Najotanjša pristojbina L 2*—. VREČE vsake vrste kupuje Babič, Molin grande 20. 3671 PRODAM gostilno v sredini mesta z vsem inventarjem. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 3672 SE PRODAJO vrči za mleko po 30 litrov, skoraj novi in pisalna miza. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 3670 PRODA se kuhinjske oprave, plinske oprave, otročje posteljce in voziček, uL Vittorio Colon-na 6 vrata 12, 3674 PRODAM 2 omari, ena s 6 predaK, stol za krožnike in Iestvo, 3 m dolgo, uL Tiziano VeoceKo 9. 3673 URADNIK išče sobo pri bol>»ši družini in če mogoče tudi hrano. Ponudbe na inser. odd. Edinosti pod »Ceh«. 3669 KOLO se proda. Naslov pove inseratni oddelek »Edinosti«.

SKLADIŠČE se da v najem. Ulica Torre b:anca 19, I. PRODAM hišo z dvema sobama, kuhinjo in obdelanim vrtom, na Opčinah. Pojasnila Pahor, Bazovica. 3664 1ZBER klobukov, beli slamnati, za birmo in vedno novomodni za dame, cene nizke. Sprejemajo se tudi naročila in popravljanje v novem modnem salonu uL fearriera 28, III. 3665 SLUŽKINJE, kuharice ali postrežnice, katere želijo dobiti službo, naj se zglase pri inserat-nem oddelka našega lista. Ulica S. Franceseo d'Assisi 20, pritličja, ali naj pošljejo svoj naslov. P 109 PO STREŽNICO išče majhna družina za popoldanske nre. Zflasiti se fe t uL Commerciale št 9 (čez dvorišče) HL na lavuica, z Lu>fcuiiu kamnolomom Ig. GuŠtin & Comp. na Opčinah sprejema rsa. dela spadajo&a v to str ko, kakor cerkvena delo, cajrotns spomenike iti ] o zmernfh o n th. D-B Javen pks se pr'redl v nedeljo, 18. mafnrka na Kontovelju ob 3 pop. — Nadejamo se obilne udeležbe. Tvrtka JAKOB VATOi/EC, nI. Torra blonca 19 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da ima ▼ zalogi veliko mnoiino vsakovrstnega filo-a9 krompirja in ižatilaiukesa vine. Vino po L 2 liter. — Kis po L 1.20 1 ter. — Žganje, konjak, rum, janeževec 50 stop. po L 8 liter. Šp rit po L 15 liter prodaja Tvrdka &F0LL01. Trst dL Gzttsrl IL tO. Plesni venček ori edi ,pevsko in bralno druš vo ' V Ricmanjih v nedelji 18. ma nika. hade-jamo se obilne udrležb?. BRIDKA P81UKA! Vino M rsa a 17 stop. L 4. 1. Vino Ve mouth 16 stop. L 4 1. Vino Chlanti (211 trsk i steklenica) L 3.60. Fina žganja in rum L 8 1. Konjak L 10 1. Na debela iu drob o prodaja mlmll m. attsbre (n (asena) in mim 34. j laven PLES pod košatimi lipami pnrede 18. majnika mladeniči ▼ Šepuljah pri Toma ju. Vljudno vabimo k obilni udeležbi. mmmmammm zobozdravnik iimimi. — Telefon MM [lesna znMun v Kiižu pri Tomaju se vrši 1. junija, od 2 pop. dp polnoči. — K obilni udeležbi vabi mlad'na. Dr. FRANZUTTB ZOBOZDRAVNIK v Trstu. uL Gioa-chino Kossini 17. vogal ul dcl!v; Po->tc. :: Izd ranje zobav hr»-z ho eCin :: PLOMB.RANJA. : UMETNI ZOBJE. Proda n v Trstu v dobrem Um eilcd sLdča 1 peinastropna hiša, nr»va (^sa stanovanja jo odd/na), tik nje enonadstropni hiša s pritličjem in rrujhna hiša; ckoi' obširno zemljiške za stavbo. — Cena ugodna. Matančna pojasnita daje G NVEISSMRtlil, ul Riooltelh št. 63, I. nadst. --Cd 8 zjutrai dti 2 popoldne.-- se vrši v Nabrežini v ned Ijo, 25. t. rn r na trgj pod koštan em. Svti domača godba. K oblini udeležbi vabi n.la..i)ia. Dela. gUv. K 3 >, >->>.<) O, Rci^rve K S,U i >.0j ) (e tr:h> TUST Tia Casn di Bispanih 5 - Via l E:o!) 1 Podružnice: Dubrovnik. Dunaj. Kot>r, Ljut> ljana. Metković, Opitiji Sp it. ŠibcnU Zad^r .Ekspozitura: K ran]. Obavlja vse v b nčno stroko spadijexe p>sle. Spraiama vlojC v Lirjh na hranime knjižice proti . i/j3« ktnirn obre-stim v b.tncog ro prometu proti «1 o let -i i n o-brestim Na odpoved nave/.aie zneske sprejema po n-jjugodnejS h pogojih, ki se Ln.ijo pogjditi od slučaja do slučaja Đa]e i rniai *3rai;la3 pfilih (k'J d2;j;if«). Blagajna posluje oi y do 13. SihMMJi ^JB^BII. ■ "JTi C4uetRL\ dr. Peter HMček o Gorici naznanja do le (»selil svojo oMiffio pisarno nn Corso Glnreppe uerdi Z7, F. n. (v bližini ljudskemu?! o) fL CHIANTI prodaja tvrdka J. Parclna v Trstu, Torrebianca 20. Tel 29 53 od L 4.— d > L 4.S3 v 2litrskih steklenicah. ===== Preprodajalcem va^ t popust ===== Maršala tvrd'ce Carlo Maitinez, 17siopinjska, vermouth, šamp nje: „Carle blai.c ieut kipeči astl, reiošk, prošećem, moskat, razni liker I, italijanska in ist ska žganja.--- Vse po konkurenčnih cenali.