20. štev.
Novo mesto, 15. oktobra 1W7. XXIIL letnik.
DOLENJSKE NOVIC
E
Izhajajo 1. ta 15, veacBga meseca. Cena jim je 8 poHtnino vred za ceio leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za K(>mći)u, Bosnu in droge evropske države znaàa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema arednik, nam'ïnmo in uznaDila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mpiitu.
Katera dela treba pri sadnem drevju pred zimo
še izvršiti.
Pri ttas je, žal, navada, da se za sadm drevje v jeseni, ko je sadje obrano, zelo niliče nič več ne zmeni. To seveda nikakor prav ni, iu zato tiočerao danes navesti tista dela, katera treba pri sadnem drevju se pred nastopom zime zvrsiti.
Debla še mladili liriisk in jablan, katera imajo še gladek in tenak lubad (kožoj, treba pred vsem zavarovati pred poškodbo po zajt-ili, to je pred zajčjim oglo-danjera. To izvrši se najpraktičneje na ta način, da se debla drevja še pred nastopom zime s primernim mazilom namaže. Mnogoletne skušnje kmetijske šole na Grmu in drugod so dokazale, da je najboljše mazilo v to svrlio sledeče sostave : ilovÍi;a, kravjek, apno, človeško blato in j^oveja kri. Prvili štirih snovij vzame se zelo enake dele, goveje krvi pa toliko, da zadobi (iela mešanica gostost prav gostega močnika. Povdar-jati moramo pa odločno, da je človeško blato najvažnejši del mazila, kajti brez tega ne liasne v prav lindi zimi niÈ. S tako sestavljenim mazilom, namazati se mora pa debla pri lepem vremenu, še prej ko začne po noči zmrzovati, kajti ako se mazilo še pred zmrzovanjem na deblih popolnoma ne posuši, zmrzne in odpade. Mazanje gre pa najboljše izpod rok, ako se vrši z majlino krta-čieo, kakorŠno se za namazanje Čevljev vporablja, ako se jo na dolg roo nasadi. Drugo delo, katero je treba pri mladem sadnem drevju v obče, in torej ne le pri liruškab in jablanah še pred zimo izvršiti je to, da ae zavaruje debla pred mogočim poškodovanjem po snegu in viharju. To se doseže s pravilnim povezovanjem debel. Najpriporočljivejaa povežnja je pa ta-le:
Na tisti strani debla, od katere proti drevesu vladajoči veter pilia — pri nas burja — napravi se malo pčd od debla oddaljeno, s pomočjo železnega kola 35 do 40 centimetrov globoko luknjo, v katero se potem kol zabije. JCol pa ne sme nikoli v vejino krono drevesa segati, ampak le do prvili najnižjih vej. II kolu priveŽe se pa deblo kako dobro pčd pod vrhom kola tako-le: S prav dobre pšenične, ali pa še boljše ržene slame, se napravi kar le mogoče dober, to je trden po-reselj. Ta se ovrže v njegovi sredini okolo debla, med deblom in kolom se pa obadva konca poreslja kar le mogoče na tesno dvakrat osuče. Potem ovrže se obadva konca poreslja še okolo kola in za kolom se jih sesuče v dobro ped dolgo kito, katero se s pomočjo beke h kolu prav trdno priveže. Ta povežnja je prav snažna, gre
hitro izpod rok, in trpi, ako je poreselj iz dobre slame in prav trdno napravljen — tudi do tretjega leta,
Tretje delo, katero je treba pri še mladem sadnem drevju v obČe še pred nastopom zime izvršiti, je pa to, da se napravi okolo njega takozvane drevesne šipe. Šipe imenujemo prekopanje zemlje okolo debel, kakih 60 do lOOcm na široko in vsaj 15em na globoko. To delo je kaj koristno zato, ker se ž njim jako dosti mrčesov, kateri v zemlji prezimujejo, vniči, in potem pa tudi zato, ker se okolo debel trava vniči, zemlja sama pa vslcd zimskega mraza jako zboljŠa.
Četrto delo, katero je znabiti tudi potrebno pred zimo še okolo debel mladega sadnega drevja izvršiti, je pa gnojitev. Gnojitev Je potrebna, kakor hitro se zapazi, da drevje le slabotno raste, da le kaj majhne, to je kratke mladike napravlja. Ako napravlja se dolge in močne mladike, je gnojitev nepotrebna, in tudi, če drevje ne rodi, kajti resnica Je, da dokler kako drevo prav močno rašČo razodeva, navadno roditi noče. V namen rodovitosti mora vsako drevu nekoliko v rašči lesa opešati, ostareti mora drevo nekoliko, bi se lahko reklo. Ako je pil gnojitev potrebna, izvrši se pa najpriporoč-Ijivejše takole, da se drevesno šipo še pred zimo ali pa tudi zgodaj na spomlad, prav dobro z gnojnico polije, kateri se pepela ali pa kajnita primeša. Ze staremu sadnemu drevju seveda ni treba debel pred poškodbo po zajeli) zavarovati. Tudi mu ni treba debel povezovati, pač pa se mu vstreže jako z napravo drevesnih sip, in osobito pa z gnojitvijo, Zagnoji naj se posebno vse tisto sadno drevje, katero razodeva že prav slabotno rasČo, že celo, ako je letos v obilni meri rodilo.	—1—
Naročujmo skupno umetna gnojila in modro galico.
Sedanji čas zahteva od nas, da smo kolikor mogoče varčni in pridobljivi. Stroški pridelovanja se nam od dne do dne množe, zato pa treba, da varčujemo kjerkoli ae tla. In to je mogoče, ako se združujemo in ako skupno naročujemo gospodarske potrebščine.
Ssknpnim naročevanjem se blago ceneje dobi. Veliko vredno je pa tudi to, da se dobi zanesljivo blago. Ceneje se dobi blago zaraditega, ker je na debelo kupljeno blago aploli ceneje. Pa tudi stroški prevožnje so manjši, kajti cel vagon blaga se ccneJe vozi, kakor če naročiš samo nekaj centov blaga. Vse to se čim dalje bolj uvideva od strani gospodarjev. Zato so se začeli že povsod združevati in skupno naročevati, posebno umetna gnojila, modro galico, žveplo, močna krmila, klajno apno, semena in razne stroje.
Zap. štev.
8.T i
i 3 "
Kmetijska podružnica, novomeška je lani naročila vBa potrebna umetna gnojila in tudi modro galico. To želi tudi letos storiti. Treba pa je, da ji gredo obeine oziroma županstva na roko in da ona posredujejo naročanje potrebnih umetnih gnojil in modre galice. Najlaže se da to izvesti, ako županstva razglase sknpni nakup gospodarskih potrebščin po kmetijski podružnici in ako sprejemajo došla naročila, ki se morajo seveda primerno zaarati kakor lani. Naročila naj se izkažejo na posebni nabiralni poli, kakor jo kaže n. pr. sledeči obrazec.
Izpolnjene nabiralne pole naj se pošljejo z nabrano aro vred kmetijski podružnici, ki ima vse drugo poskrbeti, da se naročene potrebščine pravočasno dobe in razdelijo med naročnike. Za novomeški okraj hodijo vpostev posebno občine tSmihel-Što piče, Prečna, îlirna peč, Šempeter, liela cerkev, Brusnice, Oreliovica, Toplice, Poljane, in Oermosnjice, ki so tudi lani za svoje občane nabirale naročila za modro galico in žveplo. Komur je pa bližje novomeška podružnica, naj naravnost pri njej naroČi in zaara, kar potrebuje, kakor se je tudi že lani godilo.
Kmetijska podružnica bo sprejemala naročila in oddajala blago le v celih vrečah, umetna gnojila v vrečah po 100 kg, modro galico in žveplo v vrečah po 50 kg.
Po izgledu novomeške podružnice naj delajo tudi drugod po Dolenjskem in gotovo pride čas, ko bodo tudi naši gospodarji prišli do prepričanja, da se je treba združevati in organizirati, ako hočemo razne potrebščine ceneje dobivati in znižati na ta način stroške pridelovanja.	—r—
I Hiš. Stav.
J"

^ s> S" i
P) Sd

*r
o <
lO
o
o
o-
3' »

Kranjskemu deželnemu zboru, kateri o letošnjem delovanju ničesar pokazati nima, poteče rok. Mej tem, ko Bc je po drugih deželnih zborili marsikaj koristnega ukrenilo, bodisi za kmeta ali delavca in se je skoro po vseh deželnih zborih uvedla volivna reforma, gledamo mi skozi prste.
Manifestacijski shod proti „svobodni misli" vršil se je v Budjejevicah ob ogromni udeležbi kot odgovor na podle in nesramne napade svobodomislecev v Pragi na katoliško vero in cerkev. Pri tej priliki je grof Sternberg dokazoval, da je svobodomiselna socijalna demokracija največja sovražnica kmeta in kmečke male posesti.
Spor med Ameriko in Japonsko je poravnan diplomatskim potom.
V prilog splošni volivni pravici na Ogrskem Čimbolj se bliža otvoritev državnega zbora, tem silnejse se agitira in prirejajo se po širnej državi shodi. V Jiudimpešti so priredili sprevod, katerega se je udeležilo nad 50.000 oseb.
Španski kralj in kraljica prideta 18. t. m. na Dunaj in ostaneta do konec meseca, ako bode obisk sploh dopuščala cesarjeva bolezen.
Ruski car je ustavil postopanje proti generalu Steslju in mit pustil vse vojaške časti. Meni se, da so bili pri predaji Port-Arturja najbrž udeleženi dostojanstveniki, katerih imena morajo ostati tajna.
