Ste v. 78 Posamezna Številka 20 stotink V Trstu« v 3. aprila 1921 fctaja — izvzemSl ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Francka Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-d(1 vit. — Nefrar.klr^na pisma se ne sprejemajo, rokopisi se nt vrtajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Š te fa n O odi na. — Lastnik konsorclj Usti Edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32._in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave 5tev. 11-57. Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stottak. — Oglasi se računajo v Sirokostl ene kolone (72 mm). — Ogtasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot osmrtnice, zahvale, poslanice In-vabila po L 1.—, oglasi dena.nlti zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi \ naročnina bi reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ultca sv. FrančiSka AsISkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-5T. Kako pri nas In kako v Dalmaciji I Mi v Trstu in rojaki v Primorju sploh moramo dan za dnem poslušati očitanje, da nočemo pripoznati »dovršenega či? na«, da se nočemo udati v novi položaj, da nočemo odkrito izjaviti, da hočemo biti lojalni državljani Italije, da bomo u dan i svoji novi državi, da bomo spo što* vali nje zakone in lojalno vršili svoje dolžnosti napram nji. Celo to so nam šteje v greh, da nočemo slovesno in ob* vezno izjaviti, da bomo ljubili Italijo! Z eno besedo: obtožujejo nas, da smo se odločili za uporno iredentistično polis tiko. In tako prihajajo do zaželjenega za» kliučka, da smo uporen, nevaren ele? ment. ki ga je treba radi varnosti države in v interesu italijansk. naroda držati trdno na uzdi. Z drugo besedo: s takimi obdolžitvami hočejo opravičevati dose> dan i o vladno politiko napram jugoslo? venskemu življu na sedaj anektiranem ozemlju in pa vse tisto — oh, predobro znano — divjanje neoficielnih činiteljev napram našim ljudem, našim napravam in imetju našega ljudstva. Taka očitanja naj opravičujejo metode, ki naj ne po? znajo za nas ovsa, ampak le bič, ki naj ne poznajo dobrohotnosti, marveč le stro* gost. železno, neizprosno strogost! Sedaj pa čujmo, kaj se je dogodilo rav* nokar v Dalmaciji. Italijanski odvetniki nočejo položiti po zakonu predpisane prisege,da bodo spoštovali in vestno iz* vajali zakone svoje nove države! To svoje vedenje opravičujejo skiicevaje se na člen VII. rapalLske pogodbe, ki daja državljanom Jugoslavije, ki so italijanske narodnosti, pravico, da do dne 22. febru? varja 1922 optirajo za italijansko držav* ljanstvo. Zato da ne more tudi italijan? ske odvetnike v Dalmaciji nikdo siliti, naj polože prisego. To se pravi: Ti od? vetoiki se ne smatrajo za državljane evoje nove države, da?si hočejo živeti v nji in izvajati svoj poklic! Odrekajo to? rej državi izjavo vdanosti! .Naj ugotovimo mimogrede, da je to stališče italijanskih odvetnikov v Dalma? ciji neosnovano in nevzdržljivo. Res je sicer, da imajo na podlagi rapallske po? godbe pravico do optiranja: to je, da se smejo do 22. febr. 1922 odločiti za itali? jansko državljanstvo. Ali istotako ne? izpodbitno je, da morajo, dokler ne sto? rijo tega, spoštovati zakone države, v ka? teri hočejo nadalje izvrševati svoj odvet? Fašisti v Sv. Križu (Dopis iz Sv. Križa). \ petek popoldne okoli 2 in pol so nas obiskali tržaški fašisti. Prišli so v večjem številu s palicami in oboroženi do zob kakor po navadii ter prinesli strah in tre? •pet v mirno slovensko vas. Najprej so šli v hišo nekega Košute, št. 51, kjer so vprašali po sinu Viktorju, ki ga ni bilo doma. Stari Košuta je namreč izobesil zastavo na dan aneksije, sin jo je pa snel. Zato ta obisk. Po kratkem uvodu so pre? iskali hišo ter odnesli kos slovenske za? stave in 1 sliko. Gospodarju so ukazali, da mora razobesiti italijansko zastavo, ki mora viseti 15 dni .Ako tega ne stori, bo priletela bomba v hišo. Nato so dr? veli po vsej vasi, planili v vsako gostilno ter se povsod surovo vedli in grozili. Vdrli so tudi v cerkev, kjer se je vršil ravno nauk za birmance. Otroci so pre? strašeni zbežali ter vpili na pomoč. V cerkvi so fašisti preklinjali. Župnik jih je opomnil, da so v hiši božji. Prestra? šene matere so tekle v šolo po svoje o? t roke, ker so se bale zanje. Pri vseh teh obhodih so spremljali fa? šiste orožniki. Pred odhodom fašistov so se orožniki od njih prav prijazno po? slovili. Fašiste je vodil sin učitelja Ten* ccja. Kamilo Tence. Jugoslavija Stališče Jugoslavije glede Karla Habss burškega liLLGRAD, 1. Jugoslovenski politični kro&i izjavljajo, da mora Jugoslavija je? mati povratek Karla Habsburškega na Odrsko, kakor bi Francija vzela povratek ct-arja \Viljclma na nemški prestol. Pol? uradna »Pravda« piše: Naj ogrski narod računa kakorkoli hoče na povratek kra> lia Kurla, mi ga moramo preprečiti. Ma? •li sporazum in rapallski dogovor mora? ta pri tej priložnosti pokazati svojo vrednost. Mednarodni položaj se je vsled zadnjih dogodkov znatno poslabšal. To so resni hipi za vse države srednje Ev? rope. Te države morajo odločno nastopiti. Ako se položaj v Budimpešti ne raz? jasni, bo to mesto postalo središče vseh spletek za uničenje Jugoslavije in Češko* slovaške. Listi »Politika?«, »Epoha« in »Tribuna« pišejo v sličnem duhu. Češkoslovaška Mednarodni dijaški shod t Pragi PRAGA, 2. Švicarski odposlanec je zahteval od izvršilnega odbora dijaške zveze, naj odpravi določbo pravilnika, ki pravi, da se bodo dijaki srednjeevropskih držav sprejemali v dijaško zvezo, ko bodo te države sprejete v Zvezo narodov. Francoski odposlanci se protivijo sprejemu dijakov omenjenih dT-žav in predlagajo, naj se rešitev tega vprašanja prepusti občnemu zboru dijaške zveze* Rimska konferenca PRAGA, 2. Rimska konferenca se sestane orihodnie dni. Reševala bo Gospodarska vora- niški poklic. Potem pa, ko se odločijo za italijansko državljanstvo, bodo sicer mo* gli dalje živeti v Dalmaciji, izgube »pa pravico do izvrševanja odvetniškega po* klica. Tako je v vseh državah; nikjer ne morejo odvetniki tujega državljanstva iz? vrševati javnih uradnih funkcij, poverje? nih jim od države. To je v zmisiu medna* rodnega prava. * . S tem, da so odrekli prisego, so itali? janski odvetniki izjavili, da ne spreje? maj o dolžnosti napfem vladarju, državni ustavi in državnim zakonom, ki so spo? jene z njihovim poklicem. Peta točka v noti Vrhovnega sveta z dne 12. novembra 1919 pravi: »Zavezniške in pridružene jim sile nikakor niso mislile na to. da bi do? volile manjšinam zasebne privilegije, ampak so pri sklepanju dogovora o manjšinah šle za tem, da preprečijo bor> be med plemeni. Postavile so manjšine pod pravično zaščito in jim zajamčile njihove pravice, da postanejo lo? jalni državljani dotične države. Ne more pa biti govora o tem, da bi bili odvezani od izpolnjevanja vseh svojih dolžnosti, ki so jim naložene v enaki meri kakor vsem drugim državljanom.« Iz tega besedila sledi jasno, da Italijan*' ski odvetniki v Dalmaciji niso dosegli ni? kakega privilegovanega položaja, mar? več da so podrejeni vsem državnim dol? žnostim. In sedaj vprašamo: Je?Ii kdo že čital, da bi tisti, ki nas v Primorju naganjajo z gori navedenimi očitanji, iz? rekli kako grajo radi postopanja itali? janskih odvetnikov v Dalmaciji?! Kaj očitanja! Radujejo se na tem in šteje jo onim odvetnikom njih postopanje v naj? večjo patriotično zaslugo! Vprašamo dalje: Kaj bi počenjali z našimi odvetniki v Primorju, ako bi hoteli odrekati uda? nost državi in spoštovanje do zakonov?! Vrata njihovih odvetniških pisarn bi se zaprla in za njih osebe bi prišlo najbrže tudi še kaj hujšega. Mi pa mislimo, da to, kar ni prav v Primorju, ne more biti prav tuafi v Dalmaciji. In naielementar? nejša pravičnost zahteva, da politika Ita* lije napram nje jugoslovanski manjšini naj ne bo drugačna, nego je politika Ju? goslavije napram nje italijanski manjšini. Saj smo vsi pod božjim solncem in za vas velja tuda isto mednarodno pravo. NemSlri poslanci so predlagali, naj se začne razprava o BeneŠevem gorvoru. Predlog je bil odklonjen z vsemi gla? sovi; tudi komunisti so glasovali proti njemu. Takšno zadržanje komunistov dokazuje, da je ves češkoslovaški narod proti vzpostavitvi Habsburžanov. To pot so obenem komunisti prvikrat odobrili vladno izjavo* sanja, ki se tičejo srednje Evrope in ki z dosedanjimi pogodbami še niso bila rešena. Cilj konference je določiti načela za likvidacijo bivše avstro - ogrske monarhije, v kolikor se to še ni doseglo z mirovnimi pogodbami. Pred osvoboditvijo trgovine na Češkoslovaškem PRAGA, 2. Gospodarski svet se je izrazil proti vsem ukrepom, ki bi ovirali svoboden uvoz surovin in napol izdelanih predmetov, C ina tkanin je padla za 50%. Žitni urad se bo počasi odpravil, trgovina z žitom se bo deloma osvobodila. Prihodnji kontingent žita za rekvizicijo bo za polovico manjši. Beneš proti povratku Habsburžanov PRAGA, 2. Minister Beneš je v dr? žavni skupščini izjavil, da so zavezniki obvestili Češkoslovaško o ukrepih proti Nemčiji in pozvali vlado, naj jim na? znani svoje stališče. O tem vprašanju se vršijo sedaj pogajanja z zavezniki. V svojih nadaljnih izvajanjih se je Be? neš dotaknil dogodkov na Ogrskem. Be? neš je naznanil zbornici, da so zavezniki napravili diplomatske korake v Budim? pešti, kar so storili tudi zastopniki ma^ lega sporazuma. Rekel je, da je češko? slovaška vlada že od ponedeljka v stikih z zavezniškimi vladami. Vlada je tudi obvestila ogrsko vlado, da bo predvzela primerne korake, ako Karel takoj ne za? pusti Ogrske. V ponedeljek se je sklenil z Romunsko in Jugoslavijo dogovor za skupen nastop v zmisiu posebnih spora* zumov, ki so jih te države sklenile gle? de Habsburžanov. Londonska in pariška vlada ste bili obveščeni o teh pomenkih. Minister Beneš je napravil tudi pri švi? carski vladi potrebne korake z ozirom na nadaljnje prebivanje Karla Habsbur? škega v tej državi. Med vsemi prizade? timi državami vlada popoln sporazum in Bcncš upa, da bo čim prej mogel poro? čati o koncu tega pustolovstva. Dogodki na Ogrskem dokazujejo, da so in bodo še nevarnosti v srednji Evropi. Ne da bi pretirali te nevarnosti, moramo biti vendar vedno pripravljeni na vsak slu? čaj. Češkoslovaška vodi že dve leti mi? roljubno politiko. Pred kratkim se je po? trudila, da bi vzpostavila z Ogrsko red? ne odnošaje. Ogrska pa je radi par pu? stolovcev zabredla v kritičen položaj in vrača se nezaupljivost, ki onemogoča vsako pomirjen je. Ne sme se trpeti, da bi bil ogrožen obstoj toliko držav. Če? škoslovaška je vezana po sklepih poslan niške konference in njene državne ko? risti zahtevajo, da se mora odpraviti vsa? ka nevarnost, ki ji grozi. Za sedaj ni ne? varnosti, da bi prišlo do spora z orožjem, toda češkoslovaška vlada bo vedno pri? pravljena ščititi državo in tolažiti javno mnenje. Beneš je ob~zaključku rekel, da bo Češkoslovaška izrabila Karlovo pu* stolovstvO za odločen nastop, tako da se takšni poskusi za vbodoče onemogo? čijo in da se to glavno vprašanje, ki se tiče srednje Evrope, reši enkrat za Ogrska Opomin posianiške konferencc ogrski vladi PARIZ, 2. Poslaniška konferenca je na predlog p osi. Cambona in v zmisiu na? vodil, ki so jih posamezni poslaniki do? bili od svojih vlad, izdala sledečo iz j a? vo: Dogodki na Ogrskem silijo glavne zavezniške vlade, da opozorijo ogrsko vlado in ogrski narod na besede svoje izjave. Zavezniki morajo ponoviti, da bi vzpostavitev Habsburžanov spravila v nevarnost podlage vsega miru. Zato bi zavezniki te vzpostavitve