[CTOW BUY
ITATM
WAR
k/BONPf k av> \ftAMH
LETNIK (VOL.) LIL
CHICAGO, ILL., TOREK, 26. OKTOBRA —.TUESDAY, OCTOBER 26, 1343
■WMJIW
Veliki boji v Rusiji in v Italiji
RUSI BUEJO BOJ
ŽA JUŽNO UKRAJINO
Moskva, Rusija. — Mesto Melitopol, kjer so divjali več dni najbolj krvavi boji, ki se dajo primerjati le bojem pri Stalingra-du je še zadnji teden padlo v ruske roke. Rusi so vrgli pri tem mestu Nemce nazaj za devet milj in se bližajo zdaj Antimovki 25 milj jugo-zapadno od Meli-'topola. Najhujši pritisk zadnje dva dni pa izvajajo Rusi v sektorju med Zaporoži in Polinav-ko in se nahajajo le par milj od Krivega roga, ki je važno železniško križišče ob glavni progi med Polivanko in Zaporoži in tvori edino pot, po kateri se morejo umakniti Nemci iz vse dnjeperske nižave. Računa se, da se nahaja v tem delu fronte nad 800,000 Nemcev. Krivi rog je kakih 100 milj od mesta Nikolajeva. Če bo ruska ofenziva prihodnje dni uspešna znajo Rusi odrezati in zajeti več kakor en milijon Nemcev v Krimski in južni Ukrajini. Na drugih delih ruske fronte ni važnejših sprememb.
Konferenca, ki se vrši v Moskvi med prvimi ministri Anglije, Amerike in Rusije zadovoljivo napreduje. Dasi s« te prve dni konference reševali le po-
*
drobnosti in pa sestavljali program raznih vprašanj, ki se tičejo teh posvetovanj, je konferenca dosegla že več uspehov v tem, da je zbližala zastopnike in nekatera vprašanja tudi v načelu že rešila. Prvo in glavno vprašanje za zdaj je doseči zmago nad skupnim sovražnikom. Takoj za tem pa sodelovanje v urejevanju povojnega sveta.
. Iz Švice omenja neko poročilo, da vlada med najsposobnejšimi diplomati in opazovalci mnenje, da če bo dosežen med Rusijo, Anglijo in Ameriko po-polen sporazum glede centralne Evrope in Balkana, bodo Nemci položili orožje predno bo minilo šest mesecev. Kaka nesoglasja pa jim znajo dstti nadaljno upanje, da bodo do-pegli kaj vee, kakor le brezpogojno predajo.
ZAVEZNIŠKI POVELJNIK
MASARYK SVARI PRED POPUŠČANJEM IT ALI- • JANOM
London, Anglija. — Masa-ryk, sin pokojnega prvega predsednika ' Čehoslovaške republike je zadnjo soboto izrazil začudenje v syoji izjavi nad vsem, kar se je Italijanom popustilo ob njihovi kapitulaciji. Mnenja je, da tako popuščanje ni preveč na mestu in da takim nezanesljivim elementom, kakor so Italijani, ne more posebno koristiti nikomur. Italija je bila ena najzvestejših članic osisča, njena ustanoviteljica. Zdaj pa naj se Italijane kar na enkrat prizna za "sobojevnike" — to Masaryku ne gre v glavo in v resnici ne gre v glavo še marsikomu drugemu ne. V nekaterih slovanskih krogih vstajajo sumnje, da se hoče Italijo ohraniti kot nekak protiutež proti slovanskemu bloku, če bo ta postal močan po tej vojni.
-o-
ŽELEZNIČARJI BODO GLASOVALI GLEDE STAVKE
Washington, D. C. — Poleg premogarske stavke grozi deželi tudi stavka železničarjev^
I Zastopniki petih unij železničarjev, ki so Bratovščina strojevodij ; Unija železniških sprevodnikov; Bratovščina kurja-čev in oskrbnikov lokomotiv; : Bratovščina železničarjev in IJ-nija premikačev, kar šteje sku-I paj do 350,000 delavcev, so odločili, da se da zadeva spora ra-} di zahteve po povišanju plač na splošno glasovane vsemu članstvu omenenih uni. Železničarji so zahtevali 30% povišanje plač. Ponudilo se jim je pa le 4 cente poviška na uro, kar pa železničarji odklanjajo. Glasovanje bo trajalo najmanj mesec dni, pravi poročilo. Med tem se pričakuje, da bo vlada posegla v spor in skušala istega rešiti. Za vlado je to nova težkoča.ker ji sega v račune njenega vojnega gospodarskega stabilizacijskega programa.
o
CIVILISTOM DOVOLJENO KUPOVANJE PURANOV
Washington, D. C. — Vojna uprava za prehrano je objavila, da je nakup puranov za vojsko dovršen in da je nakupljenih do blizu 23,000,000 funtov puranov za vojsko, ki se bodo ser-virali vojakom na Zahvalni dan. S tem ponedeljkom naprej je dovoljeno civilistom kupovanje puranov. Za civilno u-porabo bo ostalo okrog 445,-000,000 funtov puranov. -o-
NAS ROJAK UMRL
Chicago, 111. — Naš znani rojak Mr. Lawrence Veber, s 23. ceste, ki je dolgo let razvažal in prodajal premog, je v nedeljo jutro umrl. Star je bil okrog 63 let, doma od Škofje Loke na Gorenjskem. V Ameriki je bil 45 let. Tu zapušča žalujočo soprogo, 3 sine, 2 brata in 2 sestre v starem kraju. Njegov pogreb se bo vršil v sredo dopoldne iz cerkve sv. Štefana. Pogreb ima v oskrbi naš slov. po-grebnik Mr. Louis Zefran. Žalujočim naše sožalje, pokojniku pa naj sveti večna luč in naj v miru počiva k
PISNO IZ LJUBLJANE
POSLANO MAJA 1943
Priobčuje P. Bernard Ambrožič
pri nas, ali pa ostalih 90% ljudi, ki so proti komunizmu. Res je, da vodstvo partizanov drži v svojih vrstah s silo ali lažjo še marsikatere, ki bi radi zapustili partizane, ker so po prepričanju proti njim. Toda kljub, temu je dejstvo, da je partizan-stvo pri nas v razsulu. Danes si pomaga predvsem z italijanskimi komunisti, ki jih je precej tako med fašisti kot tudi v vojski, in pa da kliče na pomoč hrvatske partizane na boj proti nekomunističnim Slovencem. •
Mislim, da ni človeka v naši pokrajini, ki bi bil po par tisoč umorih, ki so jih zagrešili partizani, in po tolikem trpljenju, ki so ga povzročili, sposoben sestaviti forum, v katerem bi sedeli za isto mizo voditelji OF in zastopniki Slovenske Zaveze. Preveč je vmes grobov, sovraštva in izdajstva. Edina možnost bi bila, da vodstvo partizA£ftx_ dobi od Kominter-lie nalog, prenehati z ropanjem in ubijanjem in da izloči iz svojih vrst vse tiste, ki so sodelovali pri prelivanju nedolžne slovenske krvi.
Mnogo jih je, ki so jim partizani požgali domove in pobili družine, preden so se mogli odločiti za vstop v Vaške Straže. Kako naj se taki danes sporazumejo s svojimi roparji in morilci njihovih družin? Res je, da je na Gorenjskem in Štajerskem položaj drugačen, toda tudi tam bo treba velike opreznosti, da ne bodo komunisti izrabili ugodnega trenutka, ker imajo tudi tam iste cilje, le da jih radi nemške okupacije ne morejo izvajati.
Glede oseb, ki so bile predlagane za posredovanje, še tole: Nagode je velik prijatelj sovje-tov. Toda komunisti so ga stalno imenovali v svoji literaturi "dihur", iz česar se vidi, kako ga cenijo . . . Kocbek je sokriv nešteto umorov in je težko z njim voditi kake razgovore, pa je tudi praktično pretežko.
Ljudstvo v Sloveniji je danes v ogromni večini za Angleže in Amerikance ter pričakuje od ijih, da ga bodo rešili ne le okupatorjev, ampak tudi komunističnih teroristov. Za oboje je pripravljeno prinašati žrtve.
Lord Louis Mountbatten, ki je bil ravnokar imenovan za najvišjega zavezniškega poveljnika v jugovzhodni Aziji, nas gleda iz te slike skupaj z Lady Mountbatten. Slika je bila posneta v Londonu, ravno malo prej, ko je vrhovni poveljnik odpotoval proti svojemu glavnemu stanu v New Delhi, Indija.
DVA GASOLINSKA PARNI-]
KA TRČILA SKUPAJ — £8 MRTVIH
Palm Beach, Fla. — Zadnjo sredo ponoči sta trčila ne daleč od floridskega obreftf« dv» tovorna gasolinska parnika, ki 1 sta prevažala gasolin ob obrežju za letala in druge razne namene. Takoj ob trčenju se je vžgal na obeh parnikih gasolin in sledila je silna eksplozija. Na parniku, ki je vozil severno i se je nahajalo 43 mož posadke, od katerih se je rešilo 16 samp 7 mož. Na drugem parniku, ki je vozil s severa proti jugu je bilo 73 mož posadke in rešilo i se jih je le 21 mož. Oba parnika sta bila zatemnjena, ker parniki imajo nalogo voziti zatemnjeni, da jih ne vidijo po noči sovražni submarini. Prizor ob nezgodi je bil nadvse strašen. Najprvo je švignil z obeh ladij visok ognjen steber proti nebu, nato se je pa gasolin razlil po vrhu morja in zgledalo je kakor obsežen goreč otok. Le tisti, ki so takoj poskakali v vodo in odplavati od prizora so se rešili, a še te je mnoge dosegel goreči gasolin in jih pokončal. .