Vsled sklenjene angleško-ruske pogodbe jel se je turški sultan bati, da ne postane Carigrad enkrat carjev grad. Da imej Uusija na Balkanu kolikortoHko prosto roko, je baje tudi v tej pogodbi določeno.
>1 *
Politični pregled.
Naš presvitli cesar se je prehladil ter ima vnetje sapnika. Vsled kašlja ia precejšnje telesne toplote ie imel malo spanja. Pojavila se je tudi mrzlica. Kljub temu še rešuje došle spise, samo v toliko spremenil se je njegov dnevni red, da ne napravi jutranjega izprehoda.
Pogodba med Avstrijo in Ogrsko je sklenjena. Podrobnosti in besedilo se izvrši te dni. O celej pogodbi javnost bore malo vé, ker sta se vladi zavezali varovati tajnost. V državnopravnih načelih Košutove stranke, ki so izražena v nje programu, je moral gotovo od-jenjati baron Beck. Državi ostaneta skupno carinsko ozemlje brez medcarinske meje, Avstrija in Ogrska pa bosta podpisovali kot samostojni državi trgovske in carinske pogodbe z vnanjimi državami. Odložilo se je bančno vprašanje do 1. maja 1908, in tu sedi zajec v zelju, kajti samostojna ogrska banka je v programu neodvisne stranke ena glavnih točk. — Jako dvomljivo je, se li bodejo naši poslanci, ki se snidejo 16. t. m. v državnem zboru, zadovoljili s to na Mažarskem skuhano kašo ali ne, kajti odločevali bodo krsč. socijalci, ki si ne dajo nikakor vezati rok.
J a m i O 1. (Angel.)
(Konec.)
V krÈmo je vstopil Vojtek Margula s prižgano svetilnico, postavil laterno, jel mahati z rokama, da bi si jih ogrel in naposled rekel krčmarju:
„Dajte no pol Ćetrtke!"
„Margula, koatanjevec!" zaklicala je Kulikova, „boS li yzel dekletce v Lešćince?"
„Vie vzamem, ker ao mi tudi ukazali!" odgovoril je Margula,
Potem |)ak pogledavši v obe babi, je dodal:
„Sta se li eprli, kaj?"
„Kdu bi se tako kmalo spri!" odgovorila je Kulikova. „A ko ti pravim previdno ravnati z otrokom, pak postopaj previdno. Ona je sirota. Ti veš, bedak, kdo čuje nad njo?"
Vojteku so ni zdelo primerno odgovoriti na vprašanje in sklenil očividao govoriti o drugem predmetu, pak dvignil pred vsem polčetrtko in zaćel:
„Hudiman vam . ,
Toda ni Se skonèal, ker je pil Žganje, nato zakremžil U9ta in postavivši nezadovoljno merico nazaj, rekel:
„Vsaj je to sama voda. Dajte no druge, pa iz druge steklenice."
Krčmar mu je nalil iz drnge. Vojtek zakremžil se je še moćnejše.
Vojtek je že pozabil naposled na svetilnico, v katerej je sveča ugasnila, ter vzel na pol speče dete na roke in rekel:
„Pojdiva, utiujenica!"
Ženske bo tudi pozaspale, toraj se nilifie vež ni poslavljal z Marico. Naravno: mati je ostala na pokopališču v Lepiskorali in ona se je peljala v Leščince.
Izšla sta ven, se usedla in Margula je zakričal na konje: „bista", ter se odpeljala. Sani so se iz početka dosti te^ka
pomikale po mestnem blatu, potem pak so hipoma dospele na poljane, bele in prostrane. Vožnja je bila ugodna, sneg skuraj ni šumel pod klupami: samo kateri konjev je včasih zarez-getal in tedaj pak tedaj začulo as lajanje psov iz daljave.
Peljala sta se in peljala. Vojtek je poganjal konje in dolgoi^aenu prepeval : „Spominjaj se, pasja juha, kaj si mi obětoval " Toda v kratkem pak je umolknil in zafiel „žide" voziti. In začel je kimati na levo, na desno. Sanjalo se mu Je, da je dobival v Leščincah po hrbtu zato, ker je izgubil mavho z listinami, toraj se je večkrat sprebujal in ponavljal: „Ej, budiman !" Marica ni spala, ker jo je zeblo. S široko odprtimi o6mi je zrla na bele poljane, katere so ji tedaj pak tedaj zakrivala temna pleča Margule. Mislila je tudi pri tem, da 80 „mamica umrli" in tako misleča predstavljala si bledo in shujšano lice matere z izbuljenimi očmi — ter polzavedno začutila, da je bilo to lice jako ljubljeno, ki ga pak ni več in mu tudi v LescincaU ne bode para. Vsaj je videla na lastne oči, kako so jo zagrebli v Lupiskorah. Spominjaje se 'tega, bila bi se razjcjkala od žalosti, pa ker jo je zeblo v noge in kolena, zajokala je od mraza.
Mraza po pravem ai bilo, toda ozradje je poutalo hladno, kakor navadno v megli in mokroti. Vojtek je imel vaaj v želodcu veliko zalogo v lupiskorskej krômi zajete toplote, in je bil v tem liipu tako veder, da ga ničesar razialostiti ni moglo.
Ni ga razžaloatilo slednjič tudi to ne, da sta konja, prisedša k gozdu, jela vozariti počasi, dasi ludi je bila cesta v lesu dosti boljša, in naposled zavozivši na stran, zvrnila sani v cestni jarek. Zbudil se je sicer, pa razumel le ni, kaj se je zgodilo.
Marica je jela ga dramiti.
„Vojtek!"
„Zakaj kriči»?"
„Zvrnila sva!"
In Vojtek je povpraSal: „ali glaie?" ter zaspal na dobro.
Deklina se je vsedla pri saneh, .ikulila se, kolikor je mogla in sedela. Ali v kratkem je odrevenela popolnoma, toraj je vnovič jela dramiti spečega:
„Vojtek!"
Ni odgovoril,
„Vojtek, pojdiva domu !"
In čez kratko zopet:
„Vojtek, jaz pojdem pel . .
Naposled je sla. Zdelo se ji je, da v LeSčince je vî.e jako blizo. V ostalem pa je tudi znala za pot, ker je bojevala ob nedeljah z materjo tjekaj v cerkev. Toda sedaj je morala iti sama. V lesn je ležal še visok sneg, toda noč je bila vrlo jasna. Lesk od snega spojeval se je z svetlobo oblakov, zato je bila cesta vidna kakor po dnevu. Marica, gledaje pazno v temni les, zamogla je dokaj daleč razločiti na kvišku štrleče panjače, črne na belej podlagi. Videla je tudi razločno snežene proge, po vsej dolgosti k panju primrznjene. Nekak velik mir počival je v gozdu, ki je navdajal otroka s tolažbo. Na vejah je ležala obilica snegoleda, in od njega so curljale kapljice vode, razbijajoče se s slabim išumom ob veje in vejice. A bil je to tudi edini šum. V ostalem bilo je vse naokrog tiho, tiho, belo, molčeče, gluho!
Veter ni pihal. S snegom zasuto grmičje ni se niti trohico gibalo. Vse je spalo v zimskem snu. Zamoglo se je človeku dozdevati, da je vsa ta snežena odeja na zemlji in ves ta les, molčeč in prestrašen, nekaka bela jednota — mrtva. Edino živo bitje, gibajoče se kot mala, črna pičica v sredi te velikosti, bila je Marica. Dobri, spoštljivi les! Te kapljice, katere zapuščajo stoplelo vejo, to so morda solze nad siroto. Drevesa tako velika in tako sočutljiva nad ma-lenstvom. Evo t^ dekletce, tako slabo, bedno, v sredi snega, noči in lesa, drzne si zaupljivo vanj, v temnej noči! Noč sama kakor bi ae žalostila nad njo. Deklina je hodila že dosti dolgo, ter se utrudila naposled. Oviralo jo je njeno težko, preveliko obuvalo, iz katerega so se male nožiee neprestano seznvale, Teiko je bilo vlačiti tako ogromne čevlje iz snega. Pri tem tudi z rokami zamogla ni svobodno gibati, kajti v enoj je držala z vso močjo onih deset grošev, ki jih e prejela od Kulikove. Bala se je spustiti jih v sneg. Začela e polagoma glasno plakati, a naglo je umolknila, kakor bi
se hotela prepričati, če kedo njenega joka ne sliši. Se vé, les je slišal. Topeči se snegoled je /.uborel enakomerno in nekako žalostno. Mimo njega je morda še kdo drugi slišal. Dekletce ide čedalje počasnejše. Bi li zamogla zabloditiV Nemožno! Cesta je bila bela, široka, vodeča v dal)avi navkreber med stenami obkoljujočili jo dreves. Deklino jel je prevzejnati neodpodljivi spanec.
y!a je na stran in se veedla p;»d drevesa. Trepalnice so se ji zaprle. Urez kratko si je mislila, da po sneženej belini mati ide k njej semkaj od pokopališča. Nihče ni šel. A deklina je bila vendar prepričana, da mora nekdo priti. Kdo? — Angel. Vsaj je vendar stara Kulikova govorila, da „jamiol" je nad njo. Marica ga je poznala. V bajti pri materi bil je jeden naslikan z lilijo v roki in s perutnicami. Pride brez-dvomno. Snegoled je začel glasneje žuboreti. Morebiti, da njegova krila narejajo več kapljic? — Tiho! v resnici, nekdo gre; sneg, če tudi mehak, šumi razločno, koraki se bližajo in bližajo tiho, toda urno. Dekletce dvigne zaujtljivo zaspane trepalnice.