ne mogli pri? znati in bi je tudi ne trpeli. Zavezniki upajo, da si bo ogrska vlada svesta res, nega položaja, ki bi nastal vsled povrat? ka bivšega kralja na ogrski prestol, po? vratka, ki bi sicer bil le za en hip, ki pa bi vendar imel za Ogrsko nesrečne po? sledice, _ in da bo ukrenila resne ko? rake za preprečitev tega poskusa. Ta iz? java se sporoči ogrskemu odposlanstvu pri mirovni konferenci in se bo brzoj a? vila v Budimpešto. Nato se bo izjava uradno sporočila avstrijskemu, jugoslo? venskemu, češkoslovaškemu in poljske? mu zastopniku. Ogrska državna skupščina fcroti Karlu BUDIMPEŠTA, 2. Ogrska državna skupščina je enoglasno sklenila tcsoKi? cijo, v kateri odločno protestira prt)ti prekucijskim poskusom ter nalaga vladi, naj temu napravi konec. Zbornica je sklenila še drugo resolucijo, s katero Če? stita odmiralu Horthy?ju radi njegovega lojalnega in pravilnega zadržanja. Grof Teleki je o svojem zadržanju rekel, da bo dal o tej zadevi obširno izjavo, čim dokonča neka nujna opravila. KAREL ZAPUSTIL OGRSKO PARIZ, 2. »Gaulois« objavlja sledečo brzoiavko iz Budimpešte z dne 1. aprila: Javljajo, da je bivši kralj Karel v družbi dveh angleških častnikov odpotoval iz Steinamangra v Švico. . PARIZ, 2. »Journal« poroča: Ogrski zastopnik na Duna.'u je prosil avstrijsko vlado, naj bivšemu cesarju dovoli, da se črez avstrijsko ozemlje povrne v Švi? co. Pri tem koraku ga je podpirala švi® carska vlada in medzavezniška komisija. Ta poslednja je dala kralju na razpo? iago poseben vlak, s katerim se bo povr? nih v Prangins. Bivšega kralja bosta spremljala dva častnika angleškega glav? uega stana. Vlak bo odpotoval nocoj proti Dunaju. Avstrija Avstrija bo Karlu dovolila, da se povrne črez avstrijsko ozemlje LONDON, 1. Avstrijska vlada je baje privolila v to, da se bo bivši cesar smel vrniti črez avstrijso ozemlje. Zavezniška pomoč Avstriji PARIZ, 2. Zavezniške vlade so skle= nile sledeče ukrepe za pomoč Avstriji in so jih naznanile avstrijskemu zastopa niku: Vse štiri zavez, vlade so pripravlje? ne odgoditi svoje tirjatve, do katerih i? majo pravico na podlagi saintgermainske mirovne pogodbe, kakor tudi tir janje glavnice in obresti posojil, ki so jih za? vezniki dovolili Avstriji po sklenitvi pre? mir j a. Avstrijsko državno imetje bo slu? žilo za jamščino za te tirjatve. Te tir? jat ve pa so samo odgodene za določeno dobo let, dolg ostane nedotaknjen in ravno tako tudi pravica prvenstva. Fi? nančna komisija Zveze narodov bo čim prej določila vrednost jamščin, ki bi jih Avstrija lahko dala s svojimi carinami, z monopolom tobaka itd. Te jamščine se bodo upravljale pod nadzorstvom finan? čne komisije Zveze narodov, dočim bi upnikom jamčile za njih posojila obvez? mce, ki bi se izdale na podlagi omenje? nih jamščin. Na ta način bi se doseglo močnejše jamstvo za obe strani ter bi sc oHpravile največje ovire, ki so na poti vdeležbi zasebnega kapitala.. Zavezniške države bodo sporazumno z drugimi pri? zadetimi vladami poskrbele, da bo ena? ko jamstvo zagotovljeno tudi koristim tisrih držav, ki pri tem sporazumu niso udeležene kakor tudi koristim oseb, ki bodo v zmisiu gori omenjenih predlogov podpisovale posojila. Avstrijski vladi bo tako mogoče vzpostaviti ravnotežo svo? jega proračuna in potom notranjih po? sojil zmanjšati število papirnatega de? nar j a. Vse štiri zavezniške države bodo prilikom konference v Portorose ponu dile svoje usluge, da se gospodarski po ložaj srednje in jugozapadne Evrope čim prej popravi.__ Bolgarska Radoslavov pod obtožbo SOFIJA, 1. Sobranje je sklenilo po? staviti člane Radoslavove vlade pred sodišče. Vse stranke so bile enoglasno za to razen poslanca Galeka, ki ie o? sebni politični prijatelj bivšega ministra Predlog je sijajno utemeljeval Jane v T? avrvi- in -lir* 5 r» v»£f" ' ^ ministrstva so obtoženi, da so kršili dr? žavno ustavo. Obtožnica vsebuje v glavnem sledeče točke: 1. Dolži ob to* žence, da so izdali 1. 1914 skupno z ber? linskim& bankami posojilo z namenom, speljati bolgarsko politiko v prilog cen= tralnim vlastem, ter s tem pripravljali nastop Bolgarske v vojni 1. 1915. 2. Očita obtožencem, da so bili pri napovedbi vojne 1. 1915 dejansko in neposredno soudeleženi, ne da bi bili prej prašali so? branja za mnenje. 3. Obtožnica pravi tudi, da so bili pri vodstvu vojne dejan? sko soudeleženi, ker so izdajali med vojno naredbe o rekvizicijah ter druge odloke socialnega in gospodarskega zna? čaja, ki so bili v neposredni zvezi z vojno. Pri glasovanju so bili navzoči vsi mi? nistri in vsi poslanci večine. Ncopo? rečno se je ugotovilo, da je moral 1. 1915 bolgarski narod proti svoji volji vstopiti v vojno. Grki izzivajo Bolgare SOFIJA, 1. Bolgarski tiskovni urad p i? še: Davd je oddelek grškega vojaštva v bližini Mustafa paše prekoračil bolgar? sko mejo. V poslednjem času se doga? jajo taka kršenja državnih mej čezdalje bolj pogostoma. Vzrok je ta, da je rao' rala Bolgarska skrčiti število svojih obmejnih straž. To pa je morala storiti, a* ko je hotela izpolniti obveznosti, ki jih je prevzela glede števila stalne vojske. Slični dogodki nikakor niso tudi, da bi pripomogli k vzpostavitvi prijateljskih odnošajev med Bolgarsko in Grško. Zlasti pa ne utegnejo koristiti stalnemu miru na Balkanu. Anglija Lastniki angleških premogovnikov predvidevajo dolgo stavko LONDON, 1. Izvoz vseh vrst premoga je brez posebnega dovoljenja prepovedan. Lastniki premogovnikov predvidevajo, da bo stavka dolgo trajala, ter so dali odstranili iz premogovnikov naprave, s katerimi se vzdigujsjo vagoni. Mnogo delavcev« ki so zaposleni pri pumpah in strojih, so proti temu, da bi se rudniki pusili, da se napolnijo vode. V Shef-fieldu je zvez® mehanikov in delavcev, ki so zaposleni pri pumpah, sklenili, da bodo njeni člani delali, ker bi se sicer premogovniki pokvarili in bi pobili nerabni. Lastniki so sklc-naili, da bodo tem delavcem dajali običajno plačo. Delo ustavljeno po vseh premogovnikih LONDON, 1. Delo je ustavljeno sko? raj v vseh premogovnikih na Angle? škem. Vsi delavci, ki delajo pri pum? pah, so ostali na svojem mestu. Italija Ukrepi spričo stavke angleških premo? gokopov RIM, 1. Vsled proglasitve stavke an? gleških rudarjev bo glavno ravnateljstvo državnih železnic stavilo konsumentom in trgovcem s premogom takoj na raz? polago vestfaLski m šlezijski premog. Na? bava premoga se bo vršila bodisi s tem, da se bodo vozovi, ki bodo prihajali, po? šiljali nazaj, bodisi potom naloženih par> nikov, bodisi slednjič iz zalog, ki se na? hajajo na glavnih železniških postajah. Cene bodo, kakor so označene na ob ve? stilih, ki se pošiljajo trgovskim zborni? cam. Zadnje je bilo objavljeno z dnem 28. marca. Prošnje naj se pošiljajo a? provizacijskemu uradu državnih železnic. Novo znižanje cen premogu RIM, 2. Ravnateljstvo državnih želez? nic javlja, da so cene premogu, ki se da? j a industriji, bile z dnem 28. marca zopet znižane. Cena nemškemu vestfalskemu premogu za parne kotle, za plin in plav? že bo 275 lir za tono mesto 295, šlezij? skemu premogu za parne kotle, plin in plavže 260 lir mesto 2/0. Tona vestfal? skega kovinarskegai koksa bo stala 450 lir mesto 490; tona šlezijskega kovinar? skega koksa 410 lir mesto 450: tona belgijskega premoga 260 lir mesto 2<0. Pro> šnjc za premog je treba poslati aprovi? zacijskemu uradu državnih železnic (od? delek za premogi__ Nemčija Proizvodnja premoga na Nemškem BERLIN, 1. Na splošni seji državnega sveta za premog je tajnik naglašal, da se je proizvodnja premoga zvečala v le? tošnjem letu za 40% v primeri z 1. 1919. Proizvodnja črnega premoga je tudi za 40% večja kot v mirnem času. Delavske zveze štejejo nad 225.000 oseb. Tajnik državnega sveta je dostavil, d-a je narod, ki je dosegel takšne uspehe in se ne boji trdega rudarskega dela," dokazal, da je voljen prenašati bremena miru. Ob za? ključku je povedal, da je Nemčija izro? čila zaveznikom do sedaj 24 miljonov ton premoga. Na Angleškem in deloma tudi na Francoskem razsaja brezposel? nost radi izobilja, v Nemčiji pa radi po? manjkanja premoga. Nemčija bo stavila zaveznikom nove predloge BRUSELJ, 1. »Le XXe Siecle« je pri? občil vest iz Berlina, ki pravi, da bo nemška vlada baje stavila zaveznikom nove predloge. Nemčija se je odločila na ta korak vsled posredovanja Zedinjenih držav. Stavke v zasedenem ozemlju PARIZ, 2. »Ne\v York Herald« poroča belgijske čete, je bilo danes proglašenih nekoliko stavk. Belgijska vojaška obla^ stva bodo posredovala le v slučaju, ko bi nemška policija ne mogla vzdrževati reda. *~obWca- Na ozeml'u. ki držiio Razkrinkana komunistična zarota v Rojanu Včerajšnji »Piccolo« prinaša razkritje grozne zarote, ki so jo zasnovati slovcn? ski komunisti v Rojanu. Nevarno in dr» zno podjetje je bilo hvala Bogu še pra? vočasno udušeno in tako se je z napo? rom vsel^sil posrečilo odbiti strašno ne^ varnost, ki je grozila obstoječemu držav* nemu in družabnemu redu. »Piccolo« piše: vOrožniška postaja v ulici Udine je zvedela, da se je vršil v noči 24. t. m. v gostilni Karla Amdiča v Rojanu, Molino št. 681, tajen sestanek komunistov, ki ga je bil sklical neki slovenski krožek. Odredila se je skrivna varnostna služ> ba in to noč ob 1. uri je brigadir Josip Riceio, ki sta ga spremljala oro/nika Fi? lip Stasi in Gino Stefanucci, stopil v re.-čeno gostilno ravno v trenutku, ko se j< v posebni sobi sestanek najbolj živalin > razvijal. Vsi udcleženci, bilo jih je vseh skupaj 18, so bili aretirani. Gre v srjloš* nem za osebe višje socialne veljave; med njimi je en duhovnik, nekaj odvetnikov in več slovenskih visokošolccv. Nekateri so imeli pri sebi prepovedano orožje. Aretiranci so sledili orožnikom brez protesta v vojašnico. Sestavil se je zapisnik in aretiranci so sc spravili nato v zapor. Med njimi se nahaja tudi lastnik gostilne. Evo imena aretiranih:« Nato slede imena 18ih oseb z njihovim stanovanjem, rojstnim krajem ter imeni starišev. Med temi zarotniki se nahaja tudi neki Francesco Novara in neki En* gelberto Dottor. Mišljena sfa urednika »Edinosti« Franc Novak in glavni ured; nik »Edinosti« dr. Engelbert Besednjak. O drzni boljševiški zaroti v Rojanu smo prejeli tudi mi nekoliko poročila, ki ga dajemo prestrašenemu prebivalstvu na znanje, Kolikor vemo, so gostilničar in domala vsi zarotniki »Piccola« imagi? narne osebe, ki jih na celem Primorskem živa duša ne pozna in jih sploh Bobeden človek ni še videl na svetu. Zato niso mogli niti kovati zaroto niti niso bili za? prti. Njih se vsa zadeva prav nič ne tiče. In vendar je zarota bilal Na lepem griču v Rojanu se nahaja med zelenjem pri? jetna gostilna! Vino je dobro, gostilničar postrežljiv, jed tečna. Skratka vse okol? nosti govore za to. da je ta kraj in ta go=» stilna kakor nalašč ustvarjena za komu? nistične zarote. Kraljevim stražnikom ni moglo uiti, da se bo v tem kraju moralo s časom zgoditi nekaj komunističnega. Taki griči so sploh zelo sumljivi, zlasti pa v današnjih resnih časih komunisti? čnih prevratov. Resnično, stražniki sc ni; so varali. Kajti glej! Ali se ne spravi v to z zelenjem obdano gostilno kar 10 di* jakov in celo 8 nedijakov! Kdo bi si bi) mislil kaj takega! Res je sicer, da gredo dijaki na celem svetu kaj radi v veliki družbi v gostilno, da pravi dijak sploh ne hodi sam v krčmo. Res je tudi, da je to lep in zdrav znak, ki kaže, da dijaki ne zahajajo v gostilno, da bi se napajali, temveč 'da se pametno porazgovorijo. Vendar se stražniki niso dali premamiti! Način, kako so dijaki hodili, kako so jim