.	-o-
VELIKA SLAVNOST PODRUŽNICE SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE
Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo je slavila podružnica Slovenske Ženske Zveez, štev. 2 velik dan. Slavili so razvitje in blagoslovitev podružnične zastave. Ob 11:30 so imeli v cerkvi sv. Štefana slovesno sv. ma-|šo, pri kateri se je izvršila blagoslovitev zastave. V cerkev so korakali v lepi pestri povorki, v kateri so sodelovala skoro vsa j društva v naselbini. Po maši se i je serviral bogat banket v šol-I ski dvorani, nakar je sledil govorniški program. Po tem pa je bila domača zabava. Bil je to lep velik dan za Slov. Žensko Zvezo in naselbino.
njanja prodajnih cen premogu. Vlada kaj takega ne bo storila, ker bi pozneje morala napraviti tudi drugim industrijam in to bi vrglo iz tira vladni gospodarski program, česar se pa ne
■	sme zgoditi, če hočemo, da ne
■	pride do nezaželjene inflacije
«
FRONTA V ITALIJI
CRIZENEMŠK0 M0C
Zavezniški stan v Italiji. — Zavezniki so zadnje tri dni zdatno povečali svoje aktivnosti. Osma angleška armada ob vzhodni obali Italije je napredovala zadnja dva dni za devet milj. Prekoračila je reko Trigno in se bliža Vasti ob Jadranu. Ameriška peta armada pa je izboljšala svoje pozicije in razvija svojo aktivnost ob zapadni obali in v sredini fronte. V Italiji in na-Balkanu je zdaj zaposlenih okrog 35 do 40 nemških divizij, katere zelo manjka Nemcem v Rusiji.
Te dni je eno leto, odkar je začela osma angleška armada s svojo ofenzivo pri El-Alamei-nu v Egiptu proti četam maršala Rommela. Od tedaj naprej so se Nemci neprestano umikali iz Egipta v Libijo, odtam v Tunizijo in odtam nazaj po otočjih v Sicilijo in zdaj so na umiku v Italiji. Če bi računali daljavo od El-Alameina pa do
KRIŽEM SVETA
VEC IN VEC PREM0GARJEV IZ0STAJA OD DELA
Prišlo je na nas vprašanje iz Londona, ki nas je precej iz-nenadilo. Vprašali so nas, če obstoji možnost, da bi se Slovenska Zaveza ponovno sporazumela s partizani preko Vidmarja, Nagodeta in Kocbe-j ka . . . Podlaga sporazuma naj bi bil dogovor in medsebojna; obljuba, da boste obe ' strani j prenehali z ubijanji Slovencev j in bosta sodelovali za edin-stvo Slovencev v federativni
;
Jugoslaviji . . .
To vprašanje kaže, da zu-; nanji svet kljub našim števil-! nim poročilom še nima prave slike o tukajšnjem položaju.
Akcija komunistov pod O-svobodilno Fronto ni čisto nič i drugega kot izvajanje komunistične revolucije, ki je dosegla ves svoj razmah v Ljubljanski provinciji — k čemer je pripomogel nemogoč postopek Italijanov. 1 Partizani od ysega početka niso smatrali za svojo glavno nalogo. da se fto-re proti okupatorjem, ampak proti nekomunističnim Slovencem.	\
Do srede leta 1942 so v množicah klali slovenske ljudi, ne da bi se jim kdorkoli postavil po robu. Tudi ni nihče naznanil okupatorjem glavnih voditeljev revolucije, ki so tedaj še mirno hodili po Ljubljani. To kaže na veliko zavednost Slovencev in njihov splošni odpor do okupatorjev.
Šele v drugi polovici leta 1942 je ljudstvo v svojem obupu prijelo za*orožje in so nastale Vaške Straže. Te so ostale le v obrambi zoper partizane, ki jih napadajo, nikjer pa niso sodelovale z Italijani. Nemogoče je danes ukazati nam, da naj prenehamo z ubijanjem -Slovencev. Upravičeno je izjavil zastopnik socialistov pri Slovenski Zavezi, da je taka beseda za nas žaljiva, zakaj mi nismo nikdar napravljali atentatov in tako ubijali Slovence, ampak smo bili vedno le v o-brambi proti napadom komunistov. Če oni še danes nočejo prenehati z ubijanjem Slovencev, nam ostane le dvoje: ali se pustimo ubijati še naprej, ali se j branimo.
Sodelovanja s partizani za edinstvo Slovencev v federativ- j , ni Jugoslaviji si ne moremo praktično predstavljati. Ob po-| stanku Osvobodilne Fronte — in tudi še mnogo pozneje — so se razne skupine pogajale za . sodelovanje ž njimi, toda nihče se jim ni mogel pridružiti, kdor l ni bil komunist ali prepričan, . da je sovjetizacija Slovenije, četudi pod najhujšim pritis-t kom, edino pravilni cilj za bo-1 dočnost.
Še celo milogo tistih, ki so bi-
-	li sprva v vodstvu OF, jo je mo-
-	ralo razočarano zapustiti, ker
-	tako -divje izvedbe komunistič-
-	ne revolucije niso mogli prena-
-	šati.
Danes je situacija ta: ali
-	zmaga v ljubljanski pokrajini j komunizem, to je 10% komunistov, kolikor jih približno je
—	Stockholm, Švedska. — Nemško vojno letalo Je napadlo blizu otoka Holloe ~ švedsko r
transportno letalo in ga sestre- j lilo. Letalo je padlo na obrežje otoka Holloe in se je ubilo 13 potnikov, sajne odlične in važne osebnosti. Švedi so zelo razburjeni radi tega dogodka.
—	Bern, Švica. — Iz Buda-pešte poročajo, da Rumunija kliče ppd orožje vse letnike 1923, 1924 in 1925. Ob Besara-biji hite Rumuni z utrdbami, kar je znamenje, da pričakujejo ruskega navala prej ali slej. V Bukarešti vlada veliko raz-burjehje, ker nemška vrhovna komanda je dala Rumuncem znati, da morajo Rumuni sami skrbeti za svojo obrambo.
—	New York, N. Y. — Raz-pečevalci božičnih drevesc, ki so jih dobivali iz Kanade in severnih krajev Zdr. držav javljajo, da bo letos najmanj' polovico manj božičnih drevesc na prodaj, kakor jih je bilo lani. Razlogi so, ker ni ljudi, da bi sekali drevesca in iste pripravili za trg.
—	London, Anglija. — Francoski patriptje so ubili te dni nazijskega guvernerja generala Ernesta von Schumburga, ki je vladal Parizu in okottci. Bil je obenem tudi podguverner vse okupirane Francije. Ta atentat je silno razburil Nemce in pričakujejo maščevalnega preganjanja od strani nazijev.
—	London, Anglija. — Železniški delavci v Claphamu so od strahu obstrmeli, ko so za-: gledali na progi srednje velikega leva. Zgodilo se je> da je lev ušel iz železniškega voza, nato je hodil nekaj časa po progi in ko je zagledal delavce je pobegnil v stran in nato zlezel v neko jamo in zaspal. Poklicali so paznike iz zverinjaka, ki so leva ujeli V kletko.
—	Kalkuta, Indija. — Angleške oblasti so obsodili na smrt štiri Indijce iz Malaje, ki so jih Japonci pripeljali s sub-marinom na indijsko obrežje, da bi tamkaj za nje vohunili. Oblastem so padli v roke predno so imeli kako priliko za svoj
nevarni posel.
i
Washington, D. C. — V začetku zadnjega tedna je izgledalo, da se bo spor med lastniki premogokopov in premogarji poravnal. Poznejši dogodki pri pogajanjih med premogarji in lastniki pa kažejo, da so na polju premogarske industrije še daleč od pravega miru in sporazuma. Kakor zadnja poročila omenjajo se nahaja v Alabami do 22,000 premogarjev na stavki. V Kentucky, Indiani, Ohio in Illinoisu pa kakih 17,000.
Vojni delavski odbor je pozval unijske uradnike na zagovor, zakaj niso skušali pregovoriti premogarje, da bi šli na delo, kakor je bilo to obljubljeno. Unijski uradniki odgovarjajo, da so poskusili pregovoriti premogarje in so premnogi u-bogali in delajo, mnogi pa odklanjajo vsako prigovarjanje
in se na delo nočejo vrniti. Premogarji zahtevajo z lastniki pogodbo in izjavljajo, da brez pogodbe ne bodo delali. Kedaj bo prišlo do pogodbe pa do danes še nihče ne ve, ker zadeve so zelo zamotane. Spor radi pogodbe bo zdaj sedem mesecev star, vlekel se bo pa najbrže še naprej, ker lastniki izjavljajo, da kake pogodbe v teh negotovih razmerah ne morejo podpisati razen pod posebnimi pogoji, da jim vlada dovoli avtoma-! tično tudi pravico do spremi-
Izšla je
"BARAGOVA PRATIKA"
za prestopno leto 1944
Letos j« povečana za celih 32 strani. Kresno ilustrirana s mnogimi različnimi slikami. Povestni del je nadvse zanimiv, kakor tudi ▼sa druga vsebina. Pralika stane letos s poštnino
40 CENTOV,
kar je poslati v čeku. Money ordru ali v gotovini na naslov:
BARAGOVA PRATIKA
1849 West Cermak Road, CHICAGO (8). ILL.
KUPUJTE VOJNE BOIVDEI
"Amerikanski Slovenec"
DELA ŽE
52
LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
F Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽICE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
STEV. (NO.) 148
Berlina so Angleži potisnili Nemce nazaj že skoro dve tretjini pota in imajo le še dobro tretjino pota do Berlina. Ta zadnja tretjina bo seveda najhujša.
Na Balkanu se razvijajo večje aktivnosti. Partizani poročajo, da so ujeli v Bosni pri Pro-jcdoru do blizu 2000 Nemcev. Mihajlevičevi četniki pa pritiskajo proti Sarajevu.
Angleški in ameriški letalci so bili zadnje dve noči zelo aktivni. Angleži so obnovili napade .na Porurje. Ameriški letalci pa so bombardirali več krajev v severni Italiji, v Avstriji in južni Nemčiji.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 26. oktobra 1943
DOGODKI
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski Tke first and the Oldest Slovene list v Ameriki,	Newspaper in America.
Ustanovljen leta 1891	Established 1891
Ishaja rsak iorsk in petek. Issued every Tuesday and Friday.
Izdaja in tiska:	Published by
EDINOST PUBLISHING CO.	EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredniitva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago	1849 W. Cermak Rd.f Chicago
Telefon: CANAL 5544	* Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto-----------$4.00 For one year_______$4.00
Za pol leta __________2.00 For half a year___._ 2.00
Za četrt leta _______ ,„ ___1.25 For three months__1.25
Za Chicago. Kanada In Evropo:	Chicago. Canada and Europe:
Za celo leto-----$4.50 For one year_____$4.50
Za pol leta________2.25 For half a year_______2.25
Za četrt leta_________;____1.50 For three months____J__1.50
Dopisniki so proieni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je lisi zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva Qpmeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino tečno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
0 MALIH NARODIH
Vprašanja malih narodov delajo velesilam skrbi in težave. Ali jih delajo le na videz, ali tudi ,v resnici, je seveda druga zadeva. Delajo pa jim gotovo skrbi, v kolikor so mali narodi njim v korist ali v škodo, to se pravi njihovim interesom v zvezah in odnošaiih z drugimi velesilami, ki konkurirajo z njimi.
