PoStntna plačana t gotovini, Leto IX., Št« 18. („JUTRO« XIX., St. 100 a) Ljubljana, ponedeljek t maja 193& Cena 2 Din Upxa.vmSt.vo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Koče nova ulica 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-arartnerja. Ponedeljska Izdaja »življenje in svet44 Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon S t. 3122, 3123 3124. 3125 ln 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po poŠti prejamana Din 4.-. po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. OSNOVE VOJAŠKEGA SODELOVANJA MEO FRANCIJO IN ANGLIJO Obe zapadni velesili bssta popolnima izenačili svojo obsrcžitev, da bosta tvorili povsem enotno obrambno silo irarrz, i. maja. d. Potek posvetovanj francoskih in angleških državnikov v Londonu je zbudil veliko zadovoljstvo v vseh političnih krogih brez razlike. Vsi listi vidijo v njihovem rezultati pomembno jamstvo za ohranitev miru v Evropi. Predsedniku republike Lebrunu je včeraj min. predsednik Daladier obširno poročal o londonskih dogovorih. Pozornost je zbudilo v javnosti tudi dejstvo, da je istočasno zunanji minister Bonnet sprejel francoskega poslanika v Beogradu Bru-gera ter češkoslovaškega poslanika v Parizu Osuskega in ju informiral o londonskih razgovorih. Čeprav je bil londonski komunike o razgovorih francoskih in angleških državnikov sestavljen previdno, da ne bi izzval razburjenja na nobeni strani, smatrajo vendar v Parizu, da pomeni po svojem bistvu mnogo več, kakor bi se moglo sklepati na prvi pogled iz besedila samega Posebno poudarjajo izjavo, da b^sta Francija in Anglija razvili svoje dosedanje sodelovanje »ne samo zaradi obramrbe svojih skupnih interesov, temveč tudi zaradi obrambe onih idealov narodnega in mednarodnega življenja, ki vežejo obe državi.« Dejstvo je, da ni bilo doslej še v nobeni francoski in angleški izjavi tako jasno poudarjeno, da se bosta obe zapadni velesili zavzeli za načela, ki predstavljajo osnovo njune državne ureditve. Prav tako poudarjajo tudi značilno izjavo komunikeja, da je bil dosežen splošen sporazum o akciji za »miroljubno in pravilno rešitev« vprašanja srednje Evrope. Poudarek komunikeja, da se mora ta rešitev izvesti pravično, smatrajo v Parizu kot uspeh teze, ki so jo zastopali francoski zastopniki. Dasi so Angleži zastopali stališče, da se zaradi zapletljajev v srednji Evropi ne sme skaliti mir, je bilo končno določeno, da bodo delali za ohranitev pravičnega miru. Kar se tiče za prihodnje tedne napovedanih razgovorov med zastopniki francoskega in angleškega generalnega štaba, v katerih bodo določili podrobnosti o fran-cosko-angleški oborožitvi, se je zvedelo iz zanesljivega vira, da bo njihov predmet naslednje: 1. Določitev področij, ki bodo dodeljena francoski in angleški vojni mornarici. Francoska mornarica naj bi prevzela kontrolno službo na Sredozemskem morju, v Sueškem prekopu in na Rdečem morju, angleške vojne ladje pa bi izvrševale kontrolo na Atlantskem oceanu in Severnem morju. 2. Osnovanje ogromne skupne rezerve pogonskega materiala, zlasti nafte in bencina za letala, tanke in druga bojna sredstva obeh držav. Ta pogonski material naj bi se po večini zbral v Franciji, Anglija pa bi prevzela prva plačila. Razdelitev stroškov na obe državi bi se izvršila šele kasneje. 3. Francija bo rezervirala na svojem ozemlju za angleško letalstvo celo vrsto letalskih oporišč z vsemi potrebnimi napravami. Vzdrževale jih bodo francoske vojaške oblasti v polni pripravljenosti, da bodo Angliji vedno na razpolago za primere potrebe 4. Francija in Anglija bosta izmenjali med seboj modele raznih tipov letal, da bi se omogočilo izenačenje bodoče proizvodnje letal in da bi mogli obe državi uporabljati in izdelovati enaka letala na veliko. 5 Anglija naj bi imela v pripravifeno-sti več eskadril brzih bojnih letal ~Bri-stol« za skupen nastop s francoskim letalstvom v resnem primeru. 6. Proučevalo naj bi se možnosti upora be tankov istih tipov ter topov enakega kalibra v angleški in francoski vojski, kar naj bi omogočilo obojestransko pripravljenost vojnih sredstev za skupno uporabo ir> njeno razširjenje. ¥ službi miru Pariz, 1. maja. d. Zunanji minister Bon net je zastopniku »»Intransigeanta« izjavi) o pomenu londonskih posvetovanj med drugim: Z angleškim min. prdesednikom in zunanjim ministrom smo razpravljali na štirih sejah v duhu sodelovanja in zaupanja polnega prijateljstva. Daladier in jaz sva našla pri min. predsedniku Chamberlainu in pri lordu Halifaxu največje razumevanje za francosko stališče, ki sva ga odkrito obrazložila. Izredno me je tudi zadovoljilo, ker sem videl, da sta francoski in angleški tisk soglasna v ugotovitvi, da predstavljajo francosko-angleške pogodbe, ki pomenijo novo etapo v razvoju dogodkov, popolno solidarnost obeh držav, ne samo za obrambo skupnih interesov, temveč tudi velikih idealov, ki jih gojita naša