viseli klobuki po strani, kako so držali roke v žepu, vse to je bil preočiten do; kaz, da gre za hudo bolj Še viško zaroto. In res so se zarotniki zbrali in sedli k posebni mizi. Ali ni to sumljivo zna= menje? Čemu tišče vsi na en kup? Za? kaj ne bi sedel vsak za posebno mizo? Ne, ne, dragi zarotniki, nas ki imamo iz? kustva, ne boste okanili. In glej, dokaz za dokazom prihaja na dan! Zarotniki govorijo zdaj na glas, potem bolj tiho, pijejo malo. nič ne pojejo, nič ne raz? grajajo! Vse kaže na sumljiv značaj družbe. Zc ozračje se zdi čudno. Diši po komunizmu. Velika, črna, na vso moč nesimpatična muha brenči okoli hiše. Kar naenkrat zadoni iz sobe smeh, ki je očitno komunističen. Stražniki vderejo v gostilno. In glej, kamor pogledaš, same črne kravate, razkuštrani dolgi lasje, črne, na vso moč sumljive oči. Drugih dokazov ni trebal Stražniki preiskujejo žepe in najdejo pri nekem zarotniku orožni list brez orožja. Drugi imajo nože ali po domače rečeno no® žičke za špičenje svinčnikov. Sumljivih listin ni. a to nič ne de, saj jih ni treba. Stražniki se podajo nato v klet po di? nam i t in v podstrešje po bombe. Znano je, da so zarotniki prinesli v gostilno 56 kvintalov dinamita in 900 bomb. Vendar glej, dinamita ni, bomb ni. Navzlic temu je treba zarotnike odpe? ljati. Postaviti se morajo v vrste in haj d v zapor. Tam leže 8 ur v temnici in se pokore za svoje zločine. Ko zašije svetlo, toplo solnce, jih izpuste domov, ker sc je bila med tem stopila vsa strašna bolj? ševiška zarota. Ko so se vračali zarotniki na dom, so med potom brali v »Piccolu«, kakšna grozna nevarnost pretila to noč držav? nemu redu in kako neumorno zasledu? jejo oblastva sledi dobro premišljenih, to pot že potlačenih zločinov. Rekli so si, da je »Piccolo« brez dvoma časnik, ki se razvija v ugleden in čislan humori« stičen list. Sfran II. »EDINOST* Gornja Šlezija in Koroška V Trstu, 3. aprila 1921. Pri ljudskem glasovanju v Gornji Šle* ziji je večina glasovala za državno pri* pacfnost k Nemčiji. Agitacija je bila silna na obeh straneh. Nemci so razvili ves svoj silni aparat. Pa tudi Poljaki so storili vse možno, da bi nagnili zmago na svojo stran. Vendar niso uspeli. Zgrešeno bi bilo pa, ako bi nemško zmago pripisovali edino le sili in dovrše* nosti nemške agitacije ali morda — ka* kor je bilo na Koroškem — nepravičnosti in pristranosti mednarodne glasovalne komisije. Proti tej domnevi govori že dejstvo, da je pretežna večina prebival* stva poljske narodnosti in da je v Polja* kih živa poljska zavest. Zmage Nemcev fci torej ne moremo razlagati -drugače ne* go s tem, da je tudi prilično število Po* Ijakov glasovalo za nemško državno pri* padnost. In tu nastaja vprašanje: kje je razlog za to tako težko razumljivo dej* stvo? Rnzlog tiči v gospodarskih in pa 7 vojaških razmerah. Kljub vsemu po* »manjkanju je namreč gospodarsko živ* ljenje v Nemčiji boljše nego na Polj* shem. Finance v Poljski so v takem sta* n]u, da je valuta poljske krone padla celo >— pod avstrijsko. Zagrebški »Tagblatt« opisuje razmere na zelo nazoren način. Socialna in gospo* da ska politika v Poljski je sedaj naj* slabša na svetu, kajti gospod je tam še vedno sebična, požrešna in ob enem im* perialistična šlahta. V Nemčiji pa imajo moderno državno življenje, razvito in napredno delavsko zakonodajo in social* no zaščito delavstva. Razumljivo je to rej, če je marsikateri poljski delavec kljub svoji poljski zavesti glasoval za Nemčijo, da so bili torej gospodarski oziri močnejši nego narodni. Drugi je bil vojaški razlog. Vsled do* ločeb versailleskega mira je vojska" v Nemčiji skrčena na najmanjšo mero in s tem tudi hudo vojaško breme odprav^ ljeno. Poljska pa mora biti, zlasti radi svoje blazne politike proti Rusiji, vedno pripravljena na vojsko in je zato njen vojni kontingent veliko večji nego nem* J &ki. Široke mase pa se boje vojaštva. Veliko vprašanje nastane sedaj, misije takoj po glasovanju izjavil, da za vrhovni svet ne bo odločilna skupna ste* vilna večina glasov, marveč dejstvo, da je večina krajev z večino glasovala za Poljsko. Zato da utegne vrhovni svet Gornjo Šlezijo prisoditi Poljski. Drugi glasovi pa hočejo vedeti, da zavezniki u berejo srednjo pot, to je, da raz dele Gornjo Šlezijo med .Nemčijo in Poljsko, ker jim glasom 88. člena versaiileske mi* ravne pogodbe pripada pravica, da dolo* čijo meje med Nemčijo in Poljsko z ozirom na »izraženo željo prebivalstva in zemljepisni in gospedarski položaj«. Za* to prevladuje mnenje, da se začno poga= janja za razdelitev Gornje Šlezije. Komu ne uhaja pri tem misel na ple* biscit na Koroškem? Seveda je bil tu po* ložaj povsem drugačen in drugačni so bili vzroki, da je tudi mnogo Slovencev glasovalo proti Jugoslaviji. Kajti nihče ne more tajiti dejstva, da so gospoTTar* ske razmere v Jugoslaviji veliko ugod* nejše negoli v Nemški Avstriji. Na Ko* roškem je res odločila strastn-at, nepošte* na, nasilna, nemoralna agitaeija, in na* ravnost divjaško strahovanje manj za* vednega prebivalstva ter nezaslišana sle* parstva pri glasovanju. Če se vrhovni svet hoče v Gornji Šlezij i ozirati nai raz* merje oddanih glasov in upoštevati tudi poljske glasove, čeprav so bili v manjšini, koliko bolj mora to storiti pri slovenskih glasovih, ki so bili oddani pri plebiscitu na Koroškem za Jugoslavijo! Sa.j mora se tui uvaževati dejstvo, da so bili ravno ti glasovi edini resnični in zvesti izra-z volje prebivalstva. In upoštevati more tudi gospodarske razmere, ki govore, da ie v gospodarskem interesu prebival* vaistva slovenskega dela Koroške, da se vsaj pas A priključi k Jugoslaviji Najelementarnejša pravica zahteva torej, da se izsiljeni in pri^ieparjeni uspeh plebiscita na Koroškem ne smatra kot zadnja beseda, marveč da se tudi glede Koroške obnove pogajanja, da pvu de do razdelitve, ki bo, če že ne po v* sem, pa vsaj do neke mere odgovarjala — pravici! In če so v Nemški Avstriji le količkaj dostopni za razloge treznega ra* ,čunanja<, morajo priti do spoznanja, v kako stahšče se postavijo zavezniki, ali koliko korist bo v gospodarskem in po* točneje rečeno: ali prisodijo Nemčiji vso litičnem oziru tudi zanie same. če bi ole? na to pokrajino?! V tem pogledu prihajajo vesti, ki so ugodne za Poljake. Listi so poročali, da je neki član mednarodne ko* zanje same, če bi gle de koroškega vprašanja prišlo do pra* vične rešitve na podlagi pametnega spo* razuma z Jugoslavijo. Politično društvo „Edinost" * vabi vse svoje člane na redni k? se bo vršil iiifrf, v poačeijslf, 4. aprila 1321., oij 11. uri, v gostilni g. Andreja Ofeersneto, Divača 52 s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika: 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. ^ 4. Sprememba § 1 društvenih pravil. 5. Volitev novega odbora in pregle* dovalcev računov, 6. Slučajnosti. Politično društvo »Edinost«. Domače vesti OBČNI ZBOR POLITIČNEGA DRUŠTVA » EDINOST«, ki se je, kakor znano, zadnjič moral odložiti, sc bo vršil v ponedeljek, dne 4. t. m. v Divači. G. okrajni komisar v Sežani je zastopniku društvu izjavil, da s strani obla-stev ni nobene zapreke. Oni člani, ki so se odzvali že prvemu vabilu, kakor tudi ostalo članstvo se tedaj občnega zbora lahko udeleže brez skrbi, da pridejo v Divačo le na izlet! Fašisti v Sv. Križu. K poročilu, ki ga prinašamo na drugem mestu, dodamo še dopis, ki srao ga prejeli: Prava sreča jc bila, da ni bilo v petek, ko so drveli fašisti po naši vasi. doma moških, ki so v takih urah na delu. Kako lahko bi prišlo do reakcije s strani domačinov, zakaj vendar tudi po žilah priprostih vaščanov teče kri in ne voda. Torej: Tujci priderejo v vas in se vedejo, da se Bogu usmili: razbijajo, grozijo, zmerjajo in prekli- njajo, nato odidejo čisto nemoteno. Spremlja jih celo organi javne varnosti. V slučaju, da bi komu izmed domačih vzkipela kri in bi se spozabil, tedaj bi pa prišla »kazenska ekspedicija < itd. Saj ni treba, da bi dalje pripovedovali, vsakdo ve, kaj so in kakšne so te kazenske ekspedicije. Povejte, kaj se pri nas godi, in recite, da ima nase ljudstvo občutek, kakor da je popolno brezpravno. Hrvatska šola za Hrvate j'e — politika! V Gračišču v pazinskem okraju je bila doslej hrvatska deželna šola, na kateri se je pa poučeval tudi italijanski jezik. Obiskovalo je to šolo do 150 otrok. Pred kratkim so pa odprli v tem po veliki včini hrvatskem selu — ob ljudskem štetju so našteli tam celih 36 oseb z italijanskim občevalnim jezikom — še novo italijansko šolo, v katero se je vpisalo nič manje nego — deset otrok, dočim je v stari šoli, ki jo vodi gospica Stranic, ostalo pri prejšnjem številu. Ta okolnost, seveda, ni ugajala nekaterim laškim prenapetežem. Pred nekaj dnevi se je predstavil gospici učiteljici neki Uxa, kateremu je poverjena občinska aprovizacija, in ji je izjavil, da mora takoj zapustiti GračiščeUI In sicer to po nalogu vojaške oblasti! Gospica učiteljica ni vedela na tako odločno povelje storiti drugega, nego da se je jokajoč odstranila iz kraja in zapustila svojo lepo vspevajočo šolo kljub temu, da je bila nameščena z uradnim dekretom deželne šolske oblasti. Domačinom pa, seveda, ta nasilna izprememba ni bila po volji. Zbrali so se in pozvali Uxo na odgovor. Ta pa se je skušal opravičevati nekako tako-le: Še hvaležni mi morate biti, da sem vam na ta način — pravilno uredil šolsko vprašanje, kajti izvedel sem, da nameravajo priti semkaj fašisti in odgnati učiteljico, vsled česar bi moglo priti do hujših dogodkov in morda bi vam še zažgali šolo in še kaj drugega. Spametujte se iu verjemite, da je tako boljše. — Dalje je fre modroval osuplim kmetom: Dragi domačini, da pustimo politiko na miru! Mi nismo Italijani, pa tudi Hrvatje ne, ampak samo I-strani! laka naj bo naša šola: samo istrska in nič politike več! — In ostalo je pri tem. Učiteljica ne more več nazaj in otroci ne v svojo šolo. Domačini pa zmajajo z glavami, ker ne morejo razumeti, da je to politika, če ima ljudstvo v svojem selu lolo v svojem domačem jeziku. Mi pa se pri tem spominjamo nedaljne minulosti, ko je nesrečni avstrijski zistem iznašel za Hrvate in Srbe v Bosnl-Her-cegovini — bosansko pleme in poseben bosanski jezik. Iz daljše minulosti se nam oživljajo spomini, ko je tedanji istrski upravitelj poročal svoji benečanski vladi, da se Istra daje najboljše vladati, če se izkorišča »la ignoranta e la poverta«. Ves dogodek s šolo v Gračišču napravlja ufis, kakor da se zopet bližamo tistim srednjeveškim časom! »Piccclo« in komunistična zarota Slovencev. >PicColo« je spoznal, da je bila njegova prva vest o komunistični zaroti družbe slovenskih inteligentov, ki je bila aretirana v Ro-janu, navadna neslanost, ter jo je v svoji večerni izdaji tako-le popravil: V današnjem j>Piccolu« smo poročali, da je bilo snoči okoli ene aretiranih v gostilni Karla Adamicha \ Rojanu—Molino št. 681 18 oseb, ki so bilt tamkaj zbrane. Prva poročila o teh aretacijah so trdila, da gre za tajen sestanek slovenskih komunistov. V resnici pa stvar ni niti od daleč tako resna, temveč je njena važnost kar najmanjša. Orožniška postaja v ul. Stella, ki je aretacijo izvršila, izjavlja, da je glas, ceš d* je bilo teh 18 oseb aretiranih, ker pripadajo k skupini komunistov, ki so bili na sestanku, neutemeljen. Aretacija se je izvršila samo za to, da se ugotovijo razlogi, radi katerih sc je tako številna skupina ljudi nahajala ob nenavadni uri v javnem lokalu. Sicer pa nočejo uradniki, ki jim je bila naložena preiskava, upravičeno ničesar povedati o vzrokih, ki