Kaj je to?
Siva, nekaka trioglata glava z navpik stoječimi uŠFSi pogleduje na otroče pazno . . . strašno, poželjivo.
Požrešni, izstradani, gladu in mraza podivjani volk je našel, česar je iskal — hrane ...	ďoll říienkiewicm.)
—eSKECS»—
PiSe se nain:
Iz Novega mesta. — Odbor društva rokodelskih pomočnik<»v je priredil přetečeno nedeljo zabavni večer s seljivimi prizuri v lastnem domu. Dasi so se raznaSala vabila šele isti popoldan, se je vendar zbralo nad 60 oseb, po večini gg. mojstri in pomočniki, katere je veleč. g. dr. Marinko, društveni predsednik, iskreno pozdravil ter razložil pomen tega zabavnega večera z ozirom na ustanovitev društva pred ao leti in last,nega n»-kodelskega doma, kate.ri se je zgradil s pomočjo Idagih dobrotnikov pred 19 leti in kateri se nahaja v financijelnem oziru jako pohvalno. Obžaluje, da je zadnja leta čimdalje manj zaniman/a za to društvo, naj si bode od strani pomočnikov ali mojstrov, ker ravno to društvo bi lahko donašalo marsikaj dobrega rokodelskemu stanu, katerih koriati so deležni rokodelci po celem svetu, kateri se nahajajo v enakih društvih. Obžaluje propad društva, za katerega se je tohko trudil, in lastni dom tega društva mu je dal toliko skrbi in truda, ki tli pa znal konečno priti vsled malomarnosti rokodelcev po društvenih pravilih v drugo last. Da se to na nioju žalost ne zgodi, pravi govornik, in da ne bodem lastno dete pokopal, želim, da se rokodelci, to je, pomočniki, posebno pa mojstri, več zanimate za društvo, in pred vsuii, da pogo.tto zahajate v društveni lokal, berete časopisje in se razgovarjate o težnjah lastnega stJinu. Skrbel bodem za zanimiva predavanja v zimskih večerih; če sam vsled bolezni ne bom mogel, naprosil bom druge, ki so zmožni in prijazni rokodelskemu stanu. Naj ne misli kdo, da vabim vsled denarnih doneskov, kajti teh ne potrebujemo, hiša se sama dovolj obrestuje; če bode kdo kaj prostovoljno dal, se bo to obrnilo za razvoj društva, in čim več bo članov na novo pristopilo, tem večje bo oioje veselje.
G. Malovič se nato v imenu navzočih mojstrov društvenem predsedniku zahvali za pozdrav in odkritosrčno pojasnilo. Želi da se društvo na novo poživi v veselje in ponos vstano-vitelju, kateri naj vživa z ponosom sad lastnega truda, še čil in zdrav mnogo let. — G. Picelj povdarja kot član tega društva odkar e v Novem mestu, razne koristi, katerih je bil deležen tekom et. Po «snuje nadalje, v kakem lokalu se je društvo nahajalo v začetku in kako je začel marljivi piedsednik vel. čast. g. dr. Marinko delovati na to, da smo pričeli z grajenjem lastnega doma, v katerem se sedaj nahajamo. Ali bi ne bila sramota za rokodelski stan. da bi po preteku 20 let društvo propadlo in ob enem ta lepi dom zgubilo, ki bode lahko v ponos rokodelskemu stanu še v poznejši dobi. — Med pogovori so se vršili šaljivi prizori na pozorišču (odru) v splošno zado-voljnost navzočih, dokaz temu obilo nedolžnega smeha in pohvale. Pevci so zapeli več pesmi s pomočjo nekaterih gostov, ki so se iz naklonjenosti do rokodelskega stanu vdeležili zabavnega večera. — Konečno povzame besedo tudi g. Cigler kot
društveni starosta, kateri v zbranih besedali pijaanuje jako obširno o delovanju v pretekli dobi drustvenej^a obstanka. Potom skupne vzajemnosti imajo mojstri in pumoćnikl od društva koristi, ker to nas ne razdvaja ampak veže v eno celoto vzajemnosti, potom katere se da neverjetne vspehe doseči. Na Nemškem v Kolmu se je vstauovila ravno po tej družbi hranilnica, v katero nalagajo pomočniki svoje prihranke, da ima ta zavod na leto čez dva miljona mark prometa, katerega upravljajo sami rokodelski pomoéniki. To je dokaz kaj edinost in energija doseže, in če je to mogoče doseči drugod, zakaj bi to nam ne bilo možno doseči? —
Poprimimo se Uidi mi dela, iu vspehi ne izostanejo; ne Čakajmo, da bi drugi pričeli, pričnimo fiami mojstri in da-jajmo s tem izglede našim mlajšim, ter jih napelujmo, da pogosto puhajajo v društveni dom, ker je v^dno dobrega in cenenega razvedrila dovulj na razpolago. Gi kooečno vsi storimo vsak svojo dolžnost, da ljubimo in spoštujemo »voj stan, spoštovali nas bodejo potem tudi drugi stanovi! — Silene se, da bode šel eden mojstrov rokodelcev z nabiralno polo okrog gg, mojstrov, da pristopijo k društva kot podporni člani, ter se jih naprosi, da vsak g. mojster prigovarja svojim pomoćnikom, da isti pristopijo k društvu, — Upati je, da bode slednji mojster storil svojo dolžnost, da ne propade društvo v tem za obrtni stan velevažnemu času, ko se pričenja nova dôtta za obrtni stan. To pa je odvisno, ako se bodo obrtniki zanimali za vsa važna obrtna vprašanja, med katera spada tudi organizacija delodajalcem in delojemalcem, to je med mojstri in pomočniki. Vse to se da doseči potom „Kat. rokodelskega društva" najlažje in najvspešneje, toraj poskusimo? Obrtnik.
—«s»-"-
DomaČe vesti.
(Župnijski izpit) so zadnje dni dovršili naslednji ČČ. gç.: Jane Ivan, župni upravitelj v Ciilu; Ko ech 1 er Viktor, mestni kaplan v Trnovem Ljubljana; Medved Janez, kaplan na Dovjem ; Oce pek Jožef, kaplan v Oemšeniku; Perjatel Jerupj, iapni upravitelj v Podkraju; âmolej lii-hard, kaplan v Železnikih; Sušnik Matej, župni upravitelj y Kovtalií Švigelj Josip, ekspozit na Vrhpolju; Trškan Štefan, kaplan v Preči ni ; Vidmar Frančišek, mestni kaplan v Krškem; Vole Alojzij, kaplan v Šmarji; Zevnik Mihael, mestni kaplan v Idriji; Zorko FranČiáek, mestni kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani,
(Premembe pri uradništvu) Gospod dr. Milan Gršak, c kr. deželnosodni svetnik je premeščen in Mokronoga v Ljubljano. Gospod Janez Hutter, c, kr, adjunkt je imenovan okrajnim sodnikom v Mokronogu S3dDÍjski ofícijal g. Lovrenc Balanc v Postojni je imenovan za višjega sodnega oficijala v Krškem, Hodnijski kancelist g. Anton Goslar v Krškem je imenovan za oficijaU istotam. Višji oficijal g. Karol Koroschetz je prestavljen iz Krškega v Litijo.
(Izpremembe pri učiteljstvu) Začasni učitelj v Diibrepolju je postal g. Pavel Ločnik. — Na trirazrednici v Prečni postala je provizjiična učiteljica gospica Angela Zurc.
(Za ravnatelja) kmetijske šole na Grmu pri Novem Mestu je imenovan sedanji pristav g. Viljem Rohrman, S poslovanjem začne s 1. novembrom t. 1. K temu zasluženemu imenovanju naše najiskrenejše čestitke!
(Dež. sod, svetnik) g. Alojzij Kessler je bil 8, oktobra v bolnišnici usmiljenih bratov t Kandiji sprejet, da se mu vrne zdravje.
(Zaročit) se je v Toplicah kopališki zdravnik g. dr. Ivan Huba d z gospo vdovo pl. Rasekay iz Vivodine na Hrvaškem. Bilo srečDOÍ
(Umrl) je 30, septembra v Metliki gosp. Friderik Sku-šek, trg. sotrudnik v ^3, letu svoje dôbe. — V Škocijanu je preminul dne 8. oktobra posestnik, bivši Župan in L načelnik požarne brambe škocijanske gospod Ivan Kabzelj. Pogreb je bil 1], oktobra ob 8. uri zjutraj in se je istega udeležilo mnogo občinstva. Sveti jima veČna luč!
(Smrt v tujini,) Slovenec Valentin Brejc umrl je v Linhartu, Pensylvanija. — V Delagua, Colorado, se je ponesrečil v kovačnici Alojzij Lušin, doma iz Brež pri Ribnici. Pogreb oskrbeli so mu rojaki.
(Prememba posesti.) Hišo pokojne gospe Hedvige Schulz na glavnem trgu v Rudolfovem št. 99 je kupila na ponovni dražbi gdč. Mimi Barborič za 12 000 K. Dražiteljev je bilo jako malo,
(Zdravnik) g. dr. Josip Strašek se je nastanil kot zasebni zdravnik in zdravnik okrajne bolniške blagajne v Novem mestu ter ordinuje od 15. oktobra t, 1. naprej h, at. 61 (za šolami v liiši gosp. Vojska) od 11. ure predpoldne do 1. ure opoldne, in od 3 do 4. ure popoldne.