V zadnji svetovni vojni je predsednik Wilson iskreno naglašal pravice malih narodov. Nikoli preje v zgodovini še ni noben predstavnik kake velesile iskrenejše govoril za male narode kakor pokojni predsednik Wilson. Toda mir in uredba tega vprašanja o malih narodih in njihovih pravicah je izpadla vse drugače, kakor jo je zasnoval v načelu predsednik Wilson. Zakaj je tako izpadlo?
Sebičnost in pa interesi velesil v Evropi so baje tako zahtevali. Bolj odkrito bi pa bilo povedano, če zapišemo, da so veliki in močni hoteli ostati še naprej veliki in močni in so hoteli imeti tak mir, da bi bili z ji jim zaščiteni proti morebitnim rivalnim velesilam za razne slučaje. Velesilam je posebno delala skrbi Rusija, ki je po revoluciji postala komunistična. Nje se je bala Anglija, bala se je je Amerika in kratko ves zapadnisvet. Morda je bil to vzrok, da so zapadne velesile po osrednji in južni Evropi postavile med njimi in Rusijo celo vrsto malih držav. Razlog je v tem ta, da so računali, češ,, če bo komunizem prodiral proti zapadu, bo moral najpreje preko teh državic. Tu se bo pokazalo, ali bo uspešen ali ne. Tudi morebitni spopad bo preje tam, kakor pri nas. Kratko, male vmesne državice so bile postavljene več zato, da bi zadržavale sunek iz vzhoda, kakor pa iz gole nesebične ljubezni do bližnjega, v tem slučaju do malih narodov.
Angleška politika je bila naklonjena malim državam že dolgo preje. Stoletja nazaj že je zagovarjala tako politiko in je take male državice tudi podpirala gospodarsko, v j toliko, da so mogle po svoje životariti, a so bile le vedno na | razpolago kot neke prve predstraže proti navalom v sfere,: kjer je prevladoval angleški vpliv. Dokler ni postala Pru-sija močna in nevarna zapadu, ne najdemo nižavskih drža-1 vic ob Severnem morju. Pozneje pa so nastale in dale so I se jim celo prilike za gospodarsko življenje, naklonile so se jim kolonije in drugo, da so mogle dihati in obstati. Ko se je pa v zadnji vojni zrušila nemška moč, ki se je seveda le prihlinjeno podala, pa so zopet isti zappdnjaki postavili po osrednji in južni Evropi celo verigo malih državic, kakor že omenjeno, proti vzhodu, ki so ga predvidevali, da bo postal močan in mogoče nevaren.
Zadnje čase močno propagirajo talso uredbo osrednje Evrope, da bi bile razne skupine povezane v raznih gospo- 1 darskih unijah in ne več le vsaka sama zase po narodnostih, kakor doslej. Duh narodnosti naj bi polegel in rezig- j niral v dobro gospodarske politike raznih skupin. Ideja ravno ni slaba. Gre pa za to, ali bo to dalo svetu mir in trdno podlago zanj? Kaj je za temi načrti, ali ne morda gotovi politični nameni gotovih velesil? Federacije skupin ali narodov so v gotovem smislu prav potrebne in bodo za- 1 jamčile začasni mir v Evropi. Ce bodo te federacije take-;] ga značaja, da bodo imele le namen raznih ograj med go- [ spodarskimi in političnim sferami velesil in da bi jih sled- j nje v ta namen tudi rekrutirale, potem ne bo to nič novega, j dobili bomo nazaj zopet stari svet, staro hišo, morda z no- J vo streho, ki bo držala nekaj časa, dokler jo kake nevihte 1 zopet ne porušijo in razdenejo.	1
Zapadne velesile niso še na jasnem, kaj naj naredijo z [ Nemčijo po tej vojni. Za zdaj je glavni cilj dosega zmage i 5 in brezpogojna udaja. To seveda mora biti najprvo. Zajca s je treba najprvo imeti v vreči, potem se da šele govoriti, i kaj se bo z njim naredilo. Najnovejše mnenje je, da bo glede Nemčije padla kocka pri zapadnih velesilah po seda- č nji moskovski konferenci. Vse zavisi, kako bo Rusija po- ž dala svoje stališče do zapadne povojne Evrope in kaj bodo 8 njene zahteve. Če bodo te zahteve take, da ne bo bojazni p na zapadu pred Rusijo, tedaj bo načrt glede povojne Nem- u čije morda kmalu obelodanjen. Če pa bo nastalo obratno t
0	ROJAKOM V CHICAGI e Chicago, III.
Kot ste že večkrat čitali v ča«
■	sopisju, bo tenorist Thomas Cu-kale priredil koncert v nedeljo
-J 31. oktobra v Bohemian Ame-» rican Hali na 1440 W. 18th St., Chicago. Ta koncert obeta biti i zelo zanimiv in vreden, da ga
1	posetimo. Tom Cukale bo goto-jvo podal vse, kar najbolje zmore. Na programu bo nastopilo
J več pevskih zborov, kakor tudi posameznikov, kot boste lahko razvideli iz programa, kateri . bo priobčen v vseh slovenskih j i časopisih. Vsak zaveden Slove-nec se bo gotovo udeležil te prireditve, ker zavedati se mo-. ramo, da danes je že zelo težko 1. spraviti kako dobro kulturno prireditev na oder. Včasih smo ) se tolažili, češ, saj bo že stari j kraj poskrbel za razvitje slo-j venske kulture, nam tukaj ni potreba. Danes je ravno narobe. Slovenija je vkovana v verige suženjstva, in tam se več ne
I	poje slovenska pesem in več ne čjta slovenska knjiga. Dolžnost'
j vsakega ameriškega Slovenca ,je, da danes z podvojeno močjo | in zavestjo deluje pri vsaki slo-. | venski prireditvi, da na ta na-
II	čin ohranimo, kar se še ohrani-i ti more. Polovico čistega do-i bička gre Jugoslovanskemu po-. | možnemu odboru, Slovenska . sekcija. Kdor je mislil, da je še
>	dovolj časa pomagati, naj se J zbudi vsaj sedaj, ko so zavez-. niške čete že takorekoč na pra-1 gu Jugoslavije, oziroma Slove-
■	nije. Za božične praznike bomo
>	že skoro gotovo pisali v svobod-
>	no Jugoslavijo, tisti kateri smo imeli sorodnike tam in jih imamo še, samo ne vemo, ako bodo prenesli vse grozote vojne in ako jih bo naše pismo dobilo še 1 : pri življenju. Sorodnikom bomo pomagali mi, kdo bo pa pomagal tisočem slovenskih siro- : makov, kateri so toliko nesreč- 1 I ni, da sploh nobenih sorodni- i kov tukaj nimajo. Ali naj oni < poginejo gladu? Naša dolžnost 1 •je,*da tem ubogim pomagamo < in pomagati moramo sedaj, ker 1 ako bomo čakali, bo naša po- ] moč prepozna. Kar boste potro- J šili na koncertu, se morate zavedati, da polovico tega bo šlo j za kruh lačnim ljudem v vaši ] rodni Sloveniji. Toraj še enkrat ] vabim vse Slovence v Chicagu ] in okolici, da pridejo na to pri- z reditev in pokažejo, da imajo A še v sebi dobro slovensko srce.
Anton Krapenc, i j predsednik št. 8 JPO-SS. t
ZA SLOVO IN DOBRODOŠLICO Kansas City, Kansas *
Pošiljam naročnine za Ara. j Slovenec in Novi Svet. Pri tej priliki naj tudi na kratko poro-j1 ;čam, kakor mi je bilo poverjeno, kako smo praznovali nedeljo 17. oktobra. Novica namreč je, da nas bodo zapustili č. g. r Daniel Gnidica, naš župnik. Po- 1« klicani so v svojo rojstno žup- s nijo Pueblo, Colo. Na njihovo i mesto so se že odzvali č. g. A- d lojzij Potočnik, njihov sošolec, t; Zato so farani obema priredili ii sijajen banket, kot odhodnico v in dobrodošlico.	b
Brez pretiravanja moram re- v či, da je bil lep banket. Udele- v žili so se ga tudi milostljivi g. ir škof. Nič se ni poznalo, da smo n v vojni. Vse nam je šlo na roke n pri banketu. Na odmerjalnem ni uradu smo dobili posebne kar- n< te za nakup mesa in drugih v:
stališče glede Rusije pri zapadnih velesilah, potem bo zapihala glede povojne Nemčije pri zapadnih velesilah druga sapa. V enem in drugem slučaju bodo vmes interesi malih narodov. Po moskovskem sestanku bodo mali narodi kmalu lahko na jasnem, kaj lahko pričakujejo v povojni Evropi.
jestvin. Obmizni vodja (toast-mašter) na banketu je bil Fa-i- ther O'Connor iz irske cerkve, i- Ko so se ljudje dobro okrepča-o li, je Father O'Connor pozval i- za govor našega dolgoletnega ključarja Mr. Matthewa Petek, ti Ta je-lepo govoril o sedem in a pol letnem delovanju s Fr. Gni-> dico. Priporočal je, naj bi bili >- farani tudi novemu župniku ta-o ko naklonjeni. Nato je bila po-ii zvana k besedi Mrs. Cvetko-o vich, ki je govorila v imenu Ol-ri tarnega društva. V imenu dru-h štva Najsv. Imena je govoril Mr. Joseph Schneller, v imenu e dekliške Marijine družbe pa >- Miss Barnis Novak. Nato je de-o klica Angelina Toplikar časti-o tala župniku za slovo v sloven-o ščini in mu podarila šopek ri cvetlic. Za tem je deklica Miss )- Tome izrekla dobrodošlico nori vemu župniku v angleščini in )- mu tudi podarila šopek cvetlic, i- Cerkveni mešani zbor je zapel e pesem "Lastovica". Župniku e Gnidici za slovo je deklamirala >t Miss Johanna Veselic, nakar je a imenovani zbor zapel pesem o "Pozdravljen bod\ slovenski >- dom!" Potem'je govoril Msgr. i- McKenna, kateremu je znan i- potek naše župnije od začetka. >- Govorili so došli župnik " Rev. >- Potočnik, nato pa so govorili a Father Gnidica za slovo. Do e konca življenja se bodo spomi-e njali nas faranov v molitvi. Na-;- zadnje so še govorili sam mi-.- lostljivi škof Schullte.. Lepo so i- se izrazili o Father Danielu kot o duhovniku in dobrem gospo-
-	darju, pod katerega vodstvom o je bilo izplačanega $25,000
-	dolga v sedem in pol letih. Na-
0	zadnje je še Father O'Connor ti dal priznanje našim kuhari-e cam, da brez njih ne bi mogli
-	biti. In res gre veliko priznanje
-	Mrs. Tereziji Cvetkovič, ki se
-	že mnogo let trudi pri raznih
-	banketih in prireditvah; pod
-	njenim vodstvom vse lepo izpa-
1	de. Zahvala gre tudi vsem dru-t gim ženam, ki so se mnogo tru-5 dile za dober uspeh. Ko se je r banket bližal koncu, je še Matt
-	petek podaril župniku primer-
-	no darilo v imenu cerkve.