so orožniško postajo v ul. Stella nagnali, da se je vmešala v Adamichevo gostilno. To pa zato, ker nočejo izzvati pretiranega razlaganja po listih in med meščani. Aretirani so še vsi na postaji v ul. Stella, kjer se naglo zaslišujejo. Vsi so popolnoma mirni. Po zaslišanju bodo najbrže izpuščeni na svobodo. Nekaj za »Piccola«. V članku po\rodom aneksijske slavnosti v Ogleju, kjer smo za vsakogar, ki mu je dano, da more pravilno lsi nepristransko presojati stvari in naše vedenje v teh časih, veljavno obrazložili razloge čut«, stvene naravi, ko nam ne dopuščajo, da bi mi z veseljem sodelovali na aneksijskih slavne— tsih. sPiccolo« nam je — očividno pritisnen ob zid po naših razlogih — odgovoril v zadregi, da smo mogii svobodno in neovirano določati svoje vedenje, tisti Slovenci pa, ki so hoteli sodelovati, so bili — to je »Piccolo« posebno nagiašal — prijazno sprejeti! Slučaj pa je hotel, da je ta trditev rečenega lista zadobila ravno na oglejski slavnosti posebno kričečo ilustracijo. Med odličnimi osebami, ki so sodelovale na tej slavnosti, je bil tudi Slovenec — knezonadškof in metropolit goriški, mons. Sedej. Po vi3okem mestu, ki ga zavzemlje ta mož v cerkveni hierarhiji in -v socialnem življenju, bi bili smeli — po izjavi »Piccoia« — pričakovati, da bo Slovenec sprejet ne lc prijazno, marveč na odličen na čin. A kaj se je zgodilo? Eden govornikov na obedu ga je — zgražujoČ se, kako da je mogel tak človek priti v tako družbo — žalil tako nesramno, da je knezonadškof s spremstvom z mesta ostavil družbo!! Konservativni videmski list »II Friuli.: skuša sicer stvar ublažiti, češ, da je naesramnež izvršil le čin grde osebne nehvaležnosti in da se zato ne sme nalagati krivda nobeni italijanski politični stranki. Mi pa pravimo, da je ta dogodek venclar-le znak duševnega razpoloženja razgretih glav napram našemu narodu, Vsekako pa kaže oglejski dogodek v kaj čudni luči s-Piccolovo« trditev, da so bili Slovenci, ki so hoteli sodelovati na aneksijskih slavnostih — prijazno sprejeti! Hvala lepa na taki »prijaa-nostic. Če se je tako dogodilo na zeleni veji Sedejeve višine, si lahko mislimo, kake prijaznosti je mogla pričakovati suha veja — priprostega Slovenca. K večjemu da je smel delati molčečo, prezirano in nadležno stafažo! Oni oglejski govornik je temeljito postavil »Piccola« na laž. »V Ljubljano jo dajmo«. To igro bo danes točno ob 16 vprizoril dramatični odsek društva i-Slava« v Miklavčevi dvorani (Kacjunu). Ker bo čisti dobiček namenjen ustanovitvi prepotrebne društvene .knjižnice pričakuje odbor obilo udeležbo. Priporoča gospem materam, da bi ne prinesle s seboj svojih malčkov, ki navadno več kričijo kakor osebe na pozorišču in s tem motijo poslušalce. Trimesečni tečaji (prvi in drugi) za angleški, francoski, italijanski in nemški jezik ter stenografijo. Opozarjajo se vsi oni, ki so se že vpisali kakor tudi oni, ki bi se se želeli vpisati, da se prične pouk za italijanski in francoski jezik v ponedeljek od 18—20, za angleški v torek, za nemški jezik ter stenografijo pa v sredo. Nadaljne prijave se sprejemajo vsak dan od 12 do 22, via Boccaccio 3, vrata 14. Našim ljudem priporočamo najtopleje učenje teh velevažnih svetovnih jezikov. Cenzura za pisma in brzojav v Jugosla" vijo je odpravljena. tovil, da ima več lahkih ran po obrazu In po Pnlratl TTat- ia nn __It ____________.« so napadli inženirja neznani postopači in mu odnesli listnico z 400 lirami. O tem dogodku zasleduje je bila obveščena tudi policija, ki predrzne tolovaje. Zavozil v kanaL Po via Fabio Filzi in naravnost v kanal je včeraj popoldne drvel eno- vprežen voz. Ob oarsainiku se je voz ustavil, oje so se zlomile in splašeni konj je štrbunknil Potfžnc iz notranjega žepa listnico. MI v kanal Konja so zvlekli iz vode. Skrajni čas 1 CU .. st-V?r Posre.čila'_ko ^ r bi! vii izven vsake nevarnosti. Nihče ne >v. kaj je dekle hotelo umreti. Predrzen žepar al: že tretjič v zaporu. Včeraj zjutraj jc stopil strojevodja Albert D E^te stanujoč v ulici Molino grande št. 3C na irujti-vaj, da se pelje v Skedenj. Tedaj se je p.ii -.ra-njemu neopazovano mladetiič, d:: del k pazil finančni stražnik. Stražnik ga je prijel ter odpeljal na policijo, kjer je bil zaslišan. : *i Tii* t r> L • mi.z;.,,e,sta.la steklenica z bencinom, že kaznovan. Žepar jc priznal, da je bil Deček je mislil da je v steklenici sladko vin- mo : dvakrat v zaporu. Prvič jc bil zar t, ce, m napravil dober p oži rek bencine. Mati | je bil nesramen, drugič pa ker je kradel I!.. :,°L®PI:™,Ja Da rešiIno Postajo, kjer j bi se mu bilo posrečilo najnovejše podjetje imel 350 lir, tako pa je moral v zapor. bi bil, da se na tako kočljivem mestu zgradi zid ali pa most. so mu izprali želodec. z e pari:*. bil ter Ce bi Slusila in zapad na poti k spravi Ko so v novembru 1. 1917. zavladali v Petrogradu in Moskvi boljševik i, tedaj je bil ves svet prepričan, da se bo tudi ta vlada držala morda le dva meseca, nakar pride na vrsto dru^a, potem tretja via= da itd. Skratka nihče ni več verjel v Rus sija. Nemci, ki so silno potrebovali vzhodne armade drugje, so rade volje sklenili mir z bolj še viško vlado, ne ozi? raje se na to, če ta predstavlja stalen or? £anizem, ali Ie prehodno pustolovsko družbo. Vsekakor je bila anarhija v Ru= siji za Nemčijo poroštvo, da ji Rusi niso čisto nič nevarni. za.to je zamo£el Hinz so rovarile proti sovjetski vladi morda ravno zato, da bi preprečile to pogodbo. Brez dvoma je posebno ta pogodba pov* zdignila ugled sovjetske republike, zakaj Anglež ne sklepa kupčijskih pogodb kur tako na slepo. Skoraj istočasno so Rusi sklenili tr=> govske pogodbe z Nemčijo, tozadevna pogajanja so se pričela tudi z Italijo, a najnovejša poročila nam pravijo, da jo predsedništvo osrednjega odbora sovje-tov v Moskvi napravilo vladi Združenih držav predlog za obnovo trgovskih od* nošajev med Rusijo in Ameriko. Misli* Iz tržaškega žfivllenla Napadeni in oropani angleški inženir. Včeraj zjutraj okoli 3. ure je pridrdrala pred rešilno postajo neka javna kočija, iz katere je izstopilo troje stražnikov in angleški inženir O. Ordon. Ko ga je zdravnik preiskal, je ugo- denburg pričeti ^spomL&di 1. 1918. ofen* mo, da ne bo preteklo mnogo časa, kr> J 1 "* se bo tudi z Ameriko sklenila pogodba. Ko bodo te velike države v stikih z Kit sij o, pridejo tudi manjše na vrsto, ki niso mogle ali pravzaprav niso smele j ga jati s komunistično republiko brez do* voljenja mogočnih ^prijateljev«. Po neznansko dolgih pogajanjih jc. prišlo tudi do podpisa mirovne pogodbe med Poljsko in Rusijo v Rigi. To so us* pehi mirovne politike boljše viške vlade. Da je prišlo do obnove gospodarskih stikov med evropskimi državami in Ru* sij o, temu so vzrok na prvem mestu go* spodarske stiske, v katere so začle /.k* padne velesile vsled svoje nespametno imperialistične politike napram prema* gancem kakor tudi vsled blokade proti Rusiji. Vsepovsod imamo težke indj^trijske krize, ki prihajjajo do izraza v vedno bojf naraščajoči brezposelnosti. V bogatih cIt* žavahj kakor so Anglija, Francija, Arne* rike, morajo veleobrtniki zapirati tvo^f niče in gnati vsak dan na tisoče ljudi na cesto, ker ni odjemalcev ne za surovine, nc za izdelke. V revnejših in od tujezem* skega kapitala odvisnih državah pa je kriza še hujša. To stanje je nevzdr/no. Ako pojde tako naprej, bo ogromno ^ re* vilo brezposelnih povsod pomnožilo šte^ vilo nezadovoljnežev, komunistov in eu> narhistov, ki bi bili skrajno nevarni ob* stoječemu družabnemu! redu v teh drža« vah. Zato so, oziroma bodo morale te dr« zave vgrizniti v kislo jabolko in obno* viti trgovske odnošaje s »komunisti«. Ru* sija bo požirala nekaj let ogromne mno*' zine vsakovrstnega blaga v surovinah in' izdelkih. Tvornice bodo imele dovolj de* la za vse brezposelne. Z gospodarsko obnovo Rusije bo zrastlo tudi blagostanje Evrope, ki si še vedno nc more o po* moči od posledic zadnje svetovne kata» strofe. Tako vidimo, da so zavezniki spreme^ nili svoje stališče napram Rusiji ter 6.ci uklonili razmeram. Vendar pa bo vsa' Evropa še vedno trpela, ako ne bodo za? vezniki spremenili svojega imperialistič* nega programa proti NeirJčiji. Ni si m o* goče misliti stalnih mirovnih odnošajev. brez prijateljskega sporazuma med za*: vezniki in Nemci. Zavezniki sklepajo z Rusijo le trgovske zveze, ne da bi še nuV slili na vzpostavo političnih odnošajev z Rusijo. Torej je to morda le začasna pri* jaznost, ki naj traja toliko časa, d* kler se odstrani nevarnost brezposelnosti. Rusko in nemško vprašanje ostane še. vedno nerešeno. Ta negotovi položaj pa ne more dovesti do pravega miru in do ravnotežja v Evropi. Delo zaveznikov: je še vedno polovičarsko. Nevarnosti: novih zapleti jaje v med evropskimi drža** vami in narodi niso še odstranjena. Zii živo na zapadni fronti, ki pa znači vkljub začetnim velikim uspehom začetek kon* ca nemške vojne slave. Boljševiki pa so rabili mir v deželi iz dveh vzrokov. Prvič je Rusija bila zares nesposobna za nadaljevanje vojne, in drugič je boljševička vlada hotela prido« biti časa, da utrdi in razširi svojo moč v vsej Rusiji. Poleg tega pa so boljše* viški voditelji z gotovostjo računali, da bo ravno brestlitovski mir pospešil raz* pad zapadnih kapitalističnih držav, ka* teremu bi imele slediti proletarske revo* lucije. Toda ta pričakovanja so se le deloma uresničila. V premaganih državah so res izbruhnile revolucije, tudi ni manjkalo velikih proletarskih gibanj čisto komuni* stičnega značaja, končno pa je revolu* cija v boljševiškem. zmislu povsod pro* padla. Le Ogrska se je nekaj mesecev držala. Zmagovite države so v kratkem času in razmeroma lahkotno premagale ne* varne čase povojnih ostrih kriz ter na* stopile imperialistično politiko proti pre* magancem in slabejšim sosedom. Tako je upanje na svetovno revolucijo vedno bolj slabele«, bol.iševiki so morali raču* nati na razmer^ kot so, ne pa zidati na negotovo bodočnost splošnega komu* nizma. Po mnogih krvavih notranjih bojih, ki so jih podpirale tudi zunanje sile, je boljševiška vlada zadobila trdnost, vsi njeni sovražniki je niso mogli streti. Tu* di najnovejši kronštadtski ufpor ni mno go škodil ugledu sovjetske vlade. Danes pa potrebuje ta vlada in ves ruski narod bolj ko nikdar prej mini v deželi in prijateljstvo z zunanjimi drža* vami. Gospodarska obnova je Rusiji ne* obhodno potrebna, potrebna pa je tudi sovjetski vladi, ako se hoče obdržati. Stiska je prikipela do vrhunca in bolj* ševiki morajo na vsak način skleniti tr* govske pogodbe s kapitalističnimi drža^ vami. Zato pa morajo popuščati tujim kapitalistom, t. j. dati jim morajo v za* kup, oziroma v izkoriščanje gozdove, rudnike in vodne sile. Tako je kapitali* zem zunanjih držav deloma premagal komunistična načela ruskih boljševiških prvakov. Toda morali so napraviti tudi »strategičen umik« pred kmeti, kakor nam pričajo poročila iz sej vseruskeag komunističnega kongresa v Moskvi, ki sc je ravnokar zaključil. Posledica tega popuščanja pa bo Ru* siji v veliko korist. Lloycl George je iz* javil pred zbornico v Londonu, da je tr* govska pogodba med Anglijo- in sovjet* sko vlado sklenjena in da pomeni ta po* godba priznanje vlade. Pomisliti mora* mo, da se je ta pogodba sklepala ravno v času upora v Kronstadtu. Temne sile PODLISTEK V. F. B. V malem svetu (H) — Sijajno izpričevalo njegovim prebivalcem je — rekel Roder .. . Razumeli so, da se samo enkrat živi... — Slišal bož še drugih stvari, moj dragi... lo ti je izredno pikantno, te zagrebške tajno-»ti... A, glej, glej, KrivoŠićeve! Enostavni deklti, ali chic! Ivanka in Mila ste šli v tem hipu mimo okna, ki ste pogledale vanj povsem svobodno in drzno. Von Roder se jima je, da-si ju ni Eoznal, poklonil, a Ivanka, ki je opazila po- lon, je odvrnila glavo naglo, zardevši in na-smehnivši sc proti Mili. »Kdo ste ti dve? — je vprašal Klinar naglo. Ze nekolikokrat sem ju opazil... — Meščanski hčeri, ali, kakor vidiS, zelo chic ... Sicer pravijo, da oče ima denarja... — Zdi se, da ste koketni In menda ... — No, tega se ne sme jemati s tako strogo Konsekvencfjo — je odvrnil Blanušič. Koketni Ste, svobodnega pogleda in vedenja kakor vse. Zagrebčanke, ali, to pri njima, mislim, po. vsem nedolžno.,. In mlajia je Se pravi otrok... — AU starejša! — Je odvrnil Klinar živahno Krasen stas — previja te kot kača... pa čaroben pogled... — O, torej si očaran?