(Zabavni večer,) katerega je priredita „Ženska podružnica dražbe sv. Cirila in Metoda" 12. t. m. z koncertom, igro „Poezija in proza" ter koueČnim plesom zadovoljil je povsem navzoče odlično občinstvo.
(Na občnem zboru tukajšnje Narodne Čitalnice) dne 6 t. m, se je soglasno sklenilo, izpremeniti društvenu knjižnico v „Jayno knjižnico," jo spopolniti potom nabiranja ozir. nakupa naiboljših in najpotrebnejših del slovenske literature ter jo praktično urediti, Da bode mogla knjižnica čim preje pričeti svoje poslovanje, prosi knjižnični odsek vse one rodoljube, ki se nameravajo odzvati pozivu pripravljalnega odseka z denarnimi ali knjižnimi prispevki ali pa so to ite obljubili, da jih pošljejo na naslov knjižničnega odseka Narodne Čitalnice v Novem mestu.
(Mestna hranilnica v Novem mestu) seje Že pred nekaj meseci bavila z vprašanjem o vpeljavi domačih hranilnikov, kakoršni so že po mnogih hraniln.cali po vsem svetu vpeljani. Sedaj se bo to vresničilo. Nedvomno se bo al. občinstvo za to novost zanimalo in svoje uslužbence in otroke nagibalo k uspešnemu varčevanju; pa tudi gospodinje bodo na ta način marsikaj prištedile, ali za občekoristne stvari nabirale. Obširneja pojasnila v tej novi stvari priobčimo prihodnjič.
(Mestna hranilnica v Novem Mestu.) V mesecu septembru 1907 je 209 strank vložilo 98.669 K 01 h, 223 strank vzdignilo 146.251 K 43 h, 16 strankam se je izplačalo hipotečmh posojil 33.750 K, 258 menic se je eskomptovalo za 84,502 K. Stanje vl(jg 3,024.027 K 23 h. Denarni promet 566.071 K 83 h. Vseh strank bilo je 1101.
(Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico,) reg zadruga z neomejeno zavezo, imela je v mesecu septembru t. I. prometa K 168.643-03. Vložilo je 168 strank K 74.482 50, dvignilo 130 strank K 36,734'68. Posojil je bilo danih 43 strankam K 21.136*—, a vrnilo je 110 strank K 14.134-02.
(Občinska hranilnica v Kostanjevici) pričela je poslovati začetkom meseca avgusta. Natančneje med naznanili današnje številke,
(Prešičji semnji v Novem mestu in Kandiji.) Dogon prešičev na semnje v Novem mestu in Kandiji se sme vršiti od 1. oktobra do 1. aprila od šeste ure zjutraj dalje in bodo prestopki te določbe kaznovani; zaturaj opo zarjamo s tem kmetovalce na to določilo.
(Prihodnji semeni) v Kandiji bo v četrtek, 17. t. m. Kupci in prodajalci se uljudno vabijo !
(Prihodnji četrtek,) t. j, 17, t, m, ob pol 9, uri zjutraj se bode vršila v davkariji v Novem mestu pogoditvena obravnava za dac. Gostilničarji, mesarji in prodajalci .slanine ter drugih mesnih jestvin se s tem poživljajo, da se te važne obravnave polnoštevilno udeleže,
J. Zurc, t, č. reprezentant zok. dr.
(„Prostovoljno gasilno društvo" v Valtivasi,) Ustanovni občni zbor teça prvega in edinega gasilnega društva v obširni občini Smihel-StopiČe se je vršil v nedeljo 6. t. m. v Valtivasi pri g. Jog. Dul ar j u ter se je odbor konstituiral sledeče: Načelnik: Ivan Kulovie fValtajas), pod-načelnik : Ivan Kako še (Gor, Straža), tajnik : Franc 8 tr umbl j (Valtavas), blagajnik: Janez Dular (Valtavas). ^— Odborniki : Josip KramarsiČ (Jurkavas), Andrej u f c a (Potok), Anton Smrekar (PraproČe). — Namestnika; Anton KramarsiČ (Jurkavas), Janez Plantan (Rumanjavaa). Društvo šteje do danes blizu 90 Članov, med temi 45 delavnih. Na pomoči
(Tiskarski izdelki) podražili so ses 1, oktobrom v celi Avstriji, in to vsled rastoče cene tiskarskih potrebščin, kakor črk, črnila, papirja itd.
(Pojasnilo!) Darovalci, kateri so darovali za popravilu spomenika Brezmadežnega spočetja Device Marije na trgu av, Katarine žele zvedeti^ kaj je z nabranim denarjem? Podpisani ćastitim darovalcem naznanjam, da sem nabrtini ^enar izročil vel. iaat. gosp. Watzl, kateri se je svoj ôas í^porazumno z men») zavzel, da se spomenik dostojno popravi. Ker je nenadoma premeščen ni mogel spolniti lastne i.e1je in tndi ne dane besede slav. obĚinatvu potom „Dol. Novic", Smatram si kot dolř.nost, da se svoj namen doseže in sicer « tem, da se spomenik dostojno popravi z milodari, zato prosim vse one, ki so v ta namen oddali svoje darove, da blagoyolé počakati, da se zadostna svota nabere, kajti dosedaj nabrani znesek bode pokrival komaj tretjino izdatkov, ako se kolikaj okrasi in zavaruje pi'ed zlobnimi poškodovalci. Glasom stavbenega reda je potreba predloř.iti t<izadevni načrt stavbeni komisiji, katerega sem tudi zgotovil. Predno se predloži mest-nettm županstvu, bode par dni slav. občinstvu na vpogled v izložbenem oknu J. Krajec nasi, da si slednji, katerega po-Ijravilo zanima ogleda skieo ogrtije, z projektováními svetilkami (Candelabri). Želel bi, da se vse delo izvrâi do 8. decembra 1.1., seveda Če bode dovolj pokritja, ako ne primoran bodem z dovršitvijo počakati do prihodnje spomladi. S spoiitovanjem	Malovič.
(Nagla se je) pri kapiteljii ženska ročna torbica z razno vsebino. Lastnica naj se zglasi v liiSi Štev. 222 kapiteljska ulica,
(Dvajsot-kronski cekin) oddala je v nedeljo, dne 13. t. m. dopoldne neka gospa iz Novega mesta pri nakupu ^ob od neke starke mesto krajcarja, Dotičnico se poziva, <]a odda omenjeni zlat takoj lastnici nazaj, drngače se napravi primerne korake. Prodajalka je dobro znanii.
(Grozna nesreča.) Dne 29. septembra se je na parni žagi kneza Auersperga na liogu (Hornwald) ponesrečil delavec Imbro Sedlar. Nesrečnež je prišel med jermena. Na njegovo obupno klicanje na pomoč so žago takoj vstavili — toda prepozno. Jermena so reveža tako stisnila, da je kmalu nato umrl.
(Ku d j nalivi) začetkom tega meseca napravili so ogromno škodo ne samo na Kranjskem, temveč tudi po drugih krajih. Poplavljene so bile vse nižave, Podrli so se nekateri mostovi, odnesenih je većina žag in obrambnih jezov. Ljubljansko barje Že od leta 1889 ni bilo tiiko hudo poplavljeno. Skoda na polju kakor tudi na stavbah je neizmerna.
(Umorjenega) so našli na hrvaški strani Us'iokov po Dolenjskem dobro znanega mešetarja Lenarta Žagarja ÎZ Prekope.
(Osem ljudi je utonilo) v Kočevju pri zadnjem nalivu, Na mostu od Stalgern proti Lienfeldu je zavozil dne 10. oktobra voz z 14 ljudmi v vodo, od katerih se jih je rešilo le 6,
(Ne v Amerikol) Zadnja leta se je ljudstvo, zlasti s Krtinjskega, začelo kar trumoma seliti v Ameriko, vsled česar postaja na kmetih pomanjkanje delavcev čimdalje občutnejSe. Rt's je sicer, da se da izseljevanje spraviti v normalni Ur samo z (lalekosežnimi socialnopolitičnimi in narodnogospodarskimi reformami, vendar pa je dolžnost vseh poklicanih faktorjev, to nezdravo izseljevanje kolikor mogoče omejevati. Zato je pri vseh prilikah treba svariti pred takim nepremišljenim korakom ter povdarjati, da se le prerado zgodi, da zvodene vsi upi izselnikom, ge predno dospo do svojega cilja ter izgube še tisto malo imetje, ki so ga prej imeli. V tem smislu podučevati je pred vsem naloga duhovščine in učitelj-stva, ker imata ž njim največ stika, ter osobito časopisja, ki je dandanes zelo razširjeno in dostopno vsem slojem brez izjeme. Kranjska deželna vlada je izdala pred kratkim, da se to izseljevanje kolikor mogoče omeji, strogo navodilo glede izdavanja potnih listov, ker se Često dogaja, da jo mladeniči v vojaški službi izkušajo popihati s tujimi potnimi listi čez morje. To navodilo pravi, da se mora vsak izselnik izkazati, da ima dovolj imovine za eventualno vožnjo nazaj. Če bi ga ameriška gosposka pri izkrcanju slučajno zavrnila, in pa da je plačal vso vùjasko takso, sicer se mu potni list izdati ne sme. Sploh pa je dulžno.st gosposke, iti ljudstvu po možnosti na roke, da dobi zaupanje v njo ter da sû mu priljubi rodna
zemlja, ki skriva dovolj zakladov za vsakega, samo poiskati se jih mora.