Ko se je poslovila duhovšči-! na> je naš stari faran Mr. John 1 Palčar svojo harmoniko razteg-t nil in zabava se je nadaljevala 1 pozno v noč pri mrzlem ječme-
-	novcu. Saj veste, kako smo Slo-) venci.
S Father Gnidico smo izgubili vnetega govornika in ljubi-' telja slovenske besede. Naj ga Gospod ohrani še mnogo mnogo let zdravega v svojem vinogradu !
Joseph Kostelec, zastopnik.
-o-
PODRUŽNICA ŠT. 26 JPO-SS VAS VABI
Indianapolis, Ind.
Na zadnji redni seji se je razmotrivalo, kaj bi se ukrenilo, da bi se kaj pripomoglo v sklad naše pomožne akcije. 1 Končno smo določili in sklenili, da bomo priredili zabavo s kar- i tami (card party) v ta namen, i in sicer v nedeljo 21. novembra ] v Narodnem domu. Pričela se i bo ob dveh popoldne. Vljudno ■ vabimo vse rojake in rojakinje i v naselbini, da se udeležijo o- < men jene prireditve polnoštevil- j no.' Podeljene bodo raz novost-! j ne nagrade. Kakšne? Tega pa i ne povem. Le pridite in prese- 1 nečeni boste. Predvsem si pa i vzemite k srcu stališče ubogega t
slovenskega ljudstva v stari domovini. ki se zdaj nahaja v najbolj žalostnih razmerah. Men-j da vendar ni nobenega med na-!mi, ki ne bi bil še ničesar prispeval v ta blagodelni namen. Na nas, ki živimo v v tukajšnji deželi, je ležeče, od nas je odvisno, da jim pripomoremo za njihov bodoči obstoj. Bodimo patriotični.
Vsem udeležencem na tej zabavi s kartami se v imenu podružničnega odbora že vnaprej zahvaljujem.
Frapk Urajn&r, predsednik.
NEKAJ POPRAVKOV >	Lemont, 111.
i- Odkar je razpuščen Jugoslo-i. vanski Informacijski Center v t- New Yorku, se je pojavilo poll navijanje znane netočnosti, češ, a da sem bil tudi jaz "vposljen" l. pri tej ustanovi. Videti je, da n se s tem zasleduje neki namen, i- zato bo menda prav, če se zali deva javno pojasni, t- Ko se je takratni minister >- Snoj nameraval ustanoviti v K New Yorku, me je vabil k sode-1- lovanju pri raznih svojih načr-i- tih in mi je prigovarjal, naj se il nastanim v New Yorku. Ugodil u sem mu, zakaj v New Yorku a imamo župnijo in hišo, kjer sem lahko stanoval in mi i^di i- tega ni bilo treba opustiti mi-i- sijonskih potov, kolikor je naif nesla potreba.
s Takoj so nastale razne govo-rice in govoričice, ki so vedele n povedati čudne reči . . . Jaz sem pa po prihodu v New York 1 povedal Snoju, da se ne dam ii "vposliti" pri Centru, ampak a bom samo njemu osebno na e razpolago brez ozira na to, če ri dobim kaj plače ali ne. Sprejel i je in mi določil samo neko na-grado za moje delo, ki mi jo je a dajal v nerednih obrokih in ga
•	nisem nikoli vprašal, kje denar . jemlje. Povedal sem mu, da i mislim ostati v New Yorku sa-3 mo tako dolgo dokler bo on
-	tam. Res sem odšel le nekaj dni
-	po njegovem odhodu v London.
Ce se kljub temu mora spre-^ jeti trditev, da sem bil vposlen t pri Centru, potem je treba reči,
-	da je bil pri Centru vposlen ce-i lo g. Etbin Kristan. Tudi on je ) namreč opravil vsaj eno delo
-	na prošnjo Snoja in tudi prejel r lepo nagrado za svoje pošteno
-	d6Io. Odkod je šel tisti denar, i tudi ne vem. Vem pa to, da po-
*	zneje, ko je nekdo anonimno i pošiljal okoli neke papirje v i dokaz, kako je Center razsipal l denar, na tistih papirjih ni bilo
-	ne mojega ne Kristanovega
-	imena, pa tudi ne svot, ki sva
-	jih bila prejela. Kar sem storil, s sem storil edino na prošnjo g. ; Snoja, ne pa Centra — prav ta-
-	ko kot Mr. Kristan. Seveda, ako bi kdo zdaj trdil, da je bil Snoj
. isto kot Center, po tem je stvar { druga — pa ne samo zame, am-. pak tudi za g. Kristana.
Drugi popravek je pa ta:
Govori se, da "Lemont" ni . spoznal svoje narodne dolžnosti, ko ni hotel dati P. Urankar-ja SANSu za tajnika. Iz zapisnika SANSa vemo namreč, da je po odstopu P. Zakrajška Mr. Zalar prevzel nalogo, da pridobi za novega tajnika P. Uran-karja. Mr. Zalar je svoje storil. Stopil je v Lemont k našemu
komisarju in k P. Urankarju_
pa ni nič opravil. To se zdaj poudarja okoli in dostavlja: V tem je krivda, da SANS ni nikoli dobil novega tajnika.
Vsa resnica je pa tale: Naš P. komisar v Lemontu je dejal g. Zalar ju, da P. Urankarja sicer ne more dati za tajnika, da pa tudi ta sam ne želi sprejeti take službe. Pač pa je "Lemont" pripravljen dati za tajnika P. Ambrožiča, ki se itak j že bavi s temi rečmi . . .
Človek bi dejal, da je "Le-i i mont" s tem napravil svojo .dolžnost. Res je pa tudi, dal ! glede te ponudbe;nista pozneje 1 Ine "Lemont" ' ne P? Ambrožič ničesar slišala. Pač pa sta sliša-1 la, da bi na vsak način bil moral P. Urankar sprejeti službo' tajnika. ^ . _	_
Ne, jaz se nisem nikoli ponujal. Ne gre za to, če bi bil sprejel ali ne. Slišal sem, da me niso mogli naprositi za tajnika, ker nisem bil med onimi 40 izvoljenimi na Kongresu. Toda če bi bili ravno hoteli, bi se bil našel izhod, vsaj tekom tolikih mesecev, ko so dovolj dobro vedeli, da P. Urankar ni na razpolago. Ne gre tukaj za to, če so prav naredili ali ne. ko mene niso vprašali. Gre za to, da se pojasni, da "Lemont" ne nosi krivde na dejstvu, da SANS ni nikoli dobil novega tajnika. >
Kar se tiče moje osebe, so nekateri dejali, da nisem na mestu radi tega, ker sem baje "ustanovil proti JPO-SS drugo pomožno akcijo — PASŽ." Ta je vse predebela, da bi čutil potrebo odgovarjati in zavračati insinuacijo.
Drugi so dejali, da zato nisem na mestu, ker sem bil "vposljen" pri bivšem Jugoslovanskem Centru. Temu nasproti trdim, da potemtakem tudi Mr. Kristan ni sposoben za predsednika SANSa. Res je sicer, da je on manj dela napravil na prošnjo Snoja kot sem ga opravil jaz. Jaz sem bil blizu, on je bil daleč. Toda ko je bil naprošen od takratnega ministra Snoja, je prav tako rad ustregel in delo opravil kot sem rad ustregel jaz. V čem je potem taka razlika?
Se dosti je takih med nami, ki so radi ustregli in opravili kako delo na prošnjo ministra Snoja. Saj so cenili njegove delo ali vsaj voljo, da bi res kaj dosegel za Slovenijo. Ali ni tedaj treba kje drugje iskati razloga, zakaj sem bil jaz tako "nesprejemljiv" ?
P. B. Ambrožič.
; MEH ZA SMEH
\ KRQMPER V CVETLIČNIH LONČKIH
Krompirja pred sto leti pri
i	nas še niso poznali. In tudi še
,	nekaj časa potem, ko so prvi
-	krompir prinesli iz Amerike v
i	Evropo ter ga zasadili, niso
>	znali ceniti njegove vrednosti l	kot hranivo. Smešno in never-
>	jetno se vam bo zdelo, otroci,, ,	če vam povem, da so naše pra j .	babice sprva smatrale krom-:
>	pir za nekakšne okrasne rast-| '	line in so ga nekaj časa goji-: i	le v cvetličnih lončnih kakor! i	zdaj na pr. rožnarin. Smešno
in neverjetno, pa resnično!
OKRAJŠANA IMENA - j
Ko prijdejo otroci prvič v j šolo, učitelj vsakega posebej vpraša, kako mu je ime. Ta u-čitelj okrajšanih imen ne more trpeti.
"Kako je tebi ime?" praša1 prvega učenca.
! *F*raiic," odgovori učenec.
"Ne Franc, ampak Frančišek !" mu popravi učitelj. Nato se obrne k drugemu: "In kako je ime tebi?" "Maks," mu pove ta. ^INe Mafcs, ampak Maksi- 1 miljan!" ga pouči učitelj. O-,; brne se k tretjemu: "No, kako je pa tebi ime?"
"Aleks," odgovori tretji u-čenec.
"Ne Aleks, ampak Aleksander!" ga jezno zavrne učitelj. "Zapomni si: dodati moraš k 1 okrajšanemu imenu Aleks še 1 -ander, potem je pravilno. To- ] rej ime ti je Aleksander. 1 Zdaj mi pa povej še priimek!" £ "Novak-ander," zbegano za- 5 jeclja učenec.	1
___ • 1
TUJEC NA POTOVANJU
"Ali se je v vašem mestu rodil kak velik mož?"