* — je stisnil častnik •kozi nos! — Kaj očaran! — je odgovoril Klnar s pri-sljenim prezirom. — Ali, dal bi kaj, da bi se spoznal s tem dekletom ... Njena lepa usta so kakor ustvarjena za poljub. — No, spoznati se žnjo ni ravno težko, veš, Roder, pri Driničevih, tudi oni dve zahajate tja nekaj Časa sem... Ali, za poljub ne jamčim. Klinar se je obrnil žvalino k Blanušiču: — Kdo so te Driničeve? Kako bi se moglo do njih 7 — — Kaj lahko — ga je poučil Blanušič. — To ste dve sestri, ena vdova, druga stara gospica, obe mad 40. in 45. letom a menda živahne prošlosti. Odprli ste šivalno šolo; pet ali šest let je temu. Jaz ju poznam dobro ker delate tudi za mojo mater in sestro. — In ju obiskuj tš?. Sedaj, mesec dni sem, ne, ker moja ne zahaja več tja. Prej pa sva bila večkrat tam, Roder in jaz, — AJi bi mogli sedaj tja? — Ekscelentna ideja! — je reki Roder. Jaz že dolgo nisem obiskal svoje male ... Upira se in noče privoliti v sestanek... Ali, mogli bi poizkusiti na novo... Kaj misliš, Blanušič? Ta je privolil takoj in sklenila sta, da gresta z mesta v Draškovićevo ulico, kjer se je nahajala šivalna šola gospe Driničeve. Blanušič je rekel, da je ura kaj primerna, ker se bo »koro mračilo in bodo Krivoiičeve gotovo tam. Plačali so, si nadeli tvršoike in se napotili ■ razvneli od te misli — Iz kavarne preko j Jclačičevega trga proti Draškovičevi ulici. Že nekaj časa so bili ti trije mladi gospodje na zagrebških tlakih mnogo opazovan trolist. Vedno neoporečne vnanjosti — je podajala slikovita ulanka častnika Roderja velik renomee v očeh ljudi, kijih zanima taka družbina species. Posobno je nil ponosen Blanušič na tega svojega tovariša. Sin uglednega visokega uradnika je bil pravi tip domišljavega in bedastega gizdalina. Brez zmisla in zanimanja za karsibodi, razum žensk, svojega krojača in razgovorov o sportu, se je čutil posebno počaščenega s prijateljstvom tega častnika (sina naekega breznarodnega podmaršala), ki je govoril o sebi, da se je rodil v Solnogradu, odrasel v Madžarski, da mu je oče Poljak, mati Nemka, on sam pa da ne ve, kaj da bi mogel biti drugega, nego Avstrijec, dočim se je o drugih prilikah izdajal za ogrskega plemiča, ko je bilo potrebno, da naglaša svoja poznanstva med ogrsko aristokracijo — h kateri je prišteval tudi hrvatsko. Družbi njiju dveh se je pridružil neki mlad Človek, ki se je iznenada pojavil v Zagrebu in se hitro iztaknil s svojo dopadljivo vnanjostjo. Bil je lepe vitke rasti, velikih modrih oči, pravilnega krepkega nosa in posebno plavih brk in las. Vsled nekega vnanjega priporočila -je dobil uradniško mesto pri avstro - ogrski banki, spojeno z jako lepo plačo, ki pa vendar ni zadoščala, da bi pokrival stroške, združene z načinom njegovega življenja. Pripovedoval je, da ima bogato mater - vdovo v Gradcu in verovali so mu tudi. Pred besedo »bogat« Zagrebčani odkrivajo glave. Mogel je pripovedovati, kar je hotel, verovali so mu, a on je pripovedoval mnogo tega. Bil je široke, zaupljive naravi, ki je pridrževala za-se samo najvažnejše. Svojima dvema tovarišema je najbolj iamponiral s svojim poznavanjem rodopisja vseh vladajočih dvorov in znatnejih aristokratskih rodbin. Z mnogimi teh poslednjih je bil v poznanstvu, celo v nekem sorodstvu, ako se je moglo verjeti vsaki njegovih besed, ki so mu kot hudournik navalivale na njegova brbljava usta. Šli so hitro, ker sta jih gnala radovednost in vzburjenost. V njihovem večnem dolgočasju jima je obljubljal Blanušič predražesten flirt z mladimi goskami. Opozoril ju je, da so tam sami otroci boljših rodbin, pak da se ne smejo prekoračiti meje dopuščenega. To je nekoliko neugodno iznenadilo Klinarja. Pričakoval je več. No, Blanušič mu je razložil, da se gospi Drinečevi bojite za sloves svoje šole. Dokler se otroci ne preplašijo, jih ne izdajo; ali, če bi šli predaleč, mogli bi se pri sta-riših. Opetovano ste naglašali, da nimate nič, ako ju njuni prijatelji obiskujejo v stanovanju. Ako se pri tem seznanijo z učenkami in se ž njimi nekoliko dostojno pozabavajo — na tem da ni nič slabega. Kar pa se dogaja izven šole — to ju ne brigS nič. Z veliko radovednostjo je sledil Klinar svojima prijateljima v neko veliko, jako ugodno položeno hišo, ki se je na nji nad vralmi čital nadpis z imenom gospe Drinič. Hodnik je bil mračen. Na prvih vratih pri vhodu je Blanušič pozvonil. V hipu se je v razsvitljavi petrolejke, ki je gorela v pred- ' sob ju, pojavila stasita gospa v kaj okusni hi- I šni halji iz temno-rdečega baržuna. — Prišla sva, da vas zopet enkrat vidimo, in dovedla sva seboj prijatelja — je reke}. Blanušič, ponudivši gospej roko. — Gospod" Rudolf. Klinar, bankir — gospica Lea Drinič. Po Ijubeznjivein poklonu in nasmehu, je gospica Lea odvedla gospode naravnost v mali salon, v katerem je na pisalni mizici gorela, svetiljka. V salonu ni bilo nikogar. No iz salona so, na pol odprta, vodila vrata v ntko drugo sobo, iz katere se je čulo Sustenje, pri-' dušen smeh in žvenket šlcarij. Čim so sedli, je prišla iz one sobe druga dama, bolj suha, starejša, ali — kakor Lea — okusno oblečena v tinno sivo volneno opravo za ulico, z moškim ovratnikom in zapestnicami. Bila je istoiako. ljubeznjnva kakor Lea, kazala istotako veliko radost na novem poznanstvu. Lea jo je predstavila kot gospo Tromić-Drinić, svojo sestro/ Obe ste se jako zanimali za novega znanca,, ki je po vedenju svojih tovarišev opažal, da sc mora z damama občevati jako ljubeznjivo" in jima laskati namen svojega prihoda v Zagreb, kamor da ga je poslal materin brat, kanonik, da se izpopolni v bančnem poslovanju, da potem ustanovi samostalno poslovalnico. Da ne bi s zdelo, da v čem zaostaja za Ro-derjem, je omenjal, da je nekoč pred dvemi leti povodom vojaških vaj, na katerih je mu-ral sodelovat ko dragonski poročnik v rezervi, potoval preko Zagreba ter da je ob tej priliki spoznal — diese wirklich nette Stadt, kako da mu je ugajalo, je najboljši dokaz fo4 da je zopet tu. V Trstu, 3. apifea »EDINOST« Stran m. đuh človeštva še vedno čuva žerjavico pod pepelom, ki naj bi vnovič užgala si? len platnen. Spor med Grčijo in Turčijo je privedel že do nove vojne, med Polj? sko in Nemčija se tudi že bliža. Komu? nisti na Saškem; in v Hamburgu so se spet pokazali. In tako švigtjo izpod žer* javice jezički šo majhnega plamena, ki pa se utegne razrasti v silen požar, ako ne bo pametnih gasilcev. Vesti is Cšerlške Samo ugotavljamo, da se v poročilih laških listov Slovenci, ki so se udeležiii oglejske slavnosti, niso omenili. Niti dr. Pettarin nam ni posvetil zanimanja, dasi je poslal lepe okrožnic po deželi in so slavnosti nekateri župani tudi res prisostvovali. Prav nič nam ni žal, da so nas to pot pozabili, zakaj besed imamo več kot preveč. Oni vedo za nas le tedaj, kadar so med nami in poudarjajo bratsko ljubezen in kličejo božji blagoslov nad vse; bližje Rima ko gredo, bolj smo jim španska vas. Ce eblastvo ni imelo moči, da bi preprečilo žalitev visokega cerkvenega dostojanstvenika, kako naj ima moč in voljo, da brani pravice preprostega ljudstva, katero nima opore nikjer. Ukloni se ali se ne ukloni, isto te čaka. »No kapišo.« -Goriška Straža« je prinesla lepo zgodbo iz Tolmina, ko se je slovenski kmet odrezal laškemu trgovcu, ki ni hotel razumeti slov. jezika: »Cc me ne kopište, pa v ulio me pište!« Večkrat opažamo naše ljudi, da se tu pa tam silijo z laščino, kadar kupujejo to ali ono stvar. To je žalostno. Saj so tudi Lahi, ki radi govore solvenščino. Sicer pii, če hočejo živet: od slovenskih žuljev, ne j se lepo uče jezika. Tudi na postajah se še vedno sliši ta ali oni, ki se pači pri zahteva-nju listkov z grdim savsa--- ali »plava-. Ta, ki ne zna slovenski, ni »avca■-■•, ampak koštrun i Kako naj zahtevamo od tujih uradnikov, naj spoštujejo naš jezik, če ga mi sami ne spoštujemo? Iz gorenjega Cerovega v Brdih. V nedeljo dne 20. marca se je vršil v gorenjem Cerovera v prostorih gosp. Josipa Makuca komunistični shod. Na dnevnem redu je bilo kolonsko vprašanje. Da bi bila udeležba velika, so agitirali celi teden prej, da sc bo ustanovilo v nedeljo stavbeno društvo. Kljub vsemu temu je bila udeležba zelo mala. Kar je prišlo ljudi, so prišli po večini iz radovednosti. Sklicatelji si skoro niso upali olvoriti shoda, posebno ker so videli, da so njihovi pristaši v manjšini. Toda tudi njihovi pristaši, ki se imenujejo komuniste, ne vedo, kaj je prav za prav komunizem. Nehote govore proti komunizmu: in imajo nazore, ki niso komunistični. Saj so slišali udeleženci sami ugovore, ki jih je podpredsednik komunistov iz Cerovega dvigal proti govorniku Srebrniču. Dva komunista, ki si nista na jasnem, kaj je komunistično in kaj ni komunistično. Vendar ne maram poročati podrobno o shodu. Omeniti moram le oni del shoda, ko je gospod Kosič začel govoriti o narodnosti. Pred vsem mu moramo svetovati, naj se do prihodnjič, ko bo imel zopet shod v Brdih, nauči slovenščine, da ne bo govoril v mešanici, ki ni ne slovenščina in ne italijanščina, temveč testenina, ki je nihče ne razume. Vi morate biti po vsej sili mednaroden, ker je Vaš Jezik mednaroden. Zelo bi bilo dobro, ako b»i vzel slovnico v roko. Tako se Vam pri prihodnjem shodu ne bo zgedilo, da se Vam bodo kmetje v obraz smejali in oponašali za Vami Vašo krasno slovenščino. Priznati in uvideti morate pač sam, dragi prijatelj, da Vam svetujemo nekaj pametnega in da Vam dobro želimo. Nadalje Vam moram najtopleje priporočati, da ne napadate raše slovenske narodnosti. Kajti mi Brici ne spreminjamo narodnosti kakor se menja klobuk. Mi je ne prebiramo, kakor prebira koza rože. Kar smo bili, to smo in to ostanemo. Posebno je to potrebno v naših časih. Med vašimi komunisti pa vidimo ljudi, ki so bili pred vojno člani katoliških organizacij in so sedaj komunisti. Drugi so i zopet prišli iz vojne kar ovenčani s svetinjami. Mi pa smo vedno isti, kar smo bili. Delati hočemo za neodvisnost ljudstva in se hočemo v trdem delu potegovati za njegove pravice. Bolje bi bilo, da bi tudi vi pomagali, da se naredno rešimo, mesto da govorite brezbrižno o naši narodnosti. Ko bo naš narodni obstanek zagotovljen, potem se boste lahko z drugimi stvarmi pečali, kolikor bodete hoteli. Udeleženec. Pretep s fašisti. Kot smo izvedeli, je izpuščen iz zapora znani socialistični voditelj Tuntar. V torek zvečer so ga pri kavarni »Te-atro« napadli fašisti. Vnel se je boj med njimi in med Tuntarjevimi pristaši. Tuntar je bil ranjen na glavi, a ne močno. Sploh so zadnje čase postali goriški fašisti zelo delavni. Tudi v Central so prišli pred par dnevi in vpili: Ven s ščavi!