(Razglas.) Zaradi prijavljenja v letu 1908 nabora novincev podvrženih mladeničev se daje na znanje sledeče: 1.) Vsak stavodolžni v letu 1885, 1886 in 1887 rojenj mladenič dolžan je se tekom meseca novembra 1907 zglasiti pri županstvu iste (tbčine, v katerej poseduje domovinsko pravico ali pa v katerej stalno biva. 2.) Kdor se zglasi pri kakem drugem županstvu, neg» onem svoje domovinske občine, se mora pri tej priliki legitimovat! z rojstnim ali domovinskim listom pri županstvu iste občine, v katere) stalno biva. 3 ) StavodoUne, kateri bivajo le začasno v inozemstvu, aH kateri so tako težko bolni, da so vsled tega o irani, se ustmeno ali pismeno pri pristojnem županstvu zglasiti, naj zglasijo starisi, varuhi ali pa dinigi zanesljivi poverjenci. 4.) Isti stavodolžni kateri želijo doseči kako ugodnost ali olajàilo v izpolnjevanja dejanske vojne službe v smislu §§ 31, 32, 33 ali 34 vojnega zakona, naj razmere, na katere upirajo udobnostno pravico, najpozneje do konec februarja 1908 naznanijo pristojnemu okrajnemu glavarstvu; v ta namen služijo potrebna spričevala, rodbinski listi, oporoke, prisojilna pisma in zapisniki o zapuščinskih obravnavah. Družinski listi morajo biti oveijeni tekom istega meseca po pristojnem župnem uradu, v katerem se dotična prošnja vloži. 6.) Prošnje za dovajanje izven domovinskega okraja na nabor iti, vložiti so opremljene s kolekom 1 K tudi najpozneje do konca meseca novembra 1907. 6.) Stavljenci, kateri bi predpisano zglasitev opustili, se bodo kaznovali radi prestopka § 36 vojnega zakona z globo od 10 do 200 K, oziroma z zaporom od 1 do 20 dni.
(I. vseslovenski trgovski shod,) ki ga priredi slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani v nedeljo dne 20. oktobra 1907 v veliki dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani bode imel sledeči dnevni red; Ob 10. ari dopoldne. 1.) Pozdrav. 2.) O vlogi trgovioe v narodnem gospodarstvu zlasti slovenskem. 3.) O pomenu Trsta za naše narodno gospodarsko življenje, 4.) O slovenskem trgovstvu na Štajerskem in Koroškem. Ob 3. uri popoldne 6.) O slovenski trgovski izobrazbi in o višji trgovski šoli v Ljubljani. 6.) O koristi trgovske organizacije; naša organizacija in nje smotri. 7.) Stališče slovenskih trgovskih sotrudnikov. 8.) O novem obrtnem redu in njega uplivu za našo trgovino. — Slovensko trgoTstvo in druge interesente vabimo k obilni udeležbi ter pripominjamo, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala.
(Slovenska Matica) je imela dne 25. septembra 153. odborovo sejo. Iz doslega nam poročila posnamemo, da se je iste udeležilo 27 odbornikov. Ker je dosedanji predsednik g. c, kr. dež. šolski nadzornik Leveč 17. julija t. 1. odložil mesto predesednika, se izvoli predsednikom g. dr. IleSio s 17 glasovi. Nato se sklene, da se izreče dosedanjemu g. predsednika za njegovo 25 letno požrtvovalno delovanje v korist društva pismena zahvala. — Za tekoče leto je poravnalo ndnino 1326 in za 1, 1908 10 udov. Od zadnje odborové seje je na novo ali vnoiič pristopilo društvu 121 udov. Knjižnici je prirastlo 162 knjig, zvezkov in časopisov.
(Družba sv. Mohorja.) Pretekle dni je naše uredništvo sprejelo letošnje družbine knjige, ki so:
1.	Koledar za 1, 1908. Vsebina leposlovnega dela: Snažnost pol življenja, spisala Minka Govekarjeva. — Za smeh in kratek Čas, — Kako se je Trebusnik vozil v Trst. Spisal Janko Mlakar (s slikami o novi železniški progi). — Kahira, njeni prebivalci in njih življenje, spisal Juiij Trunk (s 16 slikami), — Jakob Gomilšek. Spisat dr. Fran Ilešič (s sliko). — Nabirajte narodne pesmi! Spisal profesor Anton Strjtof. — Simon Gregorčič, slovenski pesnik. (Spisal Anton Medved (s 10 slikami). — Zanemarjena in izprijena mladina, skrb zanjo in sirotinski sveti. Spisal Franc Milčinski. — „Groba so okovi strti." Pesem Htarogorskega. — Življenje in smrt Mohorske knjige. Spisal F, S. Finžgar. — Biago-vestnika. Povest iz pokristjanjevanja Slovencev. Spisal Ivo Pregelj. — Tržaška okolica. 1. T. — Úrtice za dom. — Mali vedel
2.	Slovenske večernice. 59. zvezek. Vsebina: I. M. DoviČ: Kovač in njegov sin. Povest. — Ivo Trošt: Dd vrha. Slika. — Jože Bekš: Zadovoljnost. Pesem. — Juraj Pangrac: Dajte mu nazaj, kar je njegovega I Povest. —
Starogorski: Mrtraiki zvoa. Pesem. — Eompoliski : Stariši, vadite otroke ubogljivosti. — Franj« Neubauer: Iz potujočega Snema. Pesmi. — Korapoljgki: Kako je Jaka kupoval koze. Smeána dogodba. — Eompoljski : Dokonćant Bolski iu učni red za občoe ljudske in za mesčanske iole. Slovenskim sta-riěem v razjasnilo.
3.	Življenja trnjeya pot. Kesuičua zgodba iz polu-preteklega časa. Spisal Jostp Kostanjevec.
4.	Umni čebelar. Spisal Fr. Lakmayer, župnik.
5.	Pamet in vera. Slovenskemu narodu v potrditev njegove vere. Spisal I M. Seigerschmied.
6 Zgodbe sv, pisma. 14. snopič. Spisuje dr. Janez Ev. Krek.
Odbor za letošnje nazadovanje navaja v svojem „Glasniku" naslednje: 1. Ker ni molitvenika. í. Pomanjkanje denarja. 3. Čas pobiranja udnine. 4. Izseljevanje.
Književni dar za prihodnje leto bo naslednji:
1.	Zgodbe sv. pisma. 15. snopič. Spisuje dr. Janez Ev. Krek.
2.	„Presveto srce Jezusovo." Molitvenik. Spisal o. Janez Pristov, družbe Jezusove.
3.	Izbrane poezije Simona G-regorčiČa. Sestavil Anton Medved.
4.	Umni čebelar, spisal župnik Fr, Lakmayer, 2.snopič,
5.	Slovenske večernice, 60, zvezek. Ta zvezek ' bo prinesel dve povesti iz peresa Iv. Cankarja in dr. Fr. Detela.
6.	Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1909,
Častni nagradi je odbor določil; prvo nagrado za povest
„Kaznjenci", spisal Engelbert Gangl, drugo nagrado za povest „Novo Življenje", spisal dr. Fran Detela.
(Osebne vesti.) Ob sklepu lista smo prejeli naslednje poročilo : Deželnovladna tajnika gg. Karol K k e 1 in Ivan Krese sta imenovana za okrajna glavarja na Kranjskem.
(Letošnja kopališka dôbavToplicah) je bila nenavadno živahna in obiskana. — Že več let ni bilo toliko gostov kot letos: 1383 oseb, — 309 več kot lani, Očiridno je, da Toplice napredujejo od leta do leta. Zdravilnih vspehov se je mnogo doseglo. Res, da bi se lahko za udobnost tujcev kaj več storilo, toda kdor pomisli naše male razmere, ho ta ali oni nedostatek prezrl,
(Ponesrečil se je) dne 11, t. m. deček Ludovik Vrt ar iz Podturna, star 6 let. Obesil se je z drugimi tovariši vred na voz in po nesreči vtaknil noge med kolo. Prepeljali so ga v bolnico v Kandijo. Ker je le meso zmečkano, bo deček kmalu ozdravel in hodil,
(Lovski pes „Polo") je na semenj dan, 10. oktobra, zginil g. župniku iz Toplic. Najbrže ga je kdo odpeljal. Pes je velike, krepke postave, rjave, gladke dlake, z belo podolgasto črto na glavi, vreden 50 K. Če bi kdo o njem kaj vedel, naj blagovoli naznaniti lastniku. Ker skoraj vsako leto kak lovski pes na ta semanji dan, ki pade v lovsko sezono, brez Eiledu zgine, mora biti kje kak tat v okolici, ki pse krude in prodaja.
(Kmečka posojilnica.) To je naslov novi knjižiči, katero je spisal in izdal g. Andrej Zmavec, potovalni učitelj za kmetijsko zadružništvo na Štajerskem. V tej knjižici nam pisatelj T prav poljudni obliki opisuje potrebo in korist Raitt-eisenovih posojilnic, ki so v pravem pomenu besede prave kmetijske posojilnice na podlagi samopomoči. Nato razpravlja o RaitTeisenovki kot „hranilnici" in o K^ilFeisenovki kot „posojilnici". Povsod navaja prav dobre primere, kar daje celi knjižici v rokah navadnega posestnika posebno vrednost. V drugem delu spisa 80 pravila Raitfeisenove posojilnice, ki so lahko za izgled vsem takim posojilnicam, nahajajo se pa notri tudi vsa potrebna navodila za ustanovitev Baiffeisenoyk. Ker je knjižica spisana od veščaka, ki deluje na tem polju in ker ima vsa potrebna pojasnila o uredbi in prednostih BaifTeisenovih posojilnic v tako lahko umevni obliki, da jo razume vsak priprost gospodar, zato priporočamo to knjižico prav toplo vsem, ki se zanimajo za stvar. Imeti bi jo moral vsak posojilnični član in sploh vsak, kdor se zanima za nas napredek na podlagi zadružne samopumoči. Knjižica stane 1 K in se dobi pn založniku g. Andrej Zmavec, Gradec (Brockmanngasse 118). Kdor naroči 10 komadov, jih dobi po 90 h s poštnino vred.