dva naroda. V Parizu obstoja v resnici vidno zadovoljstvo z rezultati, ki so bili doseženi v Londonu. Iz neprikritega optimističnega razpoloženja v francoski javnosti se more videti, da je bila dobljena zopet nova bitka za mir. Londonski obisk pomeni za Da-ladierjevo vlado velik uspeh Daladier je govoril pred angleškimi državniki kot vojni minister in — lahko se reče — tudi kot vrhovni šef generalnega štaba. Zato so bili londonski razgovori v vojaških zadevah velikega pomena, podrobnosti dogovorov pa bosta določila oba generalna štaba prihodnje tedne. Država z najmočnejšo vojno mornarico na svetu se je zvezala z državo, ki ima najmočnejšo vojsko na svetu, pravi »Intransigeant« v svojem komentarju o Ion donskih razgovorih. Tudi združitev obeh letalskih sil jamči v zadostni meri za letalsko obrambo. Pri londonskih razgovorih je prevladalo naziranje, da močnega ne napadajo, temveč se skušajo z njim sporazumeti. Francosko-angleška zveza prinaša največjo koncentracijo sil, ki je bila kdaj v službi miru. Gre za to, da se na tej podlagi zgradi nova Evropa, in v Londonu so v teh zgodovinskih dneh postavili temeljni kamen za to novo zgradbo. Dejstvo je tudi, da sta Daladier in Bonnet izrecno vztrajala na svojem stališču glede Češkoslovaške ter obstoja tudi popoln razlog za domnevo, da jima je v tem pogledu dalo nazfranje angleških državnikov povod za optimizem. Osnove za pogajanja z Nemčijo London, 1. maja. d. Angleško-francoska akcija za mirno rešitev češkoslovaškega vprašanja se bo morda pričela v kakih 14 dneh in sicer šele po povratku nemškega kancelarja Hitlerja iz Rima. Med tem bodo to vprašanje podrobno proučili, pri čemer bodo služile kot podlaga: 1. Spomenica češkoslovaške vlade o nameravanem manjšinskem statutu in njeni notranji politik?, 2. Daladierjeva spomenica ter njegove izjave, kakor tudi francoskega vojnega ministra o nevarnosti kritičnega položaja. 3. Dosedanja namigavania nemške vlade o njenih načrtih in namerah na podlagi tolmačenj angleškega in francoskega poslanika v Berlinu. 4. Več ali manj Henleinove izjave od pretekle nedelje. Gotovo vlogo bodo imela tudi stališča Poljske in Madžarske ter Jugoslavije in Rumunije, ostalih dveh članic Male antante. Namen omenjene diplomatske akcije bo pregovoriti Nemčijo, da se odpove oboroženi rešitvi obstoječega vprašanja. Češkoslovaško pa za primerne korake v interesu miru. Vodstvo v tej diplomatski akciji bo prevzela Anglija, za katero se bo pogajal v Berlinu njen poslanik, dočim bo v Pragi nastopala kot svetovalec. Nemška vlada bo opozorjena, da se z kakim desinteresira-njem Anglije ne more računati, ker hoče Francija zavarovati neodvisnost Češkoslovaške, Anglija pa mir. in ker bi se pojavila neposredna nevarnost vojne, če bi se ne našla mirna rešitev. Angliia bo skušala, najti primerno podlago za pogajanja med Praso. Henleinom in Berlinom, vsekakor pa je dejstvo, da je mogoča rešitev perečih vprašanj samo v okviru nedotakljivosti suverenosti češkoslovaške republike. V Londonu tudi vedo. da mora pri tem igrati gotovo vlogo glede na svoj zemljepisni in politični položaj nove velesile tudi Poljska, ki bi mogla biti največjega pomena za gospodarske odnošaje s Češkoslovaško ter bi lahko mnogo prispevala k ureditvi razmer z razumno politiko v manjšinskem vprašanju. Kar se tiče Madžarske toudarjajo, da bo morala oprezno izbirati ' glede na svoje stališče med raznimi vabami in nevarnostmi. Interesi Rumunije kot prehoda iz Češkoslovaške do Črnega morja in rumunske meje prihajajo prav tako močno v poštev. V ostalem kažejo vsi znaki, da se je Chamberlainu posrečilo zavzeti prevladujoče stališče v zunanji politiki antante. Njegovo načelo je bilo od prvega dne po Ede-novem odstopu, da je sporazum zapadnih sil z Italijo pogoj za vsak nadaljnji uspeh. Ta cilj je zahteval od angleške javnosti, kakor tudi od francoske vlade mnogo žrtev. ki se kažejo predvsem v priznanju aneksiie Abesinije in ohranitvi dosedanje španske politike. Francija je na sedanji konferenci v Londonu doprinesla to žrtev do zadnieea. za kar je preiela orotiuslugo v poglobitvi voiaškega sodelovanja z Anglijo To ie na drugi strani Daladierja oja-čilo v notranjem političnem pogledu, kar pa bo. kakor upa. odškodovalo francoski narod za sedanjo reš;tpv špan^ke^a vprašanih in ureditev odnošaiev z Ita'iio. Kar se tiče pakta z Rusijo. Chamberlain sicer priznava nieffovo vrednost za vzhodni evropski poiožai in varnost Francije, pričakuje na. kar ie tud' nnia^iii. ge mora io v vp^ašan^h ario-ioSif-i-f^an^n^VoT« , delovar-a vpoštevati ano-ipčke žplie glede na zemljepisne in politične razmere. Berlin, 1. maja. br. Direktorij Državne banke je odredili, da morajo vsi nemški državljani najkasneje do 20. maja na predpisanih tiskovinah pri civiti vse svoje terjatve v inozemstvu, neglede na to. ali so bile do-sedaj že prijavljene ali ne. Za Avstrijo ta odlok