« Hujšega ni bilo. Kot smo slišali, so hoteli dobiti tudi vpogled v delavsko zbornico s tem, da so tam vse razmetali. Vklenjenih so pripeljali v Gorico več oseb moškga spela v petek opoldne trije orožniki. Med vklenjenimi je bil sedem ali osemleten deček. Da so gnali dečka, bi se nam še ne zdelo tako čudno, saj je znano, da zgrabijo orožniki in peljejo vse, kar je sumljivo. Toda široko smo odprli oči, ko smo zagledali, da je bil deček, ki po zakonu, tudi če je res kaj zakrivil, ni odgovoren za svoje dejanje, vkle-najen kot kak hudodelec. Revčka so gnali ob belem dnevu vpričo vseh ljudi skozi mesto. Naši ljudje so se zgražali. Ali res ne morejo trije orožniki pripekati v mesto otroka na drug način, če ga že morajo aretirati?' Jasno bo vsakemu, da tako ravnanje mladine ce poboljša, ampak deluje na mlada srca in mlade značaje ravno nasprotno," uničujoče. Nevarnost. Dogodil se mi je slučaj, ki me je razburil do dna, ter mi je zagrozil s perspektivo, ki ni prav nič vabljiva. Po opravilih sem prišel pred dobrim tednom iz Jugoslavije v Julijsko Benečijo, kamor se v nekaj tednih stalno vrnem. Velikonočne praznike sem preživel v domačih tolminskih hribih. In tam se mi je zgodilo, da sem srečal mladeniča — na žalost oddaljenega sorodnika — ki je sedaj osmi mesec v službi kraljevih orožnikov. Ta mladenič mi je v javni družbi vrgel v obraz, da je italijan. Na mojo opombo, da je sedaj po aneksiji pač italijanski državljan, je v moje največje začudenje odvrnil: j-Ne, ne! Ne smatram se samo za italijanskega državljana, temveč se čutim za pravega Italijana.': Ta slučaj mi je vzbudil nebroj neprijetnih misli, o katerih bo pa treba govoriti na drugem mestu. Tu naj samo omenim, da je po mojem mnenju za naš narodni obstoj v anektiranih pokrajinah največja nevarnost v nas samih. Šodcželanov italijanske narodnosti se ne bojimo; z njihovo brihtnostjo in inteligenco se ob vsakem času in na vseh poljih radi merimo. Razvoj vsega našega narodnega življenja pred vojno nam je dokaz, da smo svojim italijanskim sodeležanom na vseh toriščih, bodisi na kulturnih, gospodarskih ali trgovskih kos. Bati se pa moramo resno, če je to tudi težko in sramotno priznati, da nam bodo ljudje lastne krvi skočili v hrbet. To bi bila za nas narodna poguba. Ne mislim, da je moja misel bogve kako originalne. Zdi se mi samo potrebno, da jo po zgoraj opisanem dogodku javno pribijem, ter opozorim vse merodajne Činitelje, da nam je potrebna povsod tesna organizacija, ki bo tako raznarodovanje preprečila. Povem brez ovinkov, da se v našem narodnem boju najbolj bojim narodnih odpadnikov. Četudi se v tem svojem prepričanju nočem krepiti samo s sta= rim pregovorom, da je ^janičar hujši od Turka s vem, da nam morajo biti naši lastni ljudje najbolj nevarni. Njihova prirojena nadarjenost, podjetnost in svežost duha bi bila naš hujši sovražnik. V informacijo poklicanih narodnih voditeljev samo še pripominjam, da ima zgoraj omenjeni orožnik po komaj osemmesečnem službovanju že 25 dnevni dopust. Ali ni prav lahko mogoče, da prihajajo sedaj pred volitvami taki ljudje prav po gotovem načrtu na deželo v svoje domače vasi? Bilo bi prav priporočljivo, če bi se poskrbelo v tem oziru za točne informacije. Koliko nam lahko škodi taka gar-jeva ovca v pošteni slovenski vasi, si lahko vsakdo misli, zlasti ker nimamo organizirane nikake protiobrambe. — K. Veselica v Štanjela dne 28. marca f. 1. se je vršila v popolnem redu. Ljudstva je bilo obilo zbranega, a vendar se je pričakovalo večje udeležbe; vzro ktemu j*e. bil najbrž ^prazen strah«. Prostor v gradu je za to uprav idealen. Škoda, da ni bil oder malo višji, ter da ni imel v ozadju prave stene, kar škoduje akustiki. Vsekakor pa je bilo vse zelo okusno napravljeno. Pevska društva so nastopala drugo za drugim po določenem redu. Lepe pesmi v sporedu so bile skrbno izbrane in vsaka na svojem mstu. Štanjelski pevski zbor razpolaga z lepimi moškimi glasovi. (Lihko noč«}. Pesem »Nazaj v planinski raj«, izvajana po rihem-berškem društvu, je bila kaj lepo izvedena. Materjal dober. Večno lepe narodne pesmice pevskega dr. »Zarja« iz Koprive so napravile na poslušalce globop utis. Zbor se odlikuje s posebno disciplino, z veličastno grmečimi basi. »Ujetega ptiča tožba« društva »Venček« iz Dutovelj, srečno izbrana, in za .te čase bas primerna pesem, se je kaj lepo zapela. In slednjič »Še ena...« izvajana od pevskega dr. »Tomaj«, pesem, lahno pobarvana z »moderno«, dobro odpeto, so poslušacli poslušali z veliko pozornostjo. — Sledila je igra «Kdo je blazen«, ki je bila na splošno dobro vpri-zorjena. Posebno lepo je igral »blaznež-*. Deklamacija »Naš narodni dom« je morala, žal, izostati vsled prepovedi od strani civ. o-blasti. Tako se je ta slavnost oficijelno zaključila, na kar je pričel običajni ples, ki bi pri takih prilikah prav lahko izostal. Še pozno v noč je donela naša pesem ter pričala, da kraško srce bije za sveto narodno stvar. Iz Štanjela. Obesil se je dne 31. marca ob 9 zjutraj Ivan Bogateč, družinski oče. Kaj ga je gnalo v tako grozovito smrt, nihče ne zna povedali. Zadnje dni je prebil v popivanju in pijančevanju. Dramatični odsek »Javne ljudske knjižnice« v Nabrežini ponovi v nedeljo dne 10. a-prila 1921. ob 19. uri dramo »V nižavi«. Srčna hvala našim okoličanom in odaljenim Konto-velčanom, ki so v lepem številu prišli k nedeljski predstavi. Ravno tako pa obžalujemo del nabrežinskega občinstva, da Ima tako maso zmisla za kulturne prireditve in se nikdar ne udeležuje prireditev naše knjižnice. Vesti iz Notranjske Idrija. — Poročilo idrijskega orlovskega odseka. Med velikimi podrtijami, ki jih je povzročila vojna, je tudi uničenje mladinskih organizacij. Kakg velikansko je to zlo, se opaža že sedaj v življenju mladine — jasneje se bo videlo v prihodnjih časih, ako se temu razdoru hipoma ne odpomore. Zavedajoči se velikega pomena organizacij za obstoj in napredek naroda, smo idrijski Orli takoj po razpadu Avstrije pričeli z vsestranskim organizatoričnim in tehničnim delom. O tem naj priča sledeče kratko poročilo: Ko se je razsula Avstrija, se je takoj pričelo živahno delo za preporod odseka. Uspeh tega dela je bil ta, da se je že 28. 12. 1918. vršil občni zbor, ki je bil podlaga nadaljnemu delu. Organizatorično delo in življenje v telovadnici je postalo vedno živahnejše. Prirejali smo izlete, zabavne večere, redne tedenske orlovske večere in 2 javna nastopa. Dijaški Orel, naraščaj in trobentarški zbor so hitro napredovali. Največjega pomena pa je bila ustanovitev Orlic meseca julija 1919. Odsek skrbi za duševni in telesni razvoj deklet, jih utrjuje v katoliškem življenju in skrbi za krščansko naroden preporod ženske mladine. Naslednji občni zbor se je vrši! v prosincu 1920. Po tem občnem zboru se je posebno dvignilo tehnično delo. Imeli smo več prireditev, najlepši pa je bil nastop dne 12. septem* bra 1920. Pri tem je nastopilo 140 dobro izurjenih Orlov in Orlic z naraščajem. Poleg tega pa se vedno neumorno vrši v or* ganizaciji intenzivno izobraževalno delo. V ta namen priredi odsek letno 25 orlovskih večerov, na katerih se predava in razpravlja o or-lovstvu, največ pa o socialnih vprašanjih. Občna zbora Orlov in Orlic sta začetkom leta 1921. izkazala sledečo statistiko: Orli: a) redno izvršujoči 23, b) redni 32, c) naraščaj 54, dij. Orel 50. Orlice: a) redno izvršujoče 47, b) gojenke 76. Skupaj Orlov: 159, Orlic: 123. S podpornim članstvom je v Idriji preko 300 članov Orlovstva. Denaren promet obeh org. je znašal v teh 2 letih krog 10.400 L, kar je za org. zgolj delavske mladine lepa svota. Da se odseka notranje poglobita, sta priredila dne 19. marca t. 1. sprejemni večer, nn katerem je vse članstvo častno obljubilo, da vedno in povsod ostane zvesto orlovskim na-na'~ čelom, zvesto veri iu narodu. Pred vojno je bilo v tem ozemlju 44 odsekov. Pričnite zopet z delom, vsako delo rodi sadove. Sami smo, dolgčas nam je po — tekmi. Bog živi! — Odbor idr. Orla. BIL je vkraden med Trstom in Opčinami iz avtomobila zaboj moških klobukov z znamko Cvenkel. Kdor kaj ve, je naprošen, da to naznani orožnikom na Opčinah, (507) SPREJMEM takoj izurjenega mlinarja, ki bi bil vešč tudi nekoliko mizarstva. Ponudbe z navedbo plače na Hinko Grabriajn, Vipava. (506) 45 mladih ovac z jagnjeti, proda takoj, Be-nigar Alojz, Trnovo 34 pri II. Bistrici. (506) STAVBENO gradivo, kakor: opeke, korci, les in tlak od lope velike 16X16 m je na prodaj v Trebčah štev. 50. (503) POŠTENA mladeniča dobita takoj sobo z dvema posteljama. Naslov pri upravništvu. (504) TRGOVSKEGA vajenca od 14—15 let in iz-učeno trgovko iščem za na deželo. Naslov pri upravništvu. (509) BOLJŠEMU gospodu se odda soba s hrano. Naslov pri upravništvu. (508) HIŠA s šestimi prostori in zemljiščem je na prodaj. Scala santa 244. (499} KUPIM gozd, vsakega obsega. Ponudbe pod »Velik« na upravuištvo. (501) SEDLA (bašte), približno 100, prodam po nizki ceni. Settefontane 23. Zaloga vina. (502) HIŠA s tremi sobami, kuhinjo, moderno urejenim hlevom za 7 glav živine, sviniakoro< shramba za orodje, lastnim vodovodom, vrtom in lepim razgledom, se proda pri vrdel-ski postaji. Zraven so travniki in pašniki za prehrano 4 glav živine. Naslov pri upravništvu. 456 IŠČEM dijaka (realca) v Trstu za podučevanje risanja in gosli. Ponudbe pod Dušan . (479J LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SEŽANI. Ribje olje prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup R. za Šibke in malokrvre otroke. — Kroglice B. za malokrvne ženske. — Švedske kapljice. — Mazilo za garje, (specijaliteta). — Praška mast. — Tinktura in obliž za kurja očesa. — Fluid za živino. —< Sestavljen mlečnokisli Kreosotov sirup, pri-' pravljen po posebnem receptu, preizkušeno zdravilo za pljučne bolezni in katar dihala, — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. —-Poštne pošiljalve. 466 ABITURIJENT, z gimnazijskim zrelostnim spričevalom, želi takoj vstopiti v primerno službo. Naslov pri upravništvu. *164 POUK: Angleškega, francoskega, italijanskega, jugoslovenskega, nemškega jezika, slovnica, konverzacija, korespondenca, stenografija; trimesečni tečaji za odrastle; posebni tečaji in ponavljanje za deco. Prestavljanje. Via Boccaccio 3, vrata 14, 451 POZOR! Srebrne krone po najvišjih cenah plačuje edini grosist BelcIIi Vito, via Madonnina 10, I. 389 ŠTEDILNIKE za vzidanje, vsake velikosti, solidno demace delo. Izdeluje in po dogovoru tudi postavlja. Izdelovalnica štedilnikov, iKranjec Lu-dovik. Trnovo pri II. Bistrici. 381 ŽGANJE na drebno in debelo, posebno pristen sjivovec, dobile v žganjami, ulica Trento 18. Fran Szolik, lastnik. 33 ŽGANJARNO v ulici Media št. 22, kjer se dobi vsakovrstno pristno žganje in razni likerji po zmernih cenah, priporoča lastnica Marija Szolik. 34 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). 25 KROJAĆNICA Avgust Slular, ui. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad, j© ediua dobroznana krojačnica v Trstu. 23 ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU BBca Roma vogal bL Mazzini. — Lastna palača. Delniška glavnica In rezervni zaklad K Č. SI. 223,000.009 frvršuie toiaefiio m točne in menjalnica transakcije. ===== Uradne uro od 9-13 - FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (poštna ulica) 24, Gorica, Corso Verdi (vrtna ulica) št. 36 priporoča se svojim sorojakom. (35 i SOBO išče mladenič. Ponudbe pod »Mlade-j nič« na upravništvo. (490) KOLO moško in žensko v dobrem stanju in čevljarski stroj se proda. Ruggero Manna 3, pritličje. (480) BRINJEVEC jamčeno naraven, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri lrr. De-kleva, Slavina p. Prestranek. 