"Ne, vedno samo majhni o- « : troci!"	c
^ KAJ NAJ NAPIŠEMO s
na nagrobni spomenik vašega S moža?"	7
"Naj počiva v miru, dokler,' se zopet ne vidiva."- ,
Vojaški duhovnik 1
Chicago, 111. — Rev. Leonard Bogolin, OFM, pomožni župnik pri Sv. Štefanu, bo prve dni novembra odšel k vojakom za vojaškega duhovnika. Za odhodnico mu bodo farani priredili poslovilni večer v soboto 30. oktobra.
Iz splošno znane in priljubljene družine Mr. in Mrs. Anton Bogolin sta dosedaj že dva sinova v vojaški službi, odslej bo pa še tretji, — duhovnik.
Smrtna kosa.
Tacoma, Wash. _ Za rakom v grlu je 22. sept. umrl v bolnišnici Anton Grabar, star 61 let, rojen v Colmu, Istra. V Ameriki je bival 37 let. Zapušča ženo, omoženo hčer in sina vojaka.
Nov grob
Roundup, Mont. — Tukaj je umrl rojak John Bubach, star j 77 let in doma od Vinice v Beli Krajini. V Pittsburghu, Pa., zapušča dva nečaka.
Kdo ga pozna?
Chicago, 111--Pred kakimi
10 leti je o božiču prišel na šentštefanski kor Slovenec srednje postave in srednje starosti ter prinesel s seboj omarico z zvonili (chimes), to je votlimi kovinskimi palicami raznih dolžin, ki je na nje igral ali zvonil božične napeve. Ne preje ne pozneje nismo imeli prilike, da bi se srečali ž njim. U-stregel nam bo, če piše ali se zglasi v uredništvu Am. Slovenca. Ce kdo drugi kaj ve o njem, naj nam blagovoli sporočiti.
—
Iz Avstralije
^ Chicago, III. — Rojaki v Chicagi in okolici poznajo zelo popularnega jugoslovanskega stavbinskega mojstra Mr. Marin Klariča. Njegov brat Bartul se že nad 20 let nahaja v zahodni Avstraliji, v mestu Perth, kjer je eden najbolj uglednih stavbinskih moj-;strov in ima tudi svojo tvorni-:Co za apno in kamen. Ima sina in hčer, ki sta oba visoko izšolana, se pečata tudi z glasbo i in rada igrata in prepevata jugoslovanske pesmi. Sedaj si Mr. Bartul Klarič gradi dom, ! pravo palačo, na enem najlepših kopališčnih obrežij v imenovanem mestu. Novo hišo je krstil za "Chicago." Piše, da so bizniške razmere dobre v Avstraliji, toda sedaj primanjkuje delovnih moči in vsled vojne je marsikaj omejeno.
Poroka
Cleveland, 8. — V cerkvi sv. Kristine sta se 19. okt. poročila marin Pvt. August Chapic, sin Mr. in Mrs. Frank Chapic iz 845 E. 146. St., in Miss Dorothy Pugel, hčerka Mrs. Mary Pugel iz 18911 Kildeer Ave. Mlademu paru vse najboljše!
Mrs. Maierle umrla
Milwaukee, Wis. — V ponedeljek, 18. okt. je po daljšem bolehanju umrla Mrs. Anna Maierle, soproga znanega ta-petnika, na 1120 W. Walker St., stara 63 let. Poleg soproga zapušča še tri hčere in štiri sinove. Blag ji spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Poročni zvonovi
Milwaukee, Wis. — Poročili so se zadnje dni: Joseph Bra-dach, 738 W. National Ave.,.in Josephine Hren, 907 So[ sfth St., Frank W. Semrad Jr., 1532 3. 13th St., in Lucille Lyman, 749 N. 15th St. — Bilo srečno!
OGLASI V AM. SLOVENCU
IMAJO VEDNO USPEH i
Torek, 26. oktobra 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
Mi —WW
DOBRO IZVE2BANI
IZ URADA %
SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
3935 W. 26th Street, Chicago, III.
s&a© Zveza
DSNVKS. COLORADO
Hub* in tmuHr flavaih uradnikov
UPRAVNI ODBOR: ' -[ Predsednik: Leo JurJortC. 1840 W. 22nd Place. Chictgo, UL I Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3360 Viae i Street, Denver, (16) Colo.	1
i Z podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St. Lockoort I1L ! , Tajnik: Anlhony Jaržin, 467« Washington St., Denver, (16) Cola J ; Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Perm. St., Denver, (16) Colo. [ Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo. Coto.
NADZORNI ODBOR:,	i
i Predsednik: Themes J. Morrissey. 19^4 Forest St., Denver, (16) Colo, j | 2. nadzornik: Mike Popovich, 1849 Grove St., Denver, (16) Colo, i 3. nadzornik: Aatoa Rnpar, 406 E. Mesa Ave* Pueblo. Colo.
POROTNI ODBOR:	!
! Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. ; 2. porotnica: Johanna V, Ifervsr, 7801 Wade Park Ave* Cleveland, O. < i 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn.	j
[ 4. porotnik: Joseph Godec, 16215 Huntmere Ave* Cleveland. Ohia ' ; S. porotnik: Candid Gnnek, 9537 Ave. M, So. Chicago, I1L
URADNO GI ASILO:	J
j -Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, IB.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se poiiljaje na flav- ! i nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- i j inje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi J bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- i gih narodnosti. Id so zmožni angleškega jezika, da se jI priklopijo. j , Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku aajbližnjega dru- < [ itva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede j i ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila J | in potrebne listine.	_ j
j SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO I j
To »o od Amerikancev izvežbani kitajski vojaki, ki znajo hitro zgraditi splave, kateri jih bodo prenesli čez neko široko reko v burmo-indijskem vojnem pozoriiču, kjer so pripravljeni, da se spoprimejo z Japonci. Na tisoče teh kitajskih borilcev je bilo izvežbanih in opremljenih pod nadzorstvom Lieut. Gen. Joseph W. StUlwella.
RAZNOTEROSTI
GET SET-READY...GO!!
Because your Fraternal Voice had to be postponed for a week and it will reach you a few days well into November, we are giving you advance notice on the announcement the FV will Carry in regards to the usual Supreme President's Birthday month of November so that you can plan and be set right on November 1st to get in those new members.
Watch for further details in the Fraternal Voice next week. It may be mentioned now that our worthy Supreme President, Mr. Leo Jurjovec, will himself offer a prize of $15.00 to the lodge that obtains the most adults and/or juveniles (combined) in the month of November. In addition, Supreme Juvenile Supervisor, Geo. J. Miroslavich, will offer a first prize of $3.00 and a second prize of $2.00 to the lodges that secure the most and second most new juveniles only during the Supreme President's Birthday month of November. There are 30 big days to try for the special prizes.
We urge every member to get a member in November. Start now to list your probbble prospects and be prepared to sign them up next month. This may win for your lodge the prizes mentioned above and place it well on the list for the grand prizes of the 35th Anniversary Campaign.
GET A MEMBER IN NOVEMBER — BO^ST OUR JUVENILE DEPARTMENT!
on Thursday evening at the Slovenian Hall, 4468 Washington.	,
This party is a pre-celebration in anticipation of our victory in the 35th Anniversary Campaign. We expect to "go to town" in the remaining two months of the campaign—to surpass all others in November designated as Supreme President's month in honor of our loyal friend, Leo, and to finish in December with a Grand Slam — aiming to cop the first $75.00 prize and trophy and going over the top with 200 members for the special prize of $250.00, or a total of $325.00.
We can boast of being the largest lodge in the Association (largest in the community of Globeville, too) having now 245 adults and 305 juveniles or a total of 550.
It is well to write and talk about what we hope to do, but it will take action—united action—rto bring the desired results. We need approximately 150 of our members to each get one new member by the end of the year, so we call on all our adult membership and invite those who have children in our lodge to help put us over the top. It is very simple if everyone will take a few moments to think of a prospect or two then take an evening to sign them up. Can we count on you?
Those of us who have been doing nothing or little heretofore can reward our faithful president, secretary and other officers and active members for their splendid interest and tireless effort for OUR LODGE by striving to build up our membership and to increase our treasury with the prize money.
Every member has a natural instinct to be of some service and help to the lodge and organization that is the protector of his dear ones. HERE IS YOUR OPPORTUNITY! Be ready to offer your help.
irVerbum Sapienti" is sufficient. (We're not calling you names.) Ver-bum sapienti is the Latin for: A word to the wise.
GET A MEMBER IN NOVEMBER —AND ANOTHER IN DECEMBER!
: ZSZ ENGLISH SECTIOK I1
> <
TRAIL BLAZERS LOSE LOYAL MEMBER
A faithful member, Miss Minnie A. Bujacich, whose interest in Lodge No. 41 was conspicuous on many occasions, died in her home, 638 E. 16th Ave., on Qctober 15th after an illness of three months.
Miss Bujacich had been an employe in the accounting department of the Public Service Co. for 18 years. She was a member of the board of managers of the Catholic Daughters and a member of the Archbishops' Guild. She was a member of the WSA since February of 1940.
Surviving are her mother, Mrs. Julia Bujacich of Denver, a brother, Pete Bujacich, and three sisters, Mrs. Mary Castor, Mrs. Zetta Lekic, and Mrs. Edith Koss, all of Augilar, Colo.
We extend our sincere and heartfelt sympathy to the bereaved in this their time of sorrow.
A special meeting was held at 7 Sunday evening of all members who could be summoned in a short time after which they joined others in a Rosary service at 8 p. m. Requiem mass was offered at the cathedral, Monday, at 10 a. m. The remains were forwarded for interment in the family plot at Trinidad, Colo.
TRAIL BLAZERS EXPECT TO "GO TO TOWN!"
No doubt every Tyail Blazer member was contacted by mail, notified through our official organ or word was slipped to him or her in some way to notify our secretary whether or not they will attend the meeting on Thursday, October 28th. The committee wanted to know this so that proper arrangements could be made and sufficient "goodies" be prepared to hold a grand Hallowe'en Jamboree and party in connection with the Oct 28th meeting.