ne velja. FrancšskG-Italijanska Pariz, 1. maja AA. Francoski zunanji minister Bonnet je sprejel italijanskega odpravnika poslov ter ga obvestil o poteku razgovorov v Londonu. V prisrčnem razgovoru je franco ki zunanji minister izrazil predstavniku Italije svojo željo, da se čimprej začne z razčiščevanjem in ureditvijo odnošajev med Francijo in Italijo. V Rimu pa sta se danes popoldne sestala zunanji minister grof Ciano in Blon-del. Sestanek je trajal nad eno uro. Mero-dajni krogi zatrjujejo, da je sestanek potekel v veliki prisrčnosti. Z italijanske strani izjavljajo, da je v interesu samih razgovorov — kakor je bilo to tudi o priliki italijansko-angleških razgovorov — da se -•hrani pooolna diskretnost. Isto stališče zastopa tudi francoska vlada. Dodajajo pa še, la prekinjen je pogajanj, do katerega je pri šlo zaradi obiska italijanskega zunanjega ministra Ciana v Tirani in zaradi bližajočega se Hitlerjevega prihoda v Italijo, ne bo imelo nikakega vpliva na nadaljni normalni potek razpo">'orov. Rimski listi o tem sestanku ne objavljajo nikakih komentarjev. Samo »Me~aggero« piše, da bo sporazum dosežen še pred sestankom Društva narodov. Jutri bo imel italijanski zunanji minister Ciano nov sestanek s francoskim odpravnikom poslov Blondelom. Amerlfcn gr^dl nove vojre ladje Washington, 1. maja d. Predsednik Roosevelt je poslal kongresu pismo, v katerem zahteva, naj za 1.1938 odobri naknadne kredite 25,997.000 dolarjev za pomorsko oborožitev. Vsoto 5 milijonov bi porabili za dve novi oklopm križarki, ki bi nadomestili dve zastareli križarki. Vseh skupaj bi zgradili 6 novih oklopnih križark, izmed katerih dve že gradijo, dve pa sta določeni v gradbenem programu za 1.1938. Razen tega pooblašča pomorski proračun, ki ga proučuje sedaj senatni odbor, vlado, da lahko zgradi tri oklopne križarke po 450.000 ton. Papež se je umaknil Vatikan, 1. maja. d. Papež je včeraj popoldne odpotoval v svojo poletno rezidenco Castel Gandolfo. Z njim je odpotovalo več vatikanskih dostojanstvenikov ter tudi njegov telesni zdravnik. Zaradi odhoda papeža iz Rima skoro ni mogoče misliti, da bi prišlo do njegovega sestanka s Hitlerjem, ki so ga zadnje čase mnogi napovedovali. V Vatikanu izjavljajo, da je odvisno od vremenskih razmer ob koncu poletja, koliko časa b^ ostal v Castelu-Gan-dolfu. Vsekakor je gotovo, da se papež v doglednem času ne bo vrnil v Rim. Smrtna nesreča albanskega poslanika R?m, 1. maja d. Albanski poslanik Dža-fervila se je na poletu iz Tirane v Rim smrtno ponesrečil. Letalo se je vračalo v soboto iz Tirane proti Brindisiju s poročnih svečanosti kralja Zoga. Z letalom je potovalo po nekaterih vesteh 15 potnikov, po drugih pa 19. Podrobnosti še niso znane ter z nestrpnostjo pričakujejo objavo uradnega poročila. Minister Jankovič pri A. Rossaberga Berlin, 1. maja d Včeraj je bil v hotelu »Adlonu« na čast podpredsednika JRZ ministra Jankoviča, banket, ki ga je priredil Hitlerjev zaupnik Alfred Rosenberg. Poleg ministra Jankoviča so se udeležili banketa tudi jugoslovenski poslanik Cincar-Marko-vič s poslaniškim osobjem. minister Darre. šef štaba SA Lutze. šef nemške, državne policije Himmler in državni tajnik Kor-ner. Popoldne je ministra Jankoviča sprejel minister Rudolf Hess. rimskega sestanka Praga, 1. maja. d. Češkoslovaški tiskovni urad je objavil po informacijah z dobro poučene nemške strani naslednjo vest: Obseg in sestava spremstva kancelanjži Hitlerja na njegovem potovanju v 11 aH jo 6& moreta, kakor govore v tukajšnjih palitič nih krogih, vsesikozi smatrati, ko} dokaz, da namen obiska v Rimu ni samo reprezentativnega značaja, vendar pa se tudi ne more smatrati, da bo sestanek kancelarja Hitlerja z Mussolini.je m prinesel kaka presenečenja ali ce.lo senzacije. Obojestranski oclnošaji so bili razčiščeni z berchtesgadeinski.nl protokolom meseca septembra leta 1936 iin so se na tej podlagi dovoltjino obnesli, zaradi česar skoraj ni mogoče pričakovati novih pogodb ali dogovorov. Da bodo ob priliki teea obiska obravnavali v Italiji razna pereča vprašanja, se seveda more z gotovostjo pričakovali. Gotovo vlogo fcodo pri tem igrali špansko vprašanje položaj na Sredozam-fikem morju po angleško italijanskem sporazumu. pa tudi rezultati angle^iko-fran coskih razgovorov. Vendar pa prevladuje mnenje, da nemško-italijanski razgovori ne bodo imeli ornega močno poudarjenega vojaškega ali sploh politično vojaškega značaja, kakor se je pokazala pri londonsikih razirovo riih. Kakor se čuje, so na nemški in italijanski strani odločeni priredbi bl:žnji sestanek nemšikih in italijanskih državnikov v Ri«mi kot nov prispevek k pomirjenju Bvaope. Cirilmetodar ji na grobu kralja Uedinitelja Včeraj se fe poklonilo grobu kralja mučenika m Oplencu nad 500 Slovencev in Slovenk Beograd, 1. maja. Davi ob 7. je prispelo v Zemun 6 posebnim vlakom iz Ljubljane 530 olanov in članic vseh