34 KUHINJSKO in sobno pohištvo prodaja mizar Via Torquato Tasso, vogal Via Udinc 28. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela poprave. z restavracijo in kavarno, 60 moderno opremljenih sob za tujce, v bližini kolodvora večjega mesta v Sloveniji, se proda. — Posredovalci izključeni. — Samo pismene ponudbe pod „Veliki obrat" na Anončni zavod Drago Be-272 seljak, Ljubljana. NAZNANJAM cenj. občinstvu, da sem ^ prevzel gostilno »Lavoratore« v ulici Settefontane št, 1. .Točijo se prvovrstna istrska in vipavska vina. Za obilen obisk se priporoča udani Alojzij Vouk. (492) MALI OGLASI KOZA z mlekom in dvema mladičema je na prodaj. Opčine Št. 10. (511) KREPAK TRGOVSKI VAJENEC, se sprejme v trgovino mešanega blaga. Zahteva se primerna šolska izobrazba. Nastop s 1. majem. Lud. Ditrich & C.o. (510) SVOJI K SVOJIM. Prodajam in izdelujem solidno pohištvo po najnižjih cenah. Via Car-pison 6, Vuga. (512) KUPUJEM zlato po najvišjih cenah. Via Car-pison 6, Vuga. (513) POSTELJO IN HRANO se odda poštenemu mladeniču. Naslov pri upravništvu. (514) NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem pole£ delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-molja Rieger, ulica Commerciale 3, 586 OMARE, postelje, vzmeti, žimnice, omarice, divan in drugo prodam tudi posamezno. Naslov Campo Belvedere 1, predaja časopisov. (489) UČENEC s primerno šolsko izobrazbo, poštenih stariŠev se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. F. Verbič & C.o II. Bistrica. (486) SOBA z dvema posteljama se odda najraje ženskama. Naslov pri upravništvu, (483) PERICO zmožno sprejme takoj pralnica ulica Battisti 20, pritličje. (515) VELIK PLES danes pri Sv. Jakobu, ul. Indu-stria 8. Vabimo k obilni udeležbi in opozarjamo, da se bode od danes naprej \'ršil vsako nedeljo in praznik. (516) STANOVANJE s hrano se da v najem poštenemu mladeniču. Campo S. Giacomo 19, II. 517 KOZARCE iz finega kristala od K- I prodam. Settefontane 23, zaloga vina. (500) KNJIGOVODJA zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika išče službe. Ponudbe pod »Agilen < na upravništvo. (476) 50 LETNA SIROTA iz dobre družine, pridna oskrbnica, ki poseduje veliko ineblirano stanovanje v sredini mesta, bi se rada poročila s poštenim in zdravim moškim, s stalno službo, približno iste starosti. Anonimna pisma se ne sprejemajo. Resne ponudbe pod »Medsebojna ljubezen < na upravništvo. (458 HARMONIKE, 12 basov, Plonerjev zistem, prodam. Pasqua!e Revoltella 9. Čevljar. 459 siaro upeljana znana gostlna, tvornica so-dovke, žganjekuha, velike kleti, hlevi in skladišča z vsem iuventarjem, pripravno za vsako podjetje, na glavni prometni točki provinci-jalnega mesta, fe radi družinskih razmer proda. — Vprašanja na Lackner, Črnomelj. 271 Slovenija, Jugoslavija. M-pugMo v Mm vknjižena zadruga z omejeno zavezo_ VABILO 1 LEPA meblirana soba se odda gospodu. Via Coroneo 3 vrata 21, od 11 do 1 pop. (520) MOŠKE in ženske obleke ter ženske bluze s*r prodajo. Via Coroneo 13 II., vrata 8. (519J ki se bo vrši! v nedeljo, dne 10. aprila ®1> 15. uri v društveni krčmi v Nabreziril po sledečem DNEVNEM REDU: 1. Polaga letnega računa za leto 1920. 2. Poročilo pregledovalcev računov. 3. Odobritev letnega računa za leto 1920, sklepanje o povišanju kupč jskih deležev ter razdelitev čistega dobička. 4. Volitev tieh pregledovalcev računov za leto 1920. 5. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi 27Q NACELNISTVO. m.......—»■—....... h« rižmančič S UČITELJ poučuje otroke. Cene prav zmerne. Via Mazzini (ex Nuova) 46 II. desna. (518) ZELO MOČNA ZAVAROVALNA DRUŽBa proti požaru in nezgodam išče agenta za Postojno, Tolmin in Idrijo. — Ponudbe pod »Zavarovanje« na uprav. Edinosti. (521) I i Trst — Via Mazzini štev. £0 — Trst, | Velika skladišča manifakturnega blaga. Veiika izbera biaga - za moške in ženske obleke. Oprava za neveste. Drobnarije. ~ Na debeto (23) Na drobno imJ [BI ISI iei D31 Mm zgodovino M&m rudnika L. 1696. se v več pismih omenja, da dohajajo tuji sumljivi ljudje v Idrijo pud pretvezo, da bodo kupili čipke. Dr? že se tu dva ali tri dni in nagovarjajo rudarje k nezvestobi, jih napeljujejo k tatvini in skrivoma, največ po noči od? našajo rudo. Tedaj prepove rudniško vodstvo, prenočevati take ljudi brez nje? gove vednosti. Prepoved pa je malo za? Jegla. Kupčija z rudo in srebrom je cve* tel a naprej. L. 1708. sta bila rudarja Janez Kos in Andrej Jazbec ter neki tujec Andrej Peternel radi tatvine kaznovani. Jakob Likar pa je bil obsojen na 75 g!d. globe, ker je kupoval od rudarjev ruuo. L. 1713. so zaprli iz enakega vzroka Jakoba Čuka, ki je pa iz grajskega za? pora ušel. L. 1719. je Jež ukradel eden in pol fun* ta živega srebra. Mož je bil že 70 let star in dunajska dvorna kamora ga je obso? dila, da je moral na očitnem prostoru razcepiti 3 sežnje drv prav na drobno in med delom imeti ukradeno blago na vratu privezano. 18. marca 1729. je prišel iz Tominskega iv Idrijo Matija Koren. Popraševal je pri rudarjih radi srebra. Naznanili so ga in zaprli. Pri zaslišanju je izpovedal sod? niku, da neka Marina Melhjorca. v Šeb? reljah kupčuje s srebrom. Poizvedovali so za njo in dognali, rganizacija. Preden poudarim nekatere velike zasluge idrijskih socialistov za tukajšnje delavstvo, je potrebno omeniti, da je bila uprava idrijskih rudarjev, preden so jo popravili socialisti, zelo komunistična — tako komunistična kot morda ne bo nikoli več. Delavec je sorazmerno s številom svojih družinskih članov dobival brezplačno žito in drva. To je bilo urejeno povsem v socialnem duhu ian treba je bilo le izboljševanja v tej smeri. Avstrijsko ministrstvo za javna dela pa je ukazalo predstojniku Billeku, naj na vsak način opehari idrijsko delavstvo za to dobrino. In neki takratni socialistični voditelj je bil takoj pripravljen, napraviti Billeku to uslugo. Prepričal je delavce toliko časa, dokler niso sami zahtevali, naj se jim odvzam« pravica do drv in žita in se jim zato zviša dnina. Pozneje so dali za vojno posojilo ves provizijski sklad bratovske skladnice. V zadnjem času so izposlovali od it. vlade zvišanje dnine za 5 L, zato pa so dovolili, da se jim aprovizacija zvišuje kakor raste draginja. Želja po novih uspehih jih je prignala k sestanku 18. t. m. Na tem sestanku je šlo za to i Idrijski rudnik plačuje organista, cerkovnik4 in daje malenkostno nagrado cerkvenim pevkam. Ker pa je to za idrijski rudnik velikansko breme, za moderno dobo velika sramota! in za socialno in ekonomsko povzdigo delavstva velika aovira, so na tem sestanku zahtevali komunistični zborovalci, da se t« kratkomalo odpravi, podina jim je dopovedal, da se mora to zgoditi. Človek ne ve, ali bi take težnje smatrali za otročje ali za zlobne. Smilili pa bi se nam komunisti, če bi se jim bila njihova nakana posrečila, saj potem skoraj ne bi imeli ničesar več, nad čemer bi lahko izkazovali svoje veliko socialno razumevanje. V kakšnem soglašanju tovariš, je to Vaše početje z naukom socialista Ferrarija, ki pravi v svoji knjigi: »Socializem in moderna veda-, da je prva zahteva uspešnega razrednega boja ta, da vsak razred ohrani in brani svoje priborjene pravice in si skuša priboriti vedno novih. Spametujte se in ne bodite še naprej gro-bokopi svojih lastnih pravic. Idr. delave&. in v vseh knjiagarnah. — Pisatelj Zoreč zbral v tej knjigi 7 novel, ki so bile že deloma priobčene v »Ljubljanskem Zvonu«; pisatelj je znan kot prijeten pripovedniki ima krepek slog ter je zadnje čase zelo plodovi t. Zbirka, ki ima 138 strani, stane vez. 10 dinarjev. Ivam Albreht: Malenkosti. Narodna knjižnica snogič 28—29. Ljubljana 1920. Izdala in založila Zvezna tiskarna. 122 strani obsegajoča knjižica prinaša pet črtic izpod peresa znanega pesnika »Slutenj« in »Mlade grede«. Izšla je brošura inž. Ličar-ja »Neka) podatkov za npostavltev hlevov na GoriSkem« kot navodilo živinorejcem, kako naj si uredijo svoje po vojni poškodovane hleve. Po raznih kmetijskih časopisih pred vojno je bila sicer ta snov obdelana v poedinih člankih, a enotnega dela še nismo dobili do sedaj v naši literaturi kmetijtsva. S to brošurico je izpolnjena velika vrzel praktičnih navodil za vojne poškodovance na deželi. Enakega pomena je tudi za vse zidarske mojstre in zidarje na deželi, ki najdejo v njej strokovna navodila za1 svoj poklic, posebno še, ker je opremljena z različnimi risbami, ki bodo zidarju in kineto-1 valcu dobro došle. Priporočamo torej brošuro vsem gospodarskim društvom, zadružnim. mlekarnam, zidarskim zardugam kakor tuđi, poedinim zidarjem in živinorejcem, posebno v, po vojni poškodovanih krajih, da jo naroče za j svoje člane. Prodaja se v Knjigarni K. T. D. Gorica Montova hiša po L 3'50, več izvodov pa s primernim popustom. Po poŠti se pošilja le proti predplačilu. Književnost in umetnost »Jadranka«. Izšla je nova številka »Jadranke«, našega edinega ženskega lista na Primorskem. Pred dvajsetimi leti je v Trstu izhajal ženski list »Slovenka«, lep list, ki so, ga urejevale tržaške Slovenke. Sotrudniki so' ii bili izvrstne moči — kakor: Zofka Kveder, Ivan Cankar, Abditus, Anton Medved, Vida, Oton Zupančič, Ivo Šorli, Ganlg, Ivanka in Danica, Marica, Kristina in Zamejski. List je obsegal mesečno povprečno nad 20 naših Btrani. Seveda »Slovenka« nadkriljuje »Jadranko^; umevno je to. V razliko s > Slovenko ■ so sotrudniki »Jadranke« same ženske in sicer Primorke (razen ene). Dodatek k »solzavemu rodoljubju naše sedanjosti; i Jadranka« ne zasleduje literarnih biserov, Lo je že neštetokrat "navedla. »Jadranka« naj bo ognjišče, ob katerem bi se shajali vsi ženski člani naše primorske družine in naj bo spomenik, ki naj pokaže sosedom, da smo, da res živimo. Smo zrel, zaveden narod in ne narod, ki ga »vodi le par političnih hujska-čev , narod s treznimi ženami. Tega dejstva ne umejo našekrvni moški nasprotniki, ki se znajo samo še širokoustiti, čitati slovenske liste in se morda oglašati pri debatah. Sicer je pa to za nas bolj postranskega pomena, žalosti nas le dejstvo, bridko spoznanje, da naše ženstvo spi, spi trden spanec. Vzdraml ce, Slovenka! Vedi, da, kar storiš za »Jadranko«, storiš za narod svoji Posnemaj tuje-rodkinjel Občuduj njihovo gorečnost za svojo srečno domovino. Ti pa križaš roke ob nesreči svoje matere? Ničesar ne moreš storiti? Najmanj, kar moreš, je to, da list širiš, da Ust braniš ter braniš ob enem čast slovenske žene. Samo nespametni pljuje v lastno skledo. Ti pa, ki si poklicana, ki ti je Bog dal razum in čut za umetnost, — in teh vas je slovenska Primorska polna — ti prihiti »Jadranki« ob stran, da se dvigne do one višine, ki jo zamore doseči. — Marija Černe. Gledališka družba s igralcem Tempesti igra te dni v Gorici moderne drame, med drugim tudi dela od D Annunzia in Sem Benellija. Književne novosti. V teku enega meseca bodo izšle v Gorici za naša podeželna društva »Enodejanke«, resne in šaljive igre, pripravne za male odre. — Poleg tega izide tudi antologija našega mladinskega pesništva v Malčki in Palčki«, ki jo je priredil France Bevk. — Isti pripravlja tudi zbirko igric za šolske odre, ki pri??? v najkrajšem času. Ivan Zoreč: Pomenki. Izšlo v Samozaložbi. Ljubljana 1921. Dobi se pri Slovenski Matici IVAN BALOH: Hole večerne misli Na gladkem parketu je že mnogi pa* del, ker je gledal kvišku na njem; na strmi, težki poti pa ne, ker je gledal niz* doli. * Zvezda je kot ljubezen. Se prikaže, zasveti, se utrne in ugasne, * Ob robu