(Današnji list) obsega deset strani.)
Gospodarske stvari.
—	(Naročila za umetna gnojila) sprejema kmetijska podružnica novomeiska v nedeljo, dne 20. oktobra v društvenem prostoru, v hiši g. Jakšeta (pri Slonu) od 9. do lU. dopoldne. Gospodarji iz novomeške okolice, ki žele umetna gnojila za jesensko gnojenje dobiti, naj se tega dne gotovo zglasijo. Gene za umetna gnojila, postavljena na novomeški kolodvor, 80 sledeče: 100 kg 18 odstotne (najboljše) Tomasove žlindre 7 K 30 h, 16 odstotne pa 6 K 70 h, 100 kg kajnita. 6 K 20 h in 100 kg kalijeve soli 13 K 20 h. Te cene veljajo seveda, ako se naroči blago v celih vagttnih. Kmetijska podružnica bo zaradi tega le cele vagone naročevala. Zato je pa potrebno, da se gospodarji čim preje zglasijo, gotovo pa do določenega dne, da se zamore gnojila pravočasno dobiti.
—	(60.000 cepljenih trt) bo oddala spomladi kmetijska podružnica v Novem mestu. Cepljenke so sledečih vrst : španjol, laški rizling, silvanec, veltlinec, kraljevina, traminec, Portugalka in žametasta črnina. Cena je 100 trt 20 K. Naročila se sprejemajo že sedaj proti plačilu primerne are.
—	(Vinski semenj v Novem mestu) bo letus v soboto dne 26. oktobra t 1. Ta semenj se priredi na vrtu Tučkové gostilne kakor lansko teto. Opozarjamo na ta semenj Tse naše interesente, vinogradnike in kupce, gostilničarje in vinske trgoice in jih vabimo, da se ga udeleže v mnogobrojnem številu. Letošnji vinski pridelek je prav dober in vreden živahne kupčije. Semenj se priredi le za dolenjske vinogradnike,
—	(Prošnja na županstva novomeškega okraja zaradi skupnega nakupa gospodarskih potrebščin. Naši gospodarji se za sedaj v sïrho skupne dobave kmetijskih potrebščin najlažje urganizujejo po občinah. Zato prosimo naša županstva, da gredo gospodarjem pri tem delu na roko in sicer s tem, da 1.) razglase skupni nakup,
2.)	da nabirajo naročnike, t. j. da sprejemajo naročila in aro» Ara bodi primerna naročilu in naj znaša približno deseti alt najmanj dvajseti del od skupne vrednosti naročenega blaga.
3.)	da pošljejo nabrana naročila z aro vred kmetijski podružnici v Novem mestu. Kako je sestaviti nabiralnu polo, kaže obrazec spredaj v članku na prvi strani „Naročujmo skupno umetna gnojila in modro galico."
—	(Koliko umetnih gnojil je treba za 1 oralo travnika.) Navadno se računa za 1 oralo travnika po 300 kg Tomasove Žlindre in 200 kg kajnita ali pa 300 kg Tomasove žlindre in 75 kg kalijeve soli. V prvem slučaja stane gnojenje 1 orala 34 ii 30 h, v drugem slučaju pa, Če se vzame kalijeva sol namesto kajnita, 31 K 80 h.
—	(Umetna gnojila za vinograde, Oe manjka umetnega gnoja ali komposta, potem je potrebno, da gnojimo trtam z umetnimi gnojili. V tem slučaju kaže gnojiti jeseni s Tomášovo žlindro in kalijevo soljo, spomladi pa s Čilskint solitrom, Za 1 oralo vinograda je treba 400 do 500 kg Tomasove žlindre in 200 kg kalijeve soli. Spomladi se da še 150 do 200 kg čilskega golitra.
Kazne stvari.
*	(Tri metre visok krompir,) Na vrtu gosp, Gahri-jelčiča v Novem mestu, Dolge ulice št, 18 zrastel je krompir, kterega cima meri tri metre višine in je še sedaj zelen. Kakšen je krompir, povemo, ko ga izkopljejo.
*	(Pasivni odpor Železničarjev.) U.<(Iužbenci se-verno-zahodne in uslužbenci državne Železnice pričeli so s 1. oktobrom izvrševati pasivno rezistenco. Odpornikov je 70.000 mož. Odpor se je Čedalje bolj razvijal, valed česar je Dunaju primanjkovalo posebno mleka. Posebno iz Čeških mest so prihajala poročila o pomanjkanju živil. Tovorni in osebni vlaki imajo precejšne zamude, kar provzroČuje zastajanje tovornega prometa po postajah, ktere so vsled tega blokirane.
*	(Posledice pasivne rezistence.) Na Dunaju so izvsgonirali B mrtvih volov in 20 mrtvih prašičev — živali so poginile, ker je vlak imel prevelike zamude in je potovanje predolgo trajalo. — Vsled pasiyne rezistence primanjkuje na Dunaju mošta.
*	(Pri avstrijski pehoti) nameravajo uvesti sive uniforme, kakoršne nosijo sedaj lovci.
*	(Poseben vlak na Dunaj.) Povodom avstnjskeg;a katoliškeja sliida, ki se bo vršil v mesecu DOvembm na Dunaju, nameravajo nekateri »omigljeniki prirediti posebni vlak za Slovence iz Ljubljane na Dunaj. Drîavna Železnica obvestila je dutióni odbor, da dovoli v ta namen znižane cene. Iz Ljubljane na Dunaj in nazaj veljala bi vožnja v 111. razredu samo 14 K 10 b. Vsi tisti, ki ae £elé udeležiti, blagovolijo naj tu takoj naznaniti nredniiitvu „Slovenca" v Ljubljani,
■"(Delavske razmere v Argentiniji.) Po najnovejših porofiilili 80 razmere osobito za poljedelske delavce skrajno neugodne. Ponovno opozarjamo, naj se posrare oni poljedelski in drugi delavci, ki nameravajo na delo v Argentiniji.
"■(Izseljevanje v San Paolo, Br azil i ja.) Izseljenci, ki so namenjeni v San Paolo se naj opozore, da so tam razmere prejkoslej slabe. Avstrijci se ne morejo navaditi življenskih in stanovanjskih razmer, kakor uči izkušnja. Živila na kavinih nasadih so pa poleg tega še tako draga, da je jako težko, si kaj prihraniti. Niso redki slučaji, ko se niti toliko ne zasluit, da ae izseljenci morejo preživeti. Le poljedelci z rodbino, ki so popolnoma zdravi in se ne ustrašijo najhujšega dela in ki prinesejo seboj najmanj 1000 kron, lahko apajo nato, da se skromno prežive. Brezplačno se vladno zemljišče v Sin Paolo ne dobi.
*	(Izseljevanje v Maryland.) V najkrajšem času pričnejo ageati nagovarjati ljudi za izseljevanje v severo ame-risko državo Maryland. Pozornost bodo predvsem obračali na kmete, poljedelske delavce in posle. Razmere v omenjeni državi pa niso ugodne za izseljence. Maryland spada namreč med one države, ki so znane po svojih zapUHČenib posestvih (farmah). Po roparskem obdelovanju so zemljišča že večinoma izaesana. Le s trudapolnim delom in s kapitalom v roki se doseže dobiček pri pridelovanju sadja in zelenjave. Z ozirom na napovedano propagando priporoča največja pozornost in naj sena to, kar smo navedli, opozore nasi izseljenci.
(Iz Dunaja.) Najvišje sodišče je razsodilo, da mož ni dolžan plačati računov za obleke svoje žene, ako ni dal svojega dovoljenja za naročilo.
*	(Nevesto kupil na kilograme.) Iz Pečuha poročajo listom: V občini Kolked je neki bogat kmečki sin prosil za roko neke deklice. Starisi deklice niso hoteli začetkoma o poroki deklice s snubačem nič slišati, končno so pa dovolili v poroko pod pogojem, da se deklico i*tehta in da ženin plača «est kron zu kilogram. Ženin je bil s tem zadovoljen, a je še poceni dobil nevesto, ker je nevesta tehtala le 43 kg.
*	(Graščakinja učiteljica.) V Tržiču pri Zdenčini na Hrvaškem uči grašČakinja gospa Ančka pl. Tumpa 18 kmetov analfabetov branja in pisanja.
*	(Davek na karte.) Ogrska je dežela, kjer se silno igra na karte. To je porabil občinski svet v Mjškolcu ter je naložil na kartanje davek. Vsak gostilničar in kavarnar mora plačati od vsake igre 10 h davka.
*	(Sakserjevo podružnico) v Clevelandu so okradli neznani tatovi. Odnesli so 8000 dolarjev, zlato verižico^ revolver in nekaj spisov.
(Morilko sedmih oseb) Peige s« obesili v Vratislavi, Tajila je svoj zločin do zadnjega trenutka. Se-le pod vešali ae je udala, da je za.«itrupila sedem oseb.