The nature of the party and how elaborate the party will be depends on the response received from the membership. At this writing it is too early to'state just what has been dope, but we advise all those who declared their intentions to be present to come without fail at 8 p. m. sharp and we promise, that you'll never regret your attendance. We think you will read this article in time to be reminded of the big event
KRASNA
ZGODOVINSKA SLIKA
Velikost MKxUtt
ITiskana ▼ večih bar-
NttSitP S-G-r/S
■	/iv i Cf^r. * / V\ sedanjih predsednikov I^Kf	Jv*	S&S^ 2 dr. driav podpisani s
j	^y «	njihovimi lastnoročni.
I	v ~ sodnikovo sliko vihra
■	({i}	iffi T **tru P<»<*»o rrasd-
■	H^-f iwSB^-^^i^ * •	D*tm *Ml4Tft' P«1
I 7fiS	<	Mavo jo spominska
■	SgX. 1	J S&L plošča in na nji tiskano
■	?tš\ h t"^	i/'S" V Okrajšavi Bstiaa pra-I OU vie in svoboščin. Slika
j« ? okvirju in ▼ okvir-
I	^s^pr	i	lep kras in zgodovin-
II	Tsak amerikanski dom!
Ker nas naši naročniki
*	tmo jih io nakaj dobili
Slika stane $1.50 brez pošilj atvenih stroškov.
Posiljatvene stroške plača vsak prejemnik sam, ko se mu dostavi sliko po Expressu. To naj vsak, ki bo naročil sliko, vzame na znanje, in dokler zaloga traja s njimi lahko postrežemo onim, ki si jo iaUjo.
Naročilu je prid j ali potrebni znssek in ga poslati na:
AMERIKANSKI .SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
DOMAČA OBLEKA
Ni še daleč čas, ko so v Sloveniji ljudje nosili obleko, ki je zrasla na domačih njivah. Morda bo še nekaj rojakov v Ameriki, ki so v starem kraju hodili v hlačah in srajcah narejenih iz domačega platna.
Podobno se dogaja še sedaj v Ameriki — vsaj v enem primeru — na Mission Ranch, v samotnem kraju v državi Montana. Mr. in Mrs. George Koll-man spredeta doma pridelano volno in jo dasta stkat nekemu tkalskemu podjetju v mestu, potem pa Mrs. doma sešije iz tega blaga obleko za celo družino, izredno toplo obleko, ker je pozimi tam silno mrzlo: .Doma napravi tudi, rokavice, ka-pe, jopiče in nogavice. So daleč
$2.00 ZA SAMO $1.00
To je dobra kupčija za vas! Kje se pa to dobi? Berite!
Knjigarna Amerikanski Slovenec ima na roki še
nekaj slovenskih knjig. Sledeče knjige so v posebni
zbirki v prodaji:
ENA BOŽJIH CVETK", krasna povest......................... .$1.00
"OD SRCA DO SRCA", 1. in 2. zvezek............................50
"ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", poučno berilo............ .25
"HISTORICAL ATLAS". 5700 let svetovne zgodovine (zanimiv zemljevid) ______________________________________________25c
i r	Skupna vrednost__________$2.00
^ r V tej razprodaji dobite to zbirko za samo ^
$1.00 ■*!
y TO PA SAMO DOKLER ZALOGA NE POIDE. J Tj Pošljite naročilo z zneskom takoj na: ^
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago 8, Illinois
For Victory
«.1 DEFENSE
BONDS STAMPS
Chicago, Illinois
SAMO DETE NE DELA
V Angliji mora delati vse, kar "lajze inu gre." Za zgled havajajo slučaj nekega delavca, ki je poprosil za dovoljenje, da bi smel prihajati na delo ob osmih namesto ob sedmih, ker mora vsako jutro o-bleči otroka in ga zapeljati k stari materi. Ko so ga vprašali, zakaj njegova žena ne oblači otroka, je povedal, da mora o-na vstajati že ob 5:50, ker mora biti ob 6. že na delu. Potem so pa še hoteli vedeti, zakaj ne bi stara mati mogla malo bolj zgodaj vstati in priti po otroka, nakar jim je povedal, da o-na pride domov iz dela šele ob sedmih zjutraj. Od te družine vsekakor ne morejo pričakovati še več.
OTROŠKA PARALIZA IN PRALNI STROJI
Otroško paralizo zdravijo zdaj po načinu Sestre Kenny, to je, da zavijejo obolele otroke v težke volnene ovoje, ki j jih imenujejo na kratko "packs." Te ovoje prej zelo segrejejo. Ko se ohladijo, jih zamenjajo z drugimi. Na ta način zelo omejijo bolečine in mišične krče, je pa veliko dela s pranjem, izžemanjem in gretjem. General Electric družba je prišla na pomoč in poslala dvema bolnišnicama v državi Connecticut v dar posebej napravljene pralne stroje, ki to delo znatrto olajšujejo. Sedaj je mogoče, da malim bolnikom šestkrat na dan spremenijo "packs," ko so jih mogli prej le štirikrat na dan; razen tega pa potrebujejo za to delo zdaj le devet bolniških strežnic, ko o jih prej potrebovali dvanajst. V Chicagi je neka družba, ki izdeluje elekrične hišne potrebščine, storila podobno kakor omenjena General Electric Co. na vzhodu.
od mesta in ne morejo večkrat tja kakor enkrat ali dvakrat na leto.
KDO BI SI MISLIL!
Tri desetletja je moral polkovnik Edmund W. Starling, ■ skrivni policaj, skrbeti za var-Inost predsednikov v Beli hiši. Pod njegovim varstvom so bili Wilson, Harding, Coolidge, Hoover in Roosevelt. Marsikaj I mu je znano, kar drugim ni, in marsikaj je popolnoma drugače, kakor si ljudje o imenovanih predsednikih predstavljajo. Tako je bil n. pr. predsednik Coolidge — kot pripoveduje Mr. Starling — skrajni naviha-nec. Kadar je Mrs. Coolidge ! prirejala gostije v Beli hiši, je j šel, preden so prišli gostje, od mize do mize in izmikal kose i tort in kejkov, Mr. Starling mu je pa pomagal. Še par dni po vsaki gostiji pa je imel predsednik navado posnemati in o-ponašati vsakega povabljenega gosta posebej. Pa še eno navado je imel predsednik Coolid-i ge. Včasih ga je prijela hudo--mušna žilica, pa je lepo resno in dostojanstveno šel po hodnikih Bele hiše in pri vsaki sobi pritisnil na gumb za zvonec, potem sta pa s Starlingom odšla na sprehod, doma je pa vse osobje letalo okrog, pa nobeden ni vedel, kaj je vzrok
zmešnjavi. Prezrl ni nobene prilike za kaj smešnega. Ljudstvo pa si ga je predstavljalo za . poosebljeno egiptovsko sfingo ' in nekdo je celo pisal o njem, da je izgledal kakor bi bil kot dete sesal kisle kumare,
-o-
PES VOJNI JUNAK Devetletni Gail Wren in njegova šestletna sestrica Nan-' t cy, Pleasantville, N. Y., sta morala čakati celo leto, pred-no sta dobila poročilo o nju-nem ovčarskem psu Čipsu, ki je šel na vojsko z K-9 korom. i Sedaj pa je organizacija Dogs j for Defense Inc. obvestila ta i dva otroka, da"je bil Čips pri-
■	poročen za križec odličnega I službovanja in da je on prvi i
j pes, ki bo tako počaščen. V si-! cilijanski invaziji je Cips iz-'
■	čistil in zavzel eno sovražno ! utrdbico (pillbox) in je povzročil, da je mogel njegov
j gospodar, PvU John R. Rowell iz Arkansas ujeti dva italijanska strelca. Tudi je pomagal Rowellu, da je zajel dvajseti nadaljnih italijanskih vojakov. Škoda le, da Cips ne bo , dobil medalje, ker je bil pripo-l ročen za križec odličnega služ-| bovanja. Vojni oddelek pojas-nuje, da je ifroti vojaškim tradicijam podeljevati medalje živalim, vendar sta mala Gail j in Nancy nedopovedljivo ponosna na svojega psa.
OGLASI V AM. SLOVENCU IMAJO VEDNO USPEH.
K podatkom o nakupu vojnih obveznic.
Združeni odbor južnoslo-vanskih Amerikancev je v svojem naznanilu glede kampanje za tretje vojno posojilo, ki se je pričela dne 9. septembra, odmeril, oziroma prisodil nam in vsem drugim južnoslo-vanske krvi kvoto od 25 milijonov dolarjev za posojilo naši vladi za uspešno nadaljevanje naših vojnih naporov proti fašistični nasilnosti.
Tista kampanja se je končala dne 2. oktobra in zvezna j vlada je v svojem uradnem po-j ročilu ugotovila razveseljivo dejstvo, da je bila določena vsota od 15 milijard prekoračena za več kakor eno milijardo.
Ali smo južnoslovanski A-merikanci prekoračili prišojeno oziroma odmerjeno vsoto od $25,000,000?
j . To se da ugotoviti le potem, ! j če imamo vse podatke o na-' j kupovanju vojnih obveznic med južnoslovanskimi ljudmi ' sirom po tej deželi.
Ta organizacja se je obrni-i la do svojih podružnic za ta-ke podatke in nekaj se jih je I že odzvalo, pretežna večina pa jih' še zbira, kar kaže, da ni to zbiranje posebno lahek posel.
Par podružnic nam je naznanilo, da se na noben način ne morejo dokopati do tistih! tako zaželjenih in potrebnih podatkov deloma zato, ker j jim naši ljudje nikakor ne ma- j rajo povedati, za koliko so po- j j kupili vojnih bondov med i kampanjo za tretje vojno posojilo, deloma pa tudi zastran : i tega, ker so naši ljulje zlasti v velikih mestih zelo raztrese-| ni.
Če bi se moglo tem in takim dopovedati, kako veliko vlogo bodo ti podatki igrali v • naših prizadevanjih za rešitev slovenskega naroda v stari do-( movini, bi kar sami brez vsa- 1 kršnega pomišljanja in otepanja naznanili vsak svoji podružnici vsoto, ki so jo vložili v tretje vojno posojilo.
Kjer se podružnice nikakor ne morejo pririnit^ k podatkom s podrobnim poizvedovanjem, naj si njihna vodstva pomagajo s tem, da se obrnejo do tistih tvrdk, oziroma zavodov, pri katerih naši ljudje . navadno kupujejo vojne ob- : veznice, in obenem še sama < malo presodijo in preračuna- 1 jo, /fca bodo dognala vsaj pri- ; bližno vsoto.