groba prava ljubezen še ne usahne, ampak raste in cvete in sad rodi za daljno večnost. Kdor ima staro žensko, ki je gluha, v svoj1? hiši, naj bo za ta njen dar hva* ležen. * Tisti, ki so najbolj milo zdihovali, kako sladko je umreti za domovino, so se v strelskih jarkih najbolj globoko po« skrili. Grd in oduren obraz je včasih lupina, v kateri se skriva najlepši in najslajši sad. * Razorana njiva, v katero vsejemo se* me, je kot mlada duša, v katero vcepi* mo nauke, ki čakajo, da dozorijo. * Veiiko več je talentov, kot govorni* kov. Oba skupaj združena sta redka. * Z brisalko si po temni noči obriše svoj obraz mnogi, da si zakrije svojo črno dušo pred belim, solnonim dnevom. * Kadar je smeh glasan, je znamenje odkritega veselja, kadar je pritajen, na pol izražen, ima za seboj skrito ali brid* kost aM nevoščljivost. s» Veliki težki peči je treba mnogo kuri* va, da se ogreje, še več flegmatičnemu značaju. __ Živila opnviztiUske komisije za teden od 3. do 9. aprila 1921. Na odmerek: Testenine: 30 dkg po 2'80 lir kg; Koruzna moka: 40 dkg o in Avstrijo bo baje v doglednem času gotova stvar. Kakor doznamo, namerava avstrijsko zvezno ministrstvo za vnanje zadeve v najkrajšem času pričeti pogajanja z Rusko sovjetsko republiko za sklenitev trgovske pogodbe. — Končno razveljavijenje pogodbe za izkoriščanje Steinbeissovih gozdov. Jugoslo-venski min. svet je sklenil razveljali pogodbo, ki jo je sklenil Oscar von Korner glede izkoriščanja obsežnih Steinbeissovih gozdov v Bosni. Kakor je znano, so se proti tej pogodbi opetovano vložili ugovori. Sedaj je ta pogodba končno razveljavljena. Švicarski tečaji ŽENEVA, L Lira 23475, marka 9'20, avstr. krona 1*49, angl. funt 22*61, fr. frank 40'30f dolar 5755. Zaloga ZA NARODNI OBRAMBNI SKLAD V Trstu nabrali: Vekoslav Dom Žalec L 500; Mladina pri Sv. Jakobu V. izkaz L 50; Sužnji rodoljubi L 125} Družina S. L 25. — V Na-brežini, Šempolaju in 'Mavhinjah nabrali L 333; V Tržiču daruje Marija F. L 10; Iz Lošinja poslal Milan L 40; V Avberju nabrali v počeščenje spomina pok. Leop. Turka L 150; Družina T. v Gradnjah daruje L 50; Josip Bratož L 100. — Skupni Izkaz do danes Lir 21'383. vsakovrstnega stavbnega materijala, lesa In drv za kurjavo FONDA & PAHOR Skedtnj pri pokopališču. Priporočat« se cenjenemu občinstvu, posebno 275 pa onemu iz bližnje Istre. DAROVI Za siroti Udović so darovali po 40 Ur: g.a Ant. Pushnik iz Vipave; po 20 lir: g. Jakob Perhavec (mlajši); po 10 lir: rodbina Strgarje-va, g. Anton Breščak iz Gorice (že objavljeno); po 5 lir: prijateljica gdč. Jožice iz pošte; po 1 liro: g.a Brana. — Nadalje so darovali gdč. N. N. 1 čevlje, 2 bluzi, 1 predpasnik, 2 srajci, 1 hlače, 2 »kitelcl«. Do današnjega dne znaša nabrana svota 610 lir. Od te svote so prejele sirote 16. m. m. 30 lir za tek. meseo. Ostala svota 580 lir je vložena v »Trgovski obrtni zadrugi«. Sirote se najtopleje zahvaljujejo vsem darovalcem. Bog povrni stotero! G.a Kosovel v počeščenje Milke Plaper 15 lir. G.a Kocmur Amalija 20 lir (že objavljenoj Za otroški vrtec pri Sv. Ivanu. Tobija Abe-leskul L 4'—; g.Čna E. P. L 10*—. (Denar hrani blagajničarka.) — Za Ciril - Metodovo družbo darujejo Ba-dičani pod geslom »Iz naroda za narod e Lir 35'—; S. R. L 10'—. (Denar hrani upravništvo.) — Za Žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda daruje Mimi Muhova L 21'— iz veselja, da ni bilo zahvalnice. (Denar hrani upravništvo.) — Za dijaka J. G. daruje g.a Resova v imenu učiteljic iz Doline in Bol junca L 10"—. Povečanja od 10 L naprej satno v FotoSrufHnem zavodu ĐAGUERRE Corso Vittorio Emanuele i!. 39 Javen PLES na prostem se vrši u Divači, v nedeljo, dne 3. mirila i. I. Drl gostilni g. Ivana Obersnela. Prireditelj] vabijo k obilni udeležbi. 208 Stroj za šivanja in vezanje pravi nemški uzorci Seldel & Netunann In »Sluger1 Gast & Gasser Tvrdka ustanovljen !. H7a FRAHCESCO BEDtiAR popravila?]* TrBt> ul Canipuniio 19 Bogata žalost vsali potreb«!n Mehanična delavnica za vsalcvf plača vedno par cent. več nego vsak drugi — kupec, edinole — Alofzij Povh, trgovina Ptazza Ga-ribaldl St. 3, tel. 3-29 (prejtrg Barriera) (lt Tvrdka ALARICO LAfiTSCHNER Lastnik UOO de V1SINTIN1 Trst Via Roma 28 (blizu Poste Telefon 193) Delavnica za popravljanje koles. Zaloga mot. koles In potrebščin. — Pnevmatiki za kolesa, 31 motorna kolesa in avtomobile. — Zastopstvo koles „STUCCHI" — Prvovrstno fevdalno posestvo z veliko, odiično erajščino v slogu „Renaissance« z angleškim parkom z lepimi, velikimi gospodarskimi poslopji se proda z vsemi mnogoštevilnimi, živimi in mrtvimi premičninami. — To, na daleč okoli najlepše posestvo, ki se uporabi tudi lahko za sanatorij, leži v Savinjski dolini in meri 110 oralov. — Najnižja cena 1 in pol milijona dinarjev. — Resne ponudbe pod „FIRST CLASSU pos(nole5eče Celje, Slovenija. — 274 Odgovori se še le od 10. IV. 1921. posestno i n o igrno lesno industrijo. Velik krasen gradič z vsemi udobnostmi opremljen, gospodarsko poslopje, 126 oralov, velik mrtev in živ fundus instruktus, dalje popolnoma opremljena tovarna za izdelovanje lesa, obrtnija pohištva z bogatim inventarjem modernih strojev in orodja, električna razsvetljava in konečno še opekarna. — Vse tu navedeno se proda radi družinskih razmet Najnižja cena 1 in pol milijona dinarjev. — Resni ponudniki naj izvolijo nasloviti toza 273 devne dopise pod „Najboljša naložba kapitala" poštnoležeče Celje. fcf Trsi, vojal Via Nuova-S. Catsrina. Vel ka izbera vsakovrstnega blaga za moške in Ženske, — Blago za suknje, žamet, barhant, svile, etainin ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižanih konkurentnih ceaah. UEL1H0 SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih Iti pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. BIecH London - Gimm Cambiath! Trst, Corso V. E. 111. 5t. 24 93 B3! III II! USNJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulico Bdloe št. 49 (prej Belvedere) Priporoča se (27) f. CSKK I — TVRDKA — ""Tj i DEBIKIO & DOMENI!! ■ Trst, ul. Coroneo 13, tel. 12-34 se priporoča cenj. gg. odjemalcem, trgovcem I in gostilničarjem za ugoden nakup [ČEŠKE STEKLElMIEj £ Porcslan, lončevina, cilindri, raznovrstne »te- S klenice, kozarci za vino, pivo in Žganje, Sipe, L raznovrstne svetilke ia drugo kuhinjsko po- ■ sodo, vse po konkurenčnih cenah. 33 t III III je odločila, nai ostane pri prisojeni kazni, kajti močno bo vplivalo na rudarje, ko bodo vsaki dan videli tovariša radi pre? stopka na javnem prostoru v verigah opravljati težka dela. 12. aprila« 1776. so pri reviziji bratovske skladnice prišli na goljufijo. Kašpar Moser, blagajnik, je priznal, da so 3 stranke poplačale posojila in obresti, kar je zase obdržal. Škoda znaša 2000 gl. l akoj so £a vklenili in odpeljali v zas por. Vse njegovo premoženje: hiša, vrt, oprava se pa vpiše na korist bratovske 6kladnice. Paznika Josipa Šerovic imenu^ jejo uradnikom bratovske skladnice, akr dvorna kamora 26. aprila 1776. odobri an obenem izreče grajo vodstvu, ker pre* malo pazi na delovanje blagajnikovo ter ne pregleduje redno blagajne. VI. Najhujše in na debelo so kradli leta 1T78.?1779. 25. marca 1778. so vlomili sredi mesta grajsko shrambo in odnesli 3 ^ tote srebra. Železno omrežje so izdrli. N;iiutro so dobili 2 dolga žeblja, ki so ju rabili pri zabojih v grajskem vrtu. Sled z tatovi je vodila na Tolminsko. Pri Plužnjah so dohiteli 3 brate Zaje. Ko so se pa zasledovalci bližali hiši, sta zbežala Janez in Jurij Zaje v gozd, tretji pa jo je ubral na nasprotno stran proti Idrijci, prebredel naraslo vodo z nevarnostjo svojega življenja in tako všel. Ednega so pa vendar ujeli in zaprli, a je v ječi na-gioma umrl. Dvorna kamora je določila, naj se 3 stoti srebra odpišejo od zaloge. Obenem izreče kamora sodnijski gospo* ski svoje veliko obžalovanje, da ne more izslediti tatov. Naj napne vse svoje moči, da polovi rokovnjače in naj jih najostreje kaznuje. Res se je sedaj začel lov na> vseh stra* neh na sumljive ljudi. Posreči se jim res dobiti v Davčah pri Cerknem v hiši Jo? sipa Ambrožiča (po domaiče »Žagarja« ljudi, ki s ožgali rudo. Bili so Ambrožič, Luka Koderma/c iz Železnikov in nek čevljar. Zadnja dva sta že prej na Bles gašu, na najvišjem hribu poljanske doli« ne, rudo žgala. Leta 1777. pa sta prišla k Amb rožiču, da bi lažje in v večjem ob? segu izvrševali nečastno obrt. Dobivali so rudo od ljudi iz Vrščev, Lesc, Oselice in Pluženj. Bili so z rudarji v zvezi. Sodni j? ska obravnava je trajala skoraj 2 leti. Sodni zapisnik pravi, da je vodil razpra* vo sodnik Jcsip Locatelli in adjimkt Anton Comini. Prisostvovala sta Karol pl. Gariboldi kot oficijal in Ignacij pL Paseckv kot predstojnik pisarne. Za* r lo. ikar ie bil Josio Enhuber, Zatožencev je bilo mnogo. Glavni so bih. _ 1) Josip Ambrožič, po domaČe »Za* gar«, rojen v Davčah v škofjeloškem sodnijskem okraju. Bil je tkalec, star blizo 60 let druga njegova žena je bila Marjeta, s kttero je imel edno leto sta* rega sina Blaža, s prvo pa je imel 5 otrok: Jero, Marijo, Heleno, Pavla in Nikolaja. Ambrožič je bil že prej v Tolminu obso* jen radi enake tatvine na 5 let zapora. Presedel je vso dobo v karlovški trd« njavi. . 2) Tomarž Bon ca, rojen v Idriji, hišnik in rudar vdovec. Imel je 2 otroka. Gre* gorja in Rozino. Radi prodaje rude je /e bil eno leto zaprt. 3) Luka Beziak, star 34 let. rojen v Masoraih, a stanujoč sedaj na Vrhčevju pri Janezu Kafolu. Oženjen je bil z Eli* zabeto Jereb, s katero je imel ednoletno hčer Marijo. Termi je Bonča don a šal rudo, on pa je preskrbel, da je prišla do Ambrozija, 4) Anton Pivk, star 43 let, rojen Idrlj* čan, rudar in hišnik. Njegov oče je bil »schachtmeister«. Imel je 5 otrok: Ga^ šperja, Valentina, Dominika, Matija in Jero. Oče njegove žene je" bil Tomaž Pirh. {Dalje prihodnjič.) M prodaj u Sloveniji: Lepo vinogradsko posestvo, 32 oralov blizu Maribora in Brežice 17 in 27 ora* i lov. Kmetijska posestva 17, 24, 32, 36 oralov, veleposestva v savinjski dolini 64 s 300 oralov. Mlin, žaga, stiskalnica za olje na vodno in parno moč, 2 hiši in 5 oralov pri Ptuju. Mlin in pekarna, stalna vodomoč pri Pragerskem. Velika vodna moč z mizarsko tovarno, mlin, žaga, res stavracija, gozd, stroji. Vodna moč 30 UP. Tovarna, hiša, gostilna, poslopje in zemlja pri Ptuju 350.000 K. Lepe vile, hiše, trgovine in gostilne, tovarne in hos | tel na Koroškem. — Karol Breznik, Celje Dolgopolje, ul. 3, (261) UaDUiinska Kreditna banba Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. PodraSoice: Celje, Boravlje, Gorica, Sara]., Split,Trs!, Maribor Ptuj, Delniška giarmca H 50.000.000. Resenra R 45.000.000 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3V* tovantU na žiro-račune proti 37. Bflrej,"dllJU Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. itel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13. Velika zaloga In tovarna pohlitva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martlrl Stev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 (n ul. dei Fabbrl 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih 9ob, kuhinjskega pohiStva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. v Trstu registrovana zadr, z neomejenim jamstvom Ulica Pler Luigi da Palestrlna it. 4,1. sprejema hranilne Me od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po = 4 i o; a o večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Do]e posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih Ustln. Uradne ure vsak dan izvzeniši nedelj in praznikov od 8 do 1.