slovenskih podružnic sv. Cirila in Metoda. Via,k je imel nekaj zamude. Po kratkem postanku in pozdravu zašitopnikov beograjske slovenske kolonije, je vlak odpeljal dalje, ne da bi postal v Beogradu v Mladonovac, odkoder so se slovenski izletniki odpeljali v treh skupinah z avtobusi na Oplenac. Na Oplenac so pri. speLi okoli 11 dopoldne ter takoj odšli v cerkev sv. Jurija, kjer so se pokloniti kripti grobu pokojneua kralja Mučenika s tiho molitvijo. Prvo mestnik družbe sv. Cirila in Metoda inž. Mačkovšek je položili na grob lep srebrn venec, na č-egar posainezn h listih so vrezana imena vseh podružnic CMD. Obenem so prižeaili na grobu 3.5 kg "težko in skoro 2 m dolgo svečo. Po svečanosti v kripti so si ogledali cerkev in raznje njene zanimivosti. Pred cerkvijo so se skupno fotografirali. prvomestnik inž. Mafkovšek pa le •imel ob tej priliki na vse pri-^otne nagovor, v katerem je poveličeval neminljive zasluge viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja za zedinjenie jugoslovanske domovine ter poudarjal simboličen pomen Oplesnca »a ves jugoslovenski narod. Po ogifcdu okolice kraljevega posestva in obedu v hotelu, so se vrnili v MTiadenovac, nato pa s posebnim vlakom v Beograd, kamor so prispeli ob poil 20. Na beograjski postajii so se zbrali k sprejemu vsi beograjski Slovenci in zastopniki mnogih beograjskih organizacij in ustanov, ki so jih prisrčno sprejeli. S postaje so odšli v posamezne hotele« po kratkem oddihu pa so imeli v domu Zveze nabavljalnih zadrug skuipno večerjo, ki je potekda v prijateljskem razgovoru z beograjskimi Slovenci. Jutri si bodo ogledali razne prestolniške zanimivosti. zlasti muzej knezi PaVla, vojni muzej. stari dvor in drugo. Posebno odposlanstvo kakih 30 članic družbe sv. Cirila Ln Metoda, zasitopnic vseh njenih podružnic, bo sprejela Nj. Vel. kraljica Marija v posebni avdijenci. Po ogledu beograjskih zanimivosti bodo jutri oko'i polnoči odpotovali nazaj proti Ljubljani. Kakor izjavl jajo slovenski izletniki, je vožnja potekla povsem zadovoljivo in v nalep-šein razpoloženju. Grško-tnrška zveza Slovo predsednika in zunanjega ministra turške vlade od Aten Atene, 1. maja. d. Predsednik turške vlade Dželal Bajar in zunanji minister Ruždi Aras, ki sta bila na uradnem obisku v Atenah, sta snoči odpotovala v Solun, kier sta dopoldne obiskala hišo. v kateri je bil rojen predsednik turške republike Kemal Atatiirk. Po ogledu raznih drugih zanimivosti sta prisostvovala sprejemu v turškem konzulatu, ob 11. pa sta odpotovala v Ankaro. Turškima državnikoma, ki sta se mudila v Atenah zaradi razširjenja gr-ško-turškega sodelovanja, je priredilo prebivalstvo tako v prestolnici kakor v Solunu velike prisrčne manifestacije. Sinoči ob 19. je Dželal Bajar sprejel grške in tuje novinarje ter jim izjavil: Prišel sem v Grčijo, da, kakor znano, podpišem s svojim tovarišem dr. Ruždijem Arasom turško—grško pogodbo, ki pomeni okrepitev prijateljstva med Turčijo in Grčijo, pa tudi, da obiščem našega velikega prijatelja, predsednika grške vlade Me-taxasa. Predvsem sem grškemu narodu prinesel prisrčen in bratski pozdrav vsega turškega naroda. Svoj obisk v prestolnici zavezniške države bom ohranil v vednem spominu. Ves čas svojega bivanja v zavezniški državi sem imel priliko videti brezhiben red in vidne znake vedno večjega blagostanja. Če bi hotel opisati vse, kar sem videl na Grškem, bi mogel reči na kratko, da sem videl v njej veliko blagostanje. S svojega obiska odnašava živo sliko, ki se izraža v bratski turško-grški zvezi. Sporočite vsemu grškemu narodu našo zahvalo za velikodušno gostoljublje, ki sva ga našla na grških tleh. Matineja ob I4.I5 uri Danes nepreklicno zadnjikrat velika plesna in muzikalna revija BR0ADWAY MEL©BY KINO MATICA Cene Din 3.50 — 6.50 Prvi maj v ČSB if v znaicis naroume sm2g Praga, 1. maja. h. Današnja prvomajska proslava je potekla tako v Pragi kakor po vsej republiki docela mirno. Tudi v nemških okrajih, kjer je bila dovoljena, je minil dan v popolnem redu brez vsakršn h incidentov. V Pragi je bila proslava tako ogromna, da ne pomnijo tolike udeležbe že izza prevratnih časov leta 1918. Na Vaclavskih Namestjih se je zbralo okoli 100.000 ljudi. Ob pol 10. dopoldne so prispeli na Variavske Namssstje iz posameznih okrajev prvi sprevodi manifestantov. do pol 13 pa je bil ves prostor daleč na okoli nabito poln. Pri častni tribuni so tvorili častno stražo legiona ji, Sokoli, Orli, narodna garda, skavti in razne druge organizacije. Na častni tribuni so se zbrali zastopniki vlade, zastopniki parlamenta in predstavniki raznih organizacij in ustanov. Ob pričetku proslave so združeni pevski zbori odpeli Husitski koral, nakar je govoril praški primator dr. Peter Zen-kel. ki se je v svojem govoru spominjal veličastnih manifestacij nred 20 leti ob ustanovitvi češkoslovaške republike Ogromna množica mu je posebno burno