Ce pridenemo k doslej prejetim podatkom, ki smo jih 1 zadnjič omenili v tej koloni, i še poročilo - štev. 63 SANS iz :
i Brooklyn a, N. Y., in štev. 35 SANS iz Garyja, Ind., vidimo, da so naši ljudje v področju
~ petih podružnic posodili naši " vladi med kampanjo za tretje ~ vojno posojilo blizu pol mili-' jona dolarjev. Podružnica št. " 63 SANS je naznanila $6,500.-1 00 a štev. 35 SANS pa $8,-- 000.
Na podlagi tega se da skle-" pati, da so naši ljudje vložili " blizu devet milijonov dolarjev v v tretje vojno posojlo. To bi predstavljajo dobro tretjino ~ kAfote, odmerjene za vse juž-a noslovanske Amerikance. Ali ~ če bomo dobili podatke od
0	vseh podružnic, se bo pokaza-
1	lo da je slovenski delež še do-- kai večji — morda kakih dva-" najst milijonov dolarjev.
Nase gibanje
d Tajnik.dr. štev. 85 SNPJ iz i Republice v Pennsylvaniji Anton Marinich se je obrnil do nas za pojasnila in navodila _ glede ustanovitve naše podruž-, nice.
j V času od 6. do 14. oktobra so prispevale sledeče podružnice: Štev. 1 SANS, Detroit, " Mich., $100.0; štev. 6 SANS ^ Ely, Minn., $25.25; štev. 9l ; SANS, Willock, Pa., $6.70; št. J12 SANS, West Aliquippa, , | Pa., $16.75; štev. 16 SAKS, Aurora, Minn., $50.00; štev. 46 SANS, Brooklyn, N. Y., $14.00; štev. 47 SANS, Pueb-1 lo., Colo., $5.00; štev. 53 SA-l|NS, Johnstown, pa., $14.56; ; štev. 63 SANS, Brooklyn, N. Y., $10.20; štev. 64 SANS, Eve-leth, Minn., $51.40; štev. 65 : SANS, Worcester, N. Y., $8.-L, 25; štev. 86 SANS, Elizabeth, " N. J., $5.10.
J f »fed rojaki v Clintonu, Ind., je Frank Bregar nabral $6.00 ter jih poslal v ta urad za SANS. Darovali so Martin Mo-har $2.00, a Tilka Mohar, Joe Pucelj, Frank Storm in Frank Bregar pa vsak po $1.00.
Shodi, seje, sestanki in prire-l	ditve
Združena slovenska društva v New Yorku bodo imela dne 31. oktobra v brooklyn-skem Slovenskem domu veselico za SANS.
Podružnica 32 JPO prireja v So. Chicagu v nedeljo, 24. oktobra vinsko trgatev s programom. Za SANS bo govoril predsednik Etbin Kristan/ za JPO pa Joe Zalar, tajnik pomožne akcije. Prebitek se bo delil med SANS in JPO. Priče-tek je ob 3. popoldne.
Društva, ki oglašajo svoje prireditve v "A. S.", imajo vedno dober uspeh.
♦F
+1
i ii
KNEZ SEREBRJANI
— ROMAN — l Rusko — A. K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič
XMMMHtM
■•»»t*********'*"***"*"***"******'*1**"
»•MtHMM*»tH»MMtMI
Računajoč po teh zamolklih glasovih, je domneval, da sedi v ječi več nego tri dni. Kruh, ki so mu ga bili dali, je že davno snedel, vedro vode, ki so mu ga bili pustili, že davno popil. Glad in žeja sta ga pričela mučiti, ko je nepričakovan šum obrnil njegovo pozornost nase. Nad njegovo glavo so odklepali ključavnico. Zaškripala so prva vnanja vrata njegove temnice. Šum se je oglasil bliže. Zaškrtal^ je druga ključavnica, zaškripala so druga vrata. Končno so se odprla tretja vrata in začuli so se koraki, ki so se spuščali v podzemlje. Skozi razpoke zadnjih vrat je sinila svetloba, zavriščal je ključ in se obrnil, odskočilo je nekaj zapahov, zarjaveli tečaji so zastokali in jarka, neznosna luč je oslepila Serebrjanega.
Ko je povesil roke, s katerimi si je bil nehote zakril oči, sta stala pred njim Ma-ljuta Skuratov in Boris Godunov. Spremljajoči jih rabelj je visoko nad njima držal smolnato plamenico.
Maljuta je s prekrižanimi rokami smehljaje se gledal Serebrjanemu v obraz in njegove zenice so se vidno zoževale in širile.
"Pozdravljen, batjuška knez!" je izpre-govoril z glasom, kakršnega Nikita Ro-manovič še nikdar ni slišal, z zategnjeno priliznjenim in zlovešče mehkim glasom, ki je spominjal na krvoločno mijavkanje mačke, kadar se bliža mišnici, v kateri čepi ujeta miš.
Serebrjani je nehote vztrepetal, a pogled na Godunova ga je pomiril.
"Boris Fedorovič," je rekel in se obrnil od Maljute, "hvala ti, da si me posetil. Sedaj bom laže umri.'*
In iztegnil je proti njemu vkovano roko. Toda Godunov je stopil nazaj in na njegovem hladnem obličju ni niti ena poteza izražala sočutja s knezom.
Roka Serebrjanega, rožljajoča z verigo, je zopet padla nazaj na kolena.
"Nisem mislil, Boris Fedorovič," je rekel z očitkom, "da se obrneš od mene. Ali si prišel gledat samo mojo usmrtitev?"
"Prišel sem," je mirno odgovoril Godunov, "k tvojemu zaslišanju skupno z Gri-gorjem LukjanoviČem. Obrniti se nimam od ničesar; nikdar se nisem strinjal s tabo, in sem samo zato, ker poznam carjevo milosrčnost, takrat ustavil tvojo zasluženo usmrtitev."
Serebrjanemu se je srce bolestno skrčilo in izprememba v Godunovu mu je bila mučnejša nego smrt.
"Cas milosrčnosti je minil," je hladnokrvno nadaljeval Godunov. "Ali se spominjaš prisege, ki si jo dal carju? Pokori se sedaj njegovi sveti volji in ako nam priznaš vse brez tajenja, se izogneš mučenju in boš usmrČen nagle smrti .Začnimo z izpraševanjem, Grigorij Lukjanovič!"
"Čakaj, čakaj malo!" je odgovoril Ma-' ljuta smehljaje se. "Z njega milostjo imam poseben račun. Skrajšaj mu verigo, Tom-ka!" jI rekel rablju.
In rabelj je vtaknil baklo v železen obroč, ki je bil vdelan v steno, in potegnil Serebrjanemu roke prav do stene, tako da jih ni mogel niti premakniti.
Tedaj je Maljuta stopil bliže k njemu in ga gledal dolgo, ne da bi izpremenil svoj usmev.
"Batjuška, knez Nikita Romanic!" je rekel slednjič. "Ne odreci mi velike milosti!"
Pokleknil je in se do tal poklonil Serebrjanemu.
"Mi, batjuška knez," je nadaljeval s porogljivo ponižnostjo, "mi smo pred tvojo milostjo majhni ljudje. Takih velikih bo-jarjev, kakor si ti, s svojimi rokami še nikdar nismo usmrčevali, mučili! Kar strah nas je pričeti z zasliševanjem! Pravijo, da se ne pretaka ista kri po najinih žilah ..."
In Maljuta je premolkml, njegov usmev
je postal še bolj strupen, oči so se mu še bolj razširile, zenice so se mu izpreminjale hitreje.
"Dovoli, batjuška knez," je nadaljeval in pridal svojemu glasu proseč izraz, "dovoli pred izpraševanjem, da se predrznem pogledati tvojo bojarsko kri!"
Vzel je izza pasa nož in se po kolenih priplazil k Serebrjanemu.
Nikita RomanoviČ se je nagnil nazaj in pogledal Godunova.
Boris Fedorovič ni zganil z obrazom.
"Potem," je nadaljeval Maljuta in po-vzdilgnil glas, "potem mi dovoli, meni nizko rojenemu, da iz tvojega knežjega hrbta izrežem jermen! Dovoli meni, hlapcu, da tvojo bojarsko kožo napnem na svoje sedlo ! Dovoli meni, smrdljivemu sužnju, da s tvojim velmožnim mesom nakrmim svoje pse!"
Glas Maljute, že itak sirov, je bil sedaj podoben glasu šakala, kakor bi se obenem jokal in smejal.
Serebrjanemu so se naježili lasje. Ko ga je bil Ivan prvikrat obsodil na smrt, je krepko stopal na morišče, a sedaj v ječi, vkovan v verige, izmučen do gladu, ni mogel prenesti tega glasu in pogleda.
Maljuta se je nekaj časa naslajal nad učinkom, ki gar je bil napravil.
"Batjuška knez," je naenkrat zacvilil, vrgel svoj nož iz rok in se dvignil na noge, "dovoli mi predvsem, da ti pošteno poplačam svoj dolg!"
In stisnivši zobe, je dvignil dlan in zamahnil na Nikito Romanoviča.
Serebrjanemu je kri planila k srcu in njegovemu gnevu se je pridružila groza gnusa, kakršnega vzbuja v nas bližina nečiste golazni, ko se je bojimo, da se nas bo dotaknila.
Uprl je v Godunova obupani pogled.
Ta hip se je dvignjena roka Maljute ustavila v zraku; zgrabil jo je Boris Fedorovič.
"Grigorij Lukjanovič!" je rekel Godunov, ne da bi se kaj vznemiril. "Ako ga udariš, razbije si glavo ob steni; ne vem, koga bova potem izpraševala. Poznam tega Serebrjanega."
"Proč!" je zarjul Maljuta. "Ne moti me, da se poveselim ž njim! Ne m6ti me, da mu poplačam Nečisto lužo!"
"Zavedi se, Grigorij Lukjanovič! Midva sva odgovorna zanj carju!"
In Godunov je pograbil Maljuto za obe roki.
Toda kakor divja zver, ki je zaduhala kri, je izgubil Maljuta vsako razsodnost. S krikom in preklinjanjem se je zagnal v Godunova in ga skušal odriniti, da bi planil na svojo žrtev. Nastala je borba med njima; bakla, zadeta od enega izmed njiju, je padla na tla in ugasnila pod nogo Godunova.
Maljuta se je spametoval
"Carju povem," je kričal hripavo brez sape, "da se poteguješ za izdajico!"
"A jaz," je odgovoril Godunov, "povem gosudarju, da si hotel ubiti njegovega izdajalca brez zaslišanja, ker se bojiš njegove izpovedi!"
Nekaj rjovenju podobnega se je izvilo Maljuti iz prsi in planil je iz temnice ter poklical rablja za sabo.
Medtem, ko sta tipaje odšla po stopnicah, je začutil Serebrjani, da mu odneha-vajo verige in da se zopet lahko giblje.
"Ne obupaj, knez!" mu je šepnil Godunov na uho in mu krepko stisnil roko. "Glavno je, da pridobimo časa!"
Ih pohitel je za Maljuto, potem ko je bil previdno zaprl vrata za sabo in skrbno za-rinil zapahe.
"Grigorij Lukjanovič," je rekel Skura-tovu, ko ga je došel pri izhodu in mu oddal ključe vpričo straže, "ječe nisi zaprl. Tako se ne sme; lahko bi si kdo mislil, da držiš s Serebrjanim!"
(Dalje prih.) I
— East Chicago, Ind. — Wil-| liam Slatter, 56 let star delavec pri Youngstown Sheet & Tube Co., je bil na mestu ubit, ko je padlo nanj težko razbeljeno železo. Poročilo opisuje dogodek kot en najgroznejših prizorov nezgod.
RENT V ZAMENO
za janitorsko delo se odda odgovorni družini ali stranki v pritličju. Za oskrbovati je tri-nadstropna hiša, na 32J.5 Flour-ney. Pokličite na telefon Harrison 3006.
(2x26 & 29)
NOVI KRASNI KRI2I
Vsem onim, ki so zadnje čase naročali križe, ki se rabijo za previdenje bolnikov, sporočamo, da onih križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50
nimamo več. Posrečilo pa se je nam dobiti, toda le omejeno število novih druge vrste sličnih križev, ki so narejeni mnogo lepši in ne vliti, kakor dosedanji, pač pa narejeni iz lepega orehovega lesa, z lepim pozlačenim bronastim križem, ki so dosti lepši in mnogo bolje in natančneje* izdelani, kakor prejšnji. Ti križi istotako vsebujejo vso pripravo, ki se rabi ob času pre viden j a ,	bolnikov in so na-
rejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so spravljene svečke, steklenička za blagoslovljeno vodo in prtič. Ti križi so lepi, ko se jih zapre za obesiti na steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, ki je pravi kras za vsako katoliško hišo.
Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v kratkem pošlji.
STANEJO S POŠTNINO SAMO
$3.50
Naročila je poslati na:
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,
Chicago 8, Illinois
mmmimm/M/mm/mimmmmm/mm
MARIN KLARICH & SON
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki Mi prevsemamo tm vrste tola, gradimo nov« stavb* kakorinega koli obsega. Sprejemamo velika dela kot grajenje večjih poslopij. ioL tovarn, ali kakrinekoli. Obenem sprejemamo tudi manjia dela. kot popravljanje hii in drugih poslopij. Za nas je vsako delo in naročilo dobrodošlo.
Nasvete« proračune in ae trte dajemo na željo bres*
olačnoL ■ _ ...
Čemu plačujete visoke najemnine. Dajte si postaviti lasten i—hm hišo« kar napravimo vam mi sa smerno nizko ceno.
Pokličite nas na telefon
Calumet 6570 or 6509
MARIN KLARICH & SON
V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois
mrnxmrnmrnmimmmmmimmmM
VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VASI OTROCI PA SLOVENŠČINE
'	/	r/	V/
Hfej^*, V ^ ' M.	'
Iz Dr« Kernovegn
ANGLESK0-SL0V. BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateri se sedaj prodaja po zni- A A tani ceni, samo__
Naročila pošljite nai
AMERIKANSKI SLOVENEC
184» W. Cermak Rd.,
-i-
Chicago, Illinois
J. M. Trunk
Drobiž, ki ni drobiž. Senator H. C. Lodge pravi, da bo malo zmešal, ker so poročila o naših zadevah vsa le rožnata, o sovražnih vsa le temna. Tisti, ki vidijo na licu mesta, se zgražajo. Slaba propaganda. Bomo videli. Resnica nad vse, ako je dostopna, laž vedno škoduje.
Rommel je zopet "romel" v Italiji. Nemci ne streljajo, če ni šlo. Vse so vedeli, kako bo z laško "podajo" in pripravili. Pri Nizi so zasedli kar čez noč. Ko je bilo treba zasesti Rim, je ro-mlasti Rommel pripeljal iz 2e-nove štiri divizije 300 milj daleč v 24 urah! Dozdaj je veljalo: mi smo mi, drugi so pa . . . Pa ni tako. .
Pri vojni je vsaka pomoč dobrodošla. . Badoglio hoče "pomagati". Dvomljivo, kako naj bi. Danes pa zahteva že, da mora biti pri isti mizi, in aliiranci tuhtajo, kako naj se odkašlja-jo. Lahi že "zmagujejo".
Pri le goli označbi "partizani", fant, bodi previden. Geril-ci bi morda še bilo. Gorico so zasedli, Sušak tudi in Split. 2i-vio! Kako dolgo? Split jfe že v nemških rokah, trdijo Nemci. Morda so večjega pomena edi-nole ruski gerilci, tam so partizani, ker imajo zaslombo redne ruske vojske. Imajo pomen, gotovo, zoper organizirano silo pa ne zmorejo dosti. Izgleda, da bi med nami imeli še pomen, da se moremo med seboj lasati.
Vidim: ". . . Nazis succeded in forming a comparatively large and well-equipped Croatian army under Ante Pavelič". Kako utegnejo rasti neka grebena tudi v Ameriki!
Španska "križarska vojska zoper boljševizem" je bila "Modra Divizija", kakih 20,-000 mož (largely bums and hangers-on . . .). Rusi so mnogo teh "križarjev" poslali v krtovo deželo, kar jih je še osta-lp, bodo baje prišli domu, ker tudi v Španiji Kastaniji gledajo, na to, ali sonce vzhaja, ali gre k zatonu.
Mažarska monarhija brez monarha gleda tudi na sonce. Imajo 40 divizij, kar ni malenkost. V Rusiji pa grmi, in junak Suvarov je pokazal Maža-rom, kje poper raste. Javlja se nekaj, da "naj bi prišlo čim preje do miru". Ali silijo tudi Mažari k mirovni mizi in ne na zatožno klop?
Poljaki, dobri ljudje, trmasti pa tudi. Da se kri ne ohladi in pomiri, prihaja "vlada" v izgnanstvu z novimi kriminacija-mi zoper.Ruse, ko Nemci še niso napadli. Pojamrajo, da so bili strahovito detimirani, ampak še na Ruse pojdejo, ako ne bo šlo tako, kakor "žlahta" hoče. Junaštvo ali bedasta trma?
Ruski kanoni grmijo ob Dnje-pru že. Rumunija je blizu. Sitno, ko je padla v skledo Besa-rabija in je bilo še več obljub, zdaj pa kanoni tako blizu! Pravijo, da bi radi, pa ne morejo. Saj se poznamo.
Bolgari utegnejo ostati pri hazardu — vse na eno karto, to je hazard — tretjikrat. Ce se kdo dere, ko ga sili smeh, dela čuden obraz. V Albanijo so smeli, na Adrijo, ali ni to vrhunec veselja za Bolgare? In še Carigrad bi lahko padel v skledo, in za Carigrad bi baje vsak Bolgar zabodel lastno mater, pravijo. Ljudje z drugačno mentaliteto morajo priti tudi pri Bolgarih, da bodo šli, kamor spadajo.
*
Stalin je že. večkrat imenoval Nemce — roparje, v isti sapi pa je povedal, fla ima rad nemško muziko, umetnost, učenost in še o "močni" Nemčiji je nekaj zinil, da je nekim vzelo sapo. Orli veljajo za roparje. Hm? Zadnjič sedim med ska-
lami. Čeh pravi lovcu "mislik-mislec", ker ne sme biti mesar, lovec naj opazuje. Skriti se moraš, če opazuješ. Skrito sedim med skalovjem, ko se pripelje veličasten orel in se vsede na čer. Zgrabim za risanco. Nak. Krasna žival. Ropa, yes, saj ne more živeti od krompirja. ". . hrani ptice pod nebom," dosti je zajčkov. Naj se veseli tudi orel med sinjim skalovjem, saj poskakuje tudi moje srce, ko opazujem — orla. To v uvod. Precej nemških ujetnikov je prišlo. Roparji? Hm? Pristojne oblasti me naprosijo, naj ujetnikom nekaj povem, ko imajo kratko pobožnost. "God bless America", dosti krukov moraš hraniti, zlatih ljudi ti pa tudi ne manjka. Do sto jih primaršira med petjem. Precej opazovalcev, dasi vsak ne sme poleg. Pol ure jim govorim v nemščini, sedijo ko zid, navidezno jim ugaja. Sam nadškof jim podeli blagoslov. God bless America! Ko odhajajo, najdem, da je eden prav iz bližine mojega doma tam. Več ne smem, oblast je oblast. Strumno odkorakajo med petjem zopet. Menda me bo oblast še povabila.
Malo še posedimo. "Kaj si jim povedal?" Well, oče so rekli: Fant, glavo na vrat! Večinoma so Irci, s katerimi sedimo. Vidim, da so vzhičeni, vlečem na uho, ko se odpirajo srca. Ti šmentani Irci, o drugih ne rečem ničesar.
Stalin sam je rekel, da so — roparji ti Nemci, močni pa naj bodo, le vsaka misel na ropanje se jim mora izbiti iz glav. Slovanski zid?? Orel je ropar, pa ni ropar, ko se požene kakor blisk po zajčka. Ali razumete? Če človek dolgo živi, marsikaj i doživi.
KDO JIH IMA VEČ?
Štirinajst zvezd je všitih na majhni zastavici vojaškega službovanja, ki visi v pročeij-nem domu Mr. in Mrs. Peter Chambers v Los Angelesu. Dva sinova sta vrhovna sarženta v armadi, dvanajst vnukov pa služi v armadi in mornarici.
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljali ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
DR. J. Ec (IRSICH
ZDRAVNIK in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. TeL Canal 4911 CHICAGO
Rezidenčni teL: La Grange 3966
DR.JOHN J. SMETANA i
Pregleduje oči in predpisa)« očala 1 23 LET IZKUŠNJE J OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Croal 0523 Uradne are: vsak dan od 9 £ intra j do 8:30 rvečer.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 26. oktobra 1943 4
Strani