*	(Nizozemska policija) prijela je osem mož broječo četo mednarodnih trgovcev z deklicami, ki so vodili 15 čeških deklic. Da se takili ljudi tudi v naših kronovinah mnttgo potika okrog in skuša s priliznjenimi besedami in obljubujoč neveščim dekletom dobre službe zvabiti iste v tujino, je gola resnica in ne da se tajiti, da premnogokrat marsikatero polteno dekle gre takim tičem na limanice ter gre v tuje kraje, odkoder se nikoli več ali pa duševno in telesno uničena povtne.
(Velika železniška nesreća) pripetila se je na angleški severni železnici. Prazna lokomotiva je zavozila v nek posebni vlak, ki je skočil iz tira. Petindvajset oseb je nevarno ranjenih.
*	(Morilec cesarice Klizabete.) „Echo de Paris" priobčuje poročilo nekega urednika, ki je videl v Genevi morilca cesarice Elizabete, Lucchenija. Lnccheni je popolnoma izgubil nasilno obnašanje, ki ga je prej kazal, in se obnaša popolnoma mirno. Neprestano in z veliko marljivostjo študira jezike in čita že čisto dobro francoska in nemška dela. Zdaj
se uči angleščine. Lnccheni je tudi začel pisati svoje memoire in je že popisal dva zvezka s spomini svojega življenja. V teh podatkih se pritožuje na mnogobrojne zapreke in neugodnosti, ki jih je trpel v svoji mladosti na potovanju po Franciji, Ogrski in Avstriji; zelo dalekosežno je njegovo pripovedovanje o doživljajih svojega vojaškega službovanja v Italiji.
Smošnice.
(Po ovinkih.) Mož (svoji ženi): „Gostilničar ,pri rumenem kljunu' je pač obžalovanja vreden človek. Obrt ne nese, žena je bolna, ima štiri otroke, vrhu tega stoji na jako slabih nogah — bodi tako dobra, daj mi ključ, prav rad bi ga danes obiskal!"
(Odobreno.) Učitelj: „Kaj ste že zopet pijani Škrjanc, zapomnite si, vi ne pridete daleč!" — Kmetič: „To mislim tudi jaz gospod učitelj, zato sem se pa v travo vlegel."
(Počasi.) Vi izpijete pa veliko konjaka gospod Bucek !" — „ Ja vidite, konjak je dobro sredstvo proti morski bolezni. Sprva sem ga pil z vodo, potem brez vode, sedaj ga pa pijem kakor vodo !"
(Nedolžen presiČ.) „Ti stara, kaj ko bi za najino srebrno poroko našega debelega zaklala?" — „Lepo te prosim stari, kaj je prešič kriv, da sva se pi-ed 25 leti vzela.
(Kaj je čudež?) V neki deški šoli rasvil se je sledeči pogovor. Učitelj: „Kaj je čudež?" — Deček: „Ne vem." — Učitelj: „Ako bi v noči enkrat soince sijalo, kaj bi ti rekel, da je to?" — Deček: „Mesec." — Učitelj: „In ko bi se ti pa povedalo, da je soince, kako bi to imenoval?" — Deček: „Grdo l&ž." — Učitelj; „Jaz nikoli ne lai,em. Misli si, da ti jaz to povem, da je to soince, kaj bi si putem mislil?" — Deček (po daljšem molku): „Da niste gospod učitelj popolnoma trezni."
(Kaj vse se 1 ahko priseže.) Janez je posodil Francetu lončen pisker, France je pi pisker razbil in Janez ga je šel tožit. France se je moral zagovarjati in je konečno prisegel, da mu Janez sploh piskra posodil ni, da je bil pisker že ubit, ko mu ga je posodil, in zopet, da je bil pisker cel, ko mu ga je nazaj dal.
(Različna značaja.) Žena svojemu možu na šetališču: „O ta krasota narave, ta nebeški mir,'ta gozdni Čisti vonj, tu milo petje pisanih ptičev, o tukaj bi sedela in sanjala do zadnjega dne svojega življenja!" — Mož: „Draga moja, lep» te prosim, le vsedi se in ne daj se motiti v svojih sanjah, jaz pa grem ta čas v bližnjo gostilno in ko bodes odsanjala, pa me lahko tam zopet pokličeš, da greva naprej."
(Zakaj.) Soseda: „Kaj res, da palite luč, dokler vaš soprog ne pride domu?" — Gospodinja: „Gotovo, kajti zadnjič ni dosti manjkalo, in razbita bi s hlapcem z& čevlje zrcalo, ker je bila tema."
Darovi za dyaško kuhinjo v Novem mestu.
D(i 10. oktobra «em prejet HleiUúe daroTe: Veleu. k, éQ[iiiÍIí A. Su-key 20 K. VeleÈ. g, župnik Kr. Mekinec 10 K. Ouflpa T. Hnjs 10 K. Prei. K. katiunik Dobrovec 10 K, Q, nadučitelj Lokar 2 K. Velei. g. žnjmik Tester 10 K. Veleć, g. župnik A. Uvrié 10 K. Vele^^, r. iiiimik M. Ne-matiič 10 K. Veler;. i;;. 2iipaik ». Jirnieu 10 K. Pti g. dr. K. Sltinim sudn^ purarnava 50 K. Neimeunvnua & K. Ud if^e 4 K in S K. Velei. k. dr. J, ZOre 10 K. Veleti r. žapnik J. Viderijar 10 K. VeleE, r. J. Olilak 20 K. VeleiS. ff. dekan J. Nagoiie 10 K. Veleú. g. žnpuik v p. V. liergaot 10 K. Vele£, g. dr. Fr. (jrivec &0 K. Pene«-1 uren sis 4 K 10 h. Vele£. g. dulioTni BvéLnik Saje 10 K Velei, g. dnhovni svetnik I. Podboj 10 K. — liarori iz Novega meain in Eandije 248 K 10 li. (Teh daroT ne bt>tn puiiaTijal, tnamâ v§ak mesec le skujtno SToto n«KnBDÍl.> DatovaIí io eb ineitHc oktober: Audr^ Agnittcii 1 K. CJ. vnetja H. Dolecc 1 K- O. (odui svetnik Dolintek 1 K. Franùii^kRUBki HamuHtaii li K. ti. dvorni «vétnik J, GerdeiSii* 4 K. Neimenovana 60 h G. J. Krajec 3 K. TiRkania Kraje:^ nasi. 2 R. ti. J. Mi-koliS 1 K. ti. dr. E Pajuii 1 K. ti. prof. Pet.tauer 1 K. G, iii>t«r Poiuik
1	E. Q. baroD Beuhbadi, okrajni gUvar 2 K. G. todni svetnik RíkeoIÍ 1 K. fl. V, Hohrtnan 1 K. G. Fr Seidl 1 K. Plein. SiadoviĚ 8., íapan 2 K, (J. I. àkerij, Hodni uadsvêtnik 3 K. G. žnpnik v p. I. Ijalebar 10 K, G. dvorni evéttiik Fr. Šnklje 4 K. Gospa Tniek 1 K. O, dr. VanpotiS 2 K. G. Vidic, postni oskrbnik 1 K. G. I. Zsplotuik, kapit. vikarij 1 K 60 h. Q. .7. Zun, stupati 1 K Q. dr. V. Žitek, advokat 3 K. — Za dva meseca: dr. V. Aliailiiih
2	K. — Za 3 Diuiece: dr, J. tilobelaik 3 K. ti, E. Kastelic 3 K. ti. A. Piill pl. Fiihreaau 6 K. Preň. g. kanonik J. Virant 5 K, in pred, g, kanonik A. Žlogttr 5 K. — Za pol letat dr. P. riefrantescbi 10 K. Prefi, g. kanonik F. Î'ovSe 10 K. G, dr, K. Slano 100 K. — Za celu leto Šolsko: G. sodni evitnik V, (landini 10 K. Gospa 1'avU Hoievar 6 K. G. L. Illovekj 7 K,
G. J. KavSiđ, predsednik okrožn. godiáfa 20 K. G. V. Bernant, župnik v p, 10 K. Goap, J. Jftkae, poBsotnik in ^OHtílniíar 2 vreíi krompirja. — Vrne n&j vsem Ijulii Bog! Prosim prav prúríno Se drnge podpore — prsT hvaležen bom, slasti za živila.	Dr. J. Harinho.
Loterijske številke.
GRADEC. 6. okiobia 20	8 77 27
TRST. 12. oktobra 17 13 18 30 37
Kje je Terezija Kovačič?
ki Je bila pred kakimi trem] leti v Clevelandu, Nje brat Nikela Colarl« Iz Oz)a {o prosi, naj se mu oglasi, on stanuje sedaj na Brelltinau pri Rudolfovem. Prosi tudi znance, kateri za-njo vedů, da mu to naznanijo.
Ugodna prilika !
í2i2)
Došlo rai je povodom moje tridesetletnice ođ bliiu in đaleć tolikauj (lokaxov ljubezni in primanja, da mi je prijetna dolžnoít, iïraziti svojo naj-iíkreuejso lahvalo posebno tvrdJci J. Kriyec naal., iete oiobju in mojim i^g. kolegům En prejeta darila, prireditev elavnoetneK^ vefera io okueno okraÂeiije prostorov, * «àgotOTit/ijo, da mi ostane ta kastni vefer v trajnem spominu. Nadalje prisnina bvala mojim nekdanjim uri;. Boučencem, vsem prijareljem iu inanctm v tujini in doma, kteri »o mi v tako obilnem Steviln faetitali.
KUDOLFOVO, 8. oktobra 1907.
Makso Petrič, tiskar.
Dr. E. Mill
[iuilnopraudni red
in sodni pravilnili
dobi se še le v nekoliko izvodih v knjigarni J. Krajec nasi, v Eudolfovem.
(248-3-1)
Od danes 15. oktobra nadalje prodajam
govedino po K I — kilo, teletino po K I SO kilo, svinino po K 120 kilo, ^^^m
ter ae priporoeujem v obilen obisk. Javorník V Kandiji.
Lepa, nova, lansko leto dovršena
^^ hiša v Straži
na razpotju deželne ceste, ki vodi v Novo nn-atf«-Toplice )ii Žužemberk in je oddaljena kacih 50 korako? od železniške postaje. V hisi se je nahajala prodajalna in je sposobna zn vsako obrt. Poleg hiše je velik vrt, lile/, Étozolec itd. Zraven apnda en gozd, 5 velikih njiv, 4 travniki pašniki, 2 rigolana vinogi'ađa in 2 nerigolana, 2 laza ia gmanjska pravici. — Hiàa in vsa ta zemljišča je cenjeno skupaj na 19.860 kron, ki ae proda na dražbi vsled v konkmz padlega laamika
dne 18, oktobra ob 9. uri dopoldne v Straži.
Natančna pojasnila daje
g. Franc Woka5, trgovet; v Novem mestu.

^ Občinska hranilnica
u Kostanjevici
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime »Kathreiner?«
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek hren vseh vrlin, s ktiterinti se odlikuje Kathreinerjeva kava.
Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippova, sîadna kava.
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristao Kathreineijevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreineijeva Kneippova gladna kava« in a sliko žapuika Kneippa kot varstveno znamko.
edina hranilnica v kostaryeviškem okraju, naznanja, da je prit^la s poslovanjem v začetku meseca avgusta t. L in se naliaja
II občinsiii hiši zraven županshep urada.
s strankami posluje vsako nedeljo in torek od 8. do 12. ure dopoldne. Ob navedenih dneviti sprejema liranilue vloge, jih obrestuje po
tc-r
(241-4-1)
ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Za varnost vlog jamči občina kostanjeviška z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo, hranilnica sama pa je pod nadzorstvom c. kr. deželne vlade, pri kateri je naložena varščina v znesku 20.000 K.
Posoja se na zemljišča po 5"/o, na menice in vrednostne papirje po 67d na leto.
Občinska linuiilnicii v Ko.stanjevici,
meseca septembra 1907.
Ivan Globočnik 1. r.,
predsednik npravnega odbora,
Lavoslav Bučar 1. r,,
pisarniSlii ravnatelj.
Rajmund Doležalek 1. r.,
predsednik ravnateljstva,
Alojzij Gatsch 1. r.,
blaKajnikar.
S
Mesto pralitiiianta
razpisujeHranilnica za Kandijo in ohQ-lico". - PrflšnjE z dohazilí je uložiti do 1. novembra 1907. - Plaia po dogovoru.

Gosiiliiii Ferlič^ (jhiviii tr^.
iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7.
izvršujejo.

Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure.
I MÏ8A Ï NEWmilK
samo 6 dni
v vsaki množini in po dobri ceni kupuje oskrb-niàtvo v Pogancah pri Novem mestu. (iic-a-i)
decBh
želodčne m •i hapljice
preje znane pod imenom
Kapljice sv. Morhii,
sredstvo proti slabosti žolodca, osobllo proti koliki In u)g-danju v želodcu in trebuhu ter proll zaprlini votrovotn. Podpira prebavo težkih, mastnih In preobMo užitih Jedi. 1(Iuc.4K, 5 duc. 17 K, 10 duc. 32 K poštnine prosto postavljeno na nako poŠto.
Trnsini, izvolite mi pugltiti še 12f!tekleiiic „Želodi^nib kapljic", ktere nojiio potrebujem, Ler na moji usebi ^uiludeluu delnjeio. Božo Paiiđ, Kastel - s (Ari. — Pruiiini en ducat kapljic, ker nem se pri dveb ui poBlaaiti ilucBtili prepričal, da jcvrat.im delujejo in jili buiem tndi evojim prijaieljcin priporočiti. Niko ijtražii'ii, Babino polje. — Knakih dupÍHor, katerili vaeh tu naveati ne iiiorem, itnam Telika in go vsakemn na npo-Kleil. Te kapljice isdelnje aatno gradska lekarna v Zagrebu, radi tegii treba je pri naročilih isledei natanúeu nasluT napÍHati: (S4Í-10-1)
Gradslfs Ijetiariis Zagreb, poleg trga so. Marliii 18.
v
ležeča v ulici za lukajŇDjo gimnaziju, je takoj naprodaj. NatanĚneje podatke daje	(23Ů-3-2)
Ana Mišič v Trstu, Via del Farneto št. 16. It, nadstropje.
1'rtd euiin iiieauem je prilel
(243)
vozijo brzoparniki ..francoske prekomorske družbe,"
Edina najhrajša črta.
Veljavne vozne listu in brezplačna pojasnila daje samo
1. iMâBllâ.
oblastveno potrjena potovalna pisarna
V lijnbljiUli, Dunajska cesta Št. 18,
(2G-24-ia) nasprosLi znane gostilne pri „Figovcu".
fm- ŽENSKE LASE. "^T"
zmegaoe in rezane kupujem in plaćam po najvišji ceni. Izdelujem vsa viasuljarska dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume, četke za zobe, Odol, Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in očiščuje prhut.
SpoâtovRtijeni se priporočam Ivan Svetec,
(7-20-SO) brivec In vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg, (Nasproti mestno blSe.)
uelih pes prepeličar
temno-rujave barve, nekoliko bel med prvimi nogami In nekoliko pikast po prvih nogah. Sedanji gospodar ga želi nazaj dati, zatu naj se oglasi pravi gospodar pri Vinkotu Slivnik v St. Vidu ali pa pri meni Jugjp Groznik, Pungert, poŠta St. Vid.
Učenca
tahoj sprejmem za mesarski obrt. fllojzij Mežiiaršič mesar u Kandljl.
àààà:àâàéMàééà,éàiii (m-s-i)
Steckenpferd - lilij sko-mlečno milo
Bergmanita & Co, Draždani In Tečin n. L,
je in ostane glasom vsak dan dušlib priiinalnic najuspeinejie Tseb tnedecitialuih mil proti pt^^am kakor tudi t dunegu iu ohranitev nein^, mebke kuie in rožnate polti. — Dobiva se po .80 v komad t rseb lekaruab, družerijab, par rum eri j ab, trgovinah uiila in brivuicab.	2Ci'13)
Pošten WW iz dobre hišo,
najmanj 14- let star, se takoj	sprejme
v manufakturno trgovino	(239-0-2)
Kari fiarborlî u Rudoifouem.
Nq ppodflj je hiša = = št. 61. za šolami.
= = = = = = Berta Vojska. =
, (182-0-7)

(152-24-10)
Toviirna stn^jev in železolivarna
K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) f
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor:
plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitiev, mlatilnlc, žitnih čistilnic in od-biralnikov (trijerjev), siamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobiinih mlinov, parilnili kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalniti strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za mavec, s^ Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji -«ij
Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji, «mm Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj In poštnine prosto. Dopisuje slovensko.
ZastopstvoQza Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J, ISoxXiatiČ, Dunajska cesta itev. 31.

Proda se iz proste roke
(234-2-
(230-3-3)
vec
il» posestna hjčn
v Kandiji pri Novem mestu.	III Iv M
Leži v bližini kmetijske šole na Grmu inje pripravno za stavbišča. Cena po dogovoru.
Več se izve pii
• gg. L. KopaiSu in 3. Fquííču d Novem mEstu. «
Proda se iz [.roste ruke
S v sobami in hovacnico v Kandiji št. 30. zraven je tudi fi oralov zemlje, hozolc, šupa
zidana z opeho hrita. :
Več pove lastnik Peter Gorupič, Kandija.
Slavnemu obilnslvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
dne 1. Julija t. L popolnoma na novo urejeno
t3i9-3-3)
manufohturno trgovino
■<> na Glavnem trgu et, 94, <>-
ter Imam veliko zaiogo sveiega. raznovntnega in najboljšega oblačilnega blaga po zelo nizkih c«nah.
Nadalje imam v zalogi vsako vrste perila — lino In la delavce, — predpasnike, moderce, kravate ter vse potrebščine za krojaie in šivilje, kakor tudi nagrobne vence In trakove.
Za obilen obUk ae priporočam Noto mesta, 15. sept. 1907. JOS. RAVNIKER.
I
Prva IjubljiuiHka
veliha žgolnica have,
Karel Pianinšek, LJubljana, Dun^ska cesta.
Elt-ktrični obrat, teda) večkrat na dan sveže žgana kava; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krf^pkega oknsa. Nujnižje cene za posamezne viste in za naj-priznanejše zmezi.	(29-12-10)
Poâlijatve od 3 kg naprej poštnine prosto, "VQ
•• Tovarnar Franc Nechvíle ššsS ••
na Dunaju, V.I., Margarethenstrasse Nr. 98 §•
priporoča p. n, vinogradnikom, društvom in gostilničarjem svoje izdelke in sicer;	{S
00
piitciitovinio trtno škropilnico „Avstrija*', ročne in iialiibtne žvep- •• Ijalnike „Vindobona", škropilnice za drevje, sušilnico za sadje, kakor SS 22 vse potrebno orodje za vino in pivotoc ter za klctarNtvOj kakor: •• grozdne in sadne mline in Htiskalnice, pumpe in cevi za vino i. t. d. 00
ém	S
Oilguroni urednik, izdi^atelj iu saloiuik Urban Horvat.
Tûk J. Krajec nasi.