pritrjevala, ko je poudarjal, da so Čeho-slovaki vedno pripravljeni braniti do zadnje kaplje krvi svojo svobodno domovino Po ni°govem f?ovor" cn 7ar>°l' Sveto-•-a«lavsk< koral in maisko h'mno. Kakor je bi'n ž? rečeno ni b;lo na majskih proslavah nikjer neb^mh mcid-^ntov kjer so bile dovoljene Le v Opavi. kjer proslava ni bila dovoljena, so skušali mlajši pristaši Henleinove stranke snoči demonstrirati, vendar pa jih je policija razgnala. Ko so hoteli nocoj ponovno manifestirati, so jih razgnali Čehi in nemški socialni demokrati sami. V ostalem je vladal po vsej republiki popolen red. Ručna proslava v Nemčiji Berlin, 1. maja. AA (DNB) V Nemčiji so proslavili prvi maj kot državni praznik. Na olimpijskem stadionu je bil naj-prvo defile hitlerjevske mladine pred Hitlerjem. Sledila je slavnostna seja kulturne zbornice v Krollovi operi, kjer je govoril minister dr Gobbels. Seji so prisostvovali Hitler, vsi ministri in številne ugledne osebnosti, kakor tudi člani diplomatskega zbora na čelu s papeškim nuncijem. Višek današnjih svečanosti so bile manifestacije v Lustgartnu. kjer so postavljali mlaje, ki so jih prinesli iz Avstrije. Slavnosti se je udeležil na čelu večje deputacije tudi avstrijski pokrajinski namestnik Seys In-quart. Dr. Ley jc kancelarju Hitlerju sporočil poidrave nemških dilavcev, nakar je spregovoril Hitler, ki je v svojem govoru poveličeval uspehe narodnosocialističnega režima. Izrazil je prepričanje, da bodo v nekaj letih rešena vsa vprašanja, ki do-zdaj še čakajo rešitve. Zvečer je bila velika baklada. Avstrijska plebiscitna kolajna Berlin. 1. maja. d. Za prvi maj je kancelar Hitler izdal odredbo, s katero se ustanavlja koLajina v spomin na glasovanje 13. marca kot itn a k njecrove zahvale za združi lev Avstrije z Nemčijo. V Franciji vse mirno Pariz, 1. maja AA (Havas) Prvi maj so v Parizu proslavili na zelo dostojen način. Nikjer ni prišlo do kakšnih incidentov. Na Francoskem danes listi niso izšli, razen fašističnega »Aktion Francaise«. V Relgiji Bruselj, 1. maja. AA. (Havas). Belgijski socialisti so danes proslavili 1. maja. Bila je prirejena velka manifestacija delavstva. Govorili so zbranim množcani voditelji bei-eijsk;h s-tcialLstov, med drugim tudi Vam-dervdde. Italija ima sedaj 106 podmornic Rim, 1. maja. o. Državni pod tajnik za vojno mornarico admiral Cavagnari je te dni objavil podatke o italijanskem pod-morniškem brodovju. Italija razpolaga sedaj s 106 podmornicami, sposobnimi za plovbo nele po lokalnih morjih, nego tudi po Oceanu. S tem pa se italijanski gradbeni program glede podmornic še ni zaključil. Podatki o podmornicah, ki jih nameravajo še zgraditi, niso bili objavljeni. Pol stoletja že deluje CMD, Zarujmo še za pol stoletia! »JUTRO*. pOTiMeTJsM mnji Ponedeljek, 2. I SAMO SE DANES OB 20.30 URI i Mayerl!ng in Metropolitan ' glun MOSTE Celjski kulturni teden se je začel Celje, 1. maja V mali dvorani Celjskega doma, kjer je nameščena domača umetniška razstava slik in kipov, se je zbralo danes dopoldne lepo število odličnih gostov in zelo mnogo občinstva, da prisostvuje otvoritvi Celjskega kulturnega tedna kot prve velike revije celjske slovenske kulture. Predsednik odbora CKT celjski župan g. Mihelčič je pozdravil navzočnega bana M. Natlačena predstavnike posameznih veroizpovedi, predsednika upravnega sodišča dr Likarja, predsednika okrožnega sodišča dr. Vidoviča. komandanta mesta polkovnika Miljkoviča. polkovnika Defarja kot zastopnika komandanta 39. p. p. in ostale predstavnike oblastev in društev Med drugimi so bili navzočni tudi skladatelia Risto Sa-vin in dr Anton Schwab. slikar France Tratnik in kulturni urednik »Jutra« B Borko Predsednik CKT je nrečital brzoiavne pozdrave Zveze kulturnih društev notranjega ministra dr Korošca, prosvetnega mi. nistra Magaraševiča in šefa ljubljanske pro-svetne uprave nrof Sušnika ter pismen pozdrav pesnika Otona Župančiča. Od otvoritve CKT ie bilo poslan-h več brzojavk med niimi vdanostni brzoiavki Nj. Vel. kralju Petru TT in N1. Vis knezu namestniku Paviu ter pozdravna brzojavka predsedniku vlade. Celjski oktet je zapel državno himno v slovenskem jeziku nato pa je predsednik CKT očrtal pomen in namen Celjskega kulturnega tedna, se zahvalil svojim sodelavcem m otvoril kulturni teden Celjski oktet je učinkovito zapel Schvvabovi »Slanico« ln »Večer na morju«. Udeleženci so si ogledali obilno likovno razstavo, nato pa izredno zanimivo razstavo celjskega slovenskega tiska. ki je nameščena v dvorani Mestne hranilnice. V ponedeljek ob 19.30 se bo pričelo v mestnem gledališču gostovanje ljubljanske opere, ki uprizori narodno opero savinjskega rojaka Rista Savina »Matijo Gubca«. Za opero vlada zeio živahno zanimanje. Nekaj vstopnic za sedeže je še na razpolago v Goričarjevi knjigarni Mnoge celjske tvrd ke so uredile svoie izložbe v stilu Cellskega kulturnega tedna V nekaterih izložbah so razstavliene redke in dragocene zanimivosti iz celiske zgodovine, ki zbujajo splošno pozornost. Celje 1e lahko ponosno na svol kulturni teden ki le slika pomembne celjske misije v zgodovin* slovenske narodne kulture in njenega pozitivnega uveljavljanja in izživ-Hania v okviru lueoslovenskp skunnostl LJUBEZEN IN VIHAR V VKT.F1FTT.MTI TOBNABO KINO MATICA ob 16., 19.15 ln 21.15 un I Obmejni vinogradniki so zborovali Maribor. 1. maia V banovimki vinarski in sadjarski šol' je bil dopoldne redn- občni zbor marbor ske podružnice Vinarskega društva Vodi ga ie podružnični predsednik dr. Josip Kronvogel Izčrpno poslovno pon>čilo ie podal strokovni učitelj g Pečovnik Dru št v o je delalo na to. da se zniža trošarina na vino. da se obnove vinogradi za kar je bvia dana na razpolago vsota enega mi lijona dinartev. da se zniža cena ealici in da se odpravi zaščitna carina na galico Prizadevanje društva gre tudi z« tem da se na trgovinskih poga jamih l Nemčijo dosežejo ugodnosti za izvoz našega vina in tudi našega sadja v Nemčijo Mariborska podružnica šte-e 70 čianov. Sledili so številni pomembni predlogi Prcf Vojsk je predlagal, da se šmarnica. odri osno vse samorodne trts. čisto zatro. Ravnatelj Priol )e izvajal, da naj se v našem vinogradništvu uvel ia vi načelo kvalitetne proizvodnje Pečovnik ie pa zato, da se izabela dovoli le z-a domačo rabo Zelo izčrpna debata 3? je razvila v zvezi z vprašanjem pekrske drve^n-te m trsnice Ta zavod bo prihodnje leto uk'nien. Ker preide v last nemških benediktincev, zato je Godec iz Limbuša predlagal, naj kupi banovina omenjeno trsmico od benediktincev ali pa nai poskrbi za nadomestno v obliki novega »ličnega zavoda Ravrateij Priol je v zvezi s tem vpra^n^em poiasnil. da si banovina prizadeva ohraniti to ustanovo Ce pa to ne pojde. se bo skuSala ustanoviti drevesnica m trauca na posestvu sedanjega Račjega dvora, ki ga je bila kupila banovina Naslednii govorniki »o naglašali nujno potrebo zadružnih kleti, ki so prvi pogoj za uspešno vnovčevanje našega vina. ker je le tako mogoče oskrbovati kupce skozi vse leto z iste kvaliteto u« vrsto vina. Ormoški delegat je menil, da bi lahKo banovina zgradila nekaj takšnih kleti, ker dobi letno nad 18 milijonov dinarjev od trošarine. Pri volitvah so bili izvoljent: za predsednika dr. Josip Kronvogel ta podpredsednika Avgust Schwarzbach iz Bistrice, za tajnika m blagajnika Vinko Droic. za odbornike pa Josip Zabavnik, Franc Pavlinič. Leopold Cresnar Anton Gf«tec. Ludvik Fili-pič. Miha Zidanšek ir. kletarski nadzornik Franc Vojsk Za' delegate so bili izvoljeni Anton Godec, Konrad Pečovnik, Janko Smarčan, Franc Pavlinič m Ludvik Filipič. Železniška nesreča brez hujših Litija. 1. maja Davi ci-alc pred sedimo je vozi.1 skoa; b-ti iSNO :Kitajo diietni tovorni vlak iz Ljubljane pror' Zidanemu mostu. Ob prevozu skozi postajo Da se je začul m»*x.a.n ropot Službu.oči prometnik a- Vik'or Lanc je 01«-zil. da se je iz' ril eden izmed vagonov, telefoniral ie takoi službujočemu kreiniku. ki ie dal ustaviti tovorni vlak na koncu po-sita:e. Kmalu ee ie pojasnila vsa nesreča. K to-von.eniu vlaku je bil priklenjen bolgarski vagon ki se fe vračal z garnituro iz Nemčije. Med tem ko je bil bolgarski vagon pia zeri. sta bila prednji in zadnji vagon težko naložena Na ovinku pred litijsko postajo k> z:ueli zavirati vlak. pri tem pa je vrglo pra zen bolgarski vagon s tira. Nekaj čas>a ie teke izven tira kar poleg ostalih. a nalo --o ga pragi prevrnili. Vagon ie dobiil hude po školbe: sunki #0 mu odbili osi in pokvarili ko;esie. pa tudi ostali deili vagona so po škodovnni. tako da ie ves vagon neraben Le sreči ie pripisati, da ni iztirjeni va go-n prevrgel še ostalega vlaka. Potem bt bila materialna Skoda mnogo večja. V nevar no3o poštam reševalni vlak iz Ljiubliiane * žerjavom. Vsa reševalna dela so bila izvršena pod vodstvom g inž Stanka ftubioa. Delavci so imeli ves dan dovolj dela da so odstranili nevšečnosti, ki jih ie povzročilo tttirjenje. Nenadna smrt mladega zdravnika Novo Celje, 1. maja V bolnici za duševne bolezni v Novem Celju je danes dopoldne po kratki, hudi boezni izdihnil dr. Boris Krištof, vršilec dolžnosti upranika zavoda, star komaj 32 let. Z njim odhaja iz življenja eden najbolj simoatičn-h in talentiranih predstav-kov mlade zdravniške generacije ,a težko izgubo ie z rriegovo smr+v, s<= nosebej utrpela psihiatrija, od katere se je komaj pred nekaj msseci poslovil tudi eden njegovih prvih učiteljev ,tmiv. prof. dr. Alfred šerko. Dt Bori3 Krištof je bil po rodu iz Ljubljane. kjer še živi n^e^ova mati vdova. Njegov oče je bil poštni nameščenec, a čeprav je družina živela v skromnih razmerah so ?e starši s skrbnim delom In vzgojo potrudili. da otrokom pripravijo čim lepšo cesto v življenje. Eden izmed sinov je odvetnik v Radovljici. Boris pa ae je po končanih gimnazijskih Študijah poevettl medicini. Prve izpite je napravil na fakulteti ljubljanske univerze, kjer se je v žavljenski šoli univ., prof. dr. Janeza Plečnika nabral poleg temeljnega strokovnega znanja tudi jasnih razgledov in trdne duhovne qpore za delo in karie:o. Na univerzo je oriSej kot nrren skromen, srčno dober, ta resno ambiciozni fant, kakršni dajejo najboljši material naraščaju v akademskih poklicih, a posebej še v zdravniški panogi, ki mnogo bolj kakor druge z anstvene stroke terja cd človeka oredvsem letpoto in n'nrnrv.ko m '-oktoriral. Služboval je nekaj časa na kirurškem oddelku splošne boinice v Ljubljani, leta 1934 pa ie h*i irmieSVn v Nr Celje. Za svojo stroko si je Izbral psihiatrijo, ki se ji je posvetil z \,so auSo pred nekaj leti se je poročil, v srečnem zakonu s soprogo se mu ie rodiila hčerka .ki je bila njegova življenjska radost to Fikrb. Ko se je nedavne toprazrnlo mesto upravnika ,je bilo njemu poverjeno vo>^V»fevo zavoda. Z vso vnemo 9e je pripravljaj na izipit iz specializacije ln še rved dnevi se je v študijske namene mudil v umobolnici na Poljanah Ko se je vrnil v Novo Celje je obolel, a bolezen se izprva ni zdela nevarna Pa se je pridružila zavrataa pljučnica tn po kratkem trplienju ga. je smrt iztrgala iz dela in življenja Številni prijatelji iin znanci, ki jih )e imel pokojnik v vseh krogih naše javnosti in posebej še v vrstah izobražene mladine bodo ohranili dr Borisu Krištofu časten spomin Hugo prizadeti rodbini naše istkreno sožalje' Smrt zglednega nacionalnega šolnika Celje. 1 maja V svojem stanovanju na Vrazovem trgu 2 v Celju je danes v rani uri v 83. letu starosti izdihnil svojo plemenito dušo Šolski upravitelj v p. g. Ivan K e r n. Pogreb bo v torek ob 16 iz hiše žalosti na okoliško pokopališče Pokojini I vaja Kern je bil odličen predstavnik stare nacionalne uč1tel1*»ke garde. Rodil se je leta 1855 v Žeiah pri Kamniku kot sin malega posestnika. Ko je dovršil sedem razredov gimnazije, se je odločil za u/Hteliski poki«. Kot učitelj 1e natprej služboval v vojni 9iirot-'šnici Fi-5>chau pri Dunaiskem Novem mostu. Od tam Je bil premeščen na šolo v Trbovliah-Vodah Po njegovem prispidevanlu je bila leta 1883. tej šoli priznana pravica javnosti Sola je bila takrat sferomma dvo-razrednica. Kern pa je s ?voio neumorno-stjo tzposloval. da je trla nolaernM razširjena v osemrazrednlco Kot odličen pedagog je zgledno vzgainii mladino v dobi robstva ti tudi Se v prv;h le^h narodne svobode ter si postavil v srcih vseh ne-{Tetrh svojih bivših uften<^v tm %ie spomenike globoke hvaležnr^sti. Tudi Izven šole si je pridobil s požrivovailntm ta nesebičnim delom na prosvetnem in nacionalnem področju nevem^j-lvih zaslug. Po upokojitvi se je pref'111 s svojo ženo go. Ireno v Celje, kjer mu te pred dv«ma letoma smrt ugrabila l^Mjeno življenjsko družico. Značajtaemu tn zash- nemu naclonalne-mu možu bodi ohranVn časten spomin, strni Šolskemu uipravite' u v p. g. Štefanu Kerrni v Celin Iti ostal" a sorodmfkom aa-še iskreno sožalje! Nedelja v Mariboru Maribor 1. maja Prva majska nedelja je bna prav tiha. Cez noč se je nebo zastrlo z oblaki in Mariborčani smo se dav; predramili v hladnem. deževnem jutru zaradi česar so bili prečrtani mnogi izletniški računi. Niti nogometnih tekem ni bilo Oi.ncs za 1 maj. Prav tako ni bilo običrin h nedeljskih tujskih avtomobilov V gledališču je bilo snoči Gostovanje Vekosiava Janka člana ljubljanske opere. Nastopil je v vlogi grofa Lune v Verdijev, operi »Trubadur« Njegov odličn iolani bariton je obvladoval najvišje in najniž«e lege. Navdušenje občinstva se ie stopnjevalo do viška ob znani ariii grofa Lune v četrti sliki. Njegove speve spremlja živahna tn močna dramatika. kar daje njegov igri še poseben poudarek Gledališče je bilo dobro zasedeno in ni občinstvo štedilo s toplim priznanjem. Janko je bil deležen obilo cvetja. Proslava Zrinjskega In Frankopana Tudi letos je Manbor počastil spomin mučenikov Zrinjskege in Frankopana Včeraj dopoldne je bila v stolnici maša zaduš-nica. snoči pa v Ljudski univerzi spomin- -L- ..'. ' it- Z? i • . 1-.'. V v..' -.■•■ ,. SPREDAJ -ZADAJ / Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 ski večer, ki sta ga v počastitev obeh mučenikov priredili Ljudska univerza m tukajšnja podružnica Hrvatskega kulturnega društva »Napredka«. Tople uvodne besede je izpregovoril predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec nato pa je povzel besedo znani zagrebški zgodovina! in književnik profesor dr Horvat, ki je orisal okoliščine zarote, ki sta jo pripravljala Zrinjski in Frarukopan. Ogenj v mariborski zvonoUvarni Danes dopoldne se je nenadno razširila po Mariboru vest, da gor- Peng^ova zvono-livarna v Motherjevi ulici Pa>antje so opazili. kako se je iz tvomških objektov valil go*t črn dim Na pomoč s<> nemudno pohiteli mariborski gasMc n p^ polurnem napornem gašenju se je posrečilo udušiti ogenj, ki še ni napravil pomembne šikode. Vzrok požara še ni z-nan. Smrtna kosa Na Tržaški cesti 20 je preminila v starosti 52 let gospa Josip t na Tintova, soproga upokojenega pod preglednika finančne kontrole. Na Vojašniškem trgu 2 pa ie umrl v cvetu mladosti, star komaj 24 let. sm trgovskega potnika g Kurt Schon. Žalujočim naše sožalje! Krvav nočni dogodek v studenškem gozdu V tukajšnjo splošno bolnišnico so Rripo-ljali davi 29 letnega mizarja Avgusta §var-ca iz Studencev. Ko se je bil Švarc vračal ponoči iz Peker proti domu, ga je bin ie že dolga leta nabiral no nekdanjih boiišcih granate ln razno staro orožje, in je veljal v tem svojem po- slu že za pravega strokovnjaka. Zato je napravila njegova smrt po vsej okolici tem fjloblji vtis. Zapustril je ženo in več nedoraslih otrok. V sredo so ga pokopali ob udeležbi vedike množice ljudstva. Drobne novice Nor grob. V Saležu je umrl v starosti 72 tet g. Josip Trobec. Bil je obče spoštovan in znam daleč po vsem Krasu. Pogreba ae je udeležilo poleg domačinov tudi zelo mnogo ljudi iz vseh bližnjih vasi. Na grobu eo se od pokojinika poslovili pevci z neikai žalo-etinkami. Njegovi rodbini na«e sožalje! Zaradi bega čez mejo je bil obsojen kakor poročajo listi, Sre9ko Gregorič iz Buko-viee pred goriškim fsodišSem na tri mesece zapora in 2000 lic globe. Na meji so obmejni miličniki, kakor poroča »GazzeMmo«. prijeli Albino Baičevo iz Šentviške gore. Bila je brez dokumentov. Odvedli so io v tolminske zapore. Nagrajeni kmetovalci. V Rimu so Imeli na pravnik dela posebno slovesnost tudi aa kmetovalce ln kolone. Oni, ki so bili piri posebnem natečaju proglašeni za na.fboljše kmetovalce, so prejeli posebne do konca prihodnjega leta. Istočasno pa so pričela tudi velika pripravljalna dela za ogromno elektrarno., ki jo nameravajo zgraditi v Brdih. Močvirnati teren med Vipolžami, Rušičjem, Trebežem in Blan-chisom bodo spremenili v umetno jezero. Po posebnem kanalu bodo vanj napeljali tudi del vode iz Soče, ki jo bodo zajemali pri novi centrali v Plaveh. Kanal bo zgrajen do Dolnjega Cerovega pod zemljo, od tam pa po njenem površju do Vipolž, pod katerimi se bo voda stekala v jezero. IM Blanchisu bodo zgradili nov kratek kanal in hlizu Ložnika veliko centralo. Ob jezeru bodo blizu Rušičja in onstran krminskega gričevja ter pod Gradiškuto zgradili tri visoke jezove, da se voda na teh krajih ne bo razlila po furlanski ni-ižni Od novega umetnega jezera, ki bo obsegalo kakšnih 10 kv. km površine, si obetajo tudi dokončno ureditev problema, ka«ko namakati furlansko ozemlje med Brdi in Idrijo. Menijo, da bo jezero pomenilo veliko (pridobitev tudi za tujsko prometni razvoj krajev ob njem. Za ta velika dela nameravajo v kratkem najeti okrog 1000 delavcev. Zanimiva vest, ki jo Je v zves£ z vsem tem objavil tržaški »Popolo«, ki pravi, da so, se med zastopniki podjetja, ki gradi te elektrarne in jugoslovanskim met-nian ministrstvom pričela pojgaja-.ja, da bi se tok teh elektrarn odvajal tudi jugnv slovenskim železnicam, v kolikor bodo v bližnjih letih elektrificirane. Naše gledališč* DRAMA Ponedeljek, 2.: Zaprto. Torek, 3.: Izpit za življenje. Red A. Sreda. 4.: Nočna služba, Red Sreda. Četrtek, 5.: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA Ponedeljek, 2.: Zaiprto. (Gostovanje ▼ Celju: Matija Gubec). Torek. 3.: Zaiprto. Sreda. 4.: Madame Sans Gene. Red B. Četrtek. 5.: Don Juan. Red Četrtek. Petek. 6.: Zaprto. M. ŠTELE TRGOVINA Z JUŽNIM IN DOMAČIM SADJEM, ZELENJAVO IN DEŽELNIMI PRIDELKI NA DEBELO Ljubljana — škofijska palača, vhod Pogačarjev trg NA ZALOGI ZMEROM SVEŽA POVRTNINA (SOLATA, ŠPARGLJI, GRAH, NOV KROMPIR, ARTIČOKE, KARFIOLE), SADJE, ORANŽE — ITALIJANSKI], GRŠKE IN JAFFA — LIMONE, ROZINE, FIGE VSEH VRST, MANDLJI, LEŠNIKI, OREHI L T. D. Tisti, ki so prisiljeni sedeti! Odebeli eni! Ki trpijo na kamnu, revmi, protinu! Vi, ki izločate moten seč in katerih seč vsebuje rnmeno usedlino, vi, Id uživate mesno hrano, vina, likerje^ vi, ki ste prekoračili 40. leto. TOČNA POSTREŽBA. TELEFON 25-47 SOLIDNE CENE. SKLADIŠČE TABOR 2 S Etabllssements CHATELAIN LEDVIČNI KRVNI dobavitelj pariških OBTOK bolnišnic A. B. — Karoditl C. — Srce 22 VELIKIH NAGRAD D. — Aorta PARIZ E F" — Ledvico G. — Mehur M pripadate ali boste pripadali, fe se ne varujeta, veliki družini artritičarjev Kopičenje sečne kisline t krvi in celicah organizmi, t istočasno vzrok m posledico artritizma se povzroča z nezadostnim izločevanjem in slabim zgorevanjem maščobe. Artritizem je s svojimi bolečinami m boleznimi: revmatizmom v milicah in sklepih nevralgijo, kamnom v ledvicah in mehurju, protinom itd. rana sodobnega življenja. Nevaren je, ker vodi k obolenjem srčne arterioskleroze, navalom krvi in kapi. Uporabljajte Urodonal, da se izognete komplikacijam, ki so pogosto nevarne in nesrečne. URODONAL se uporablja pri artritizmu, ker preprečuje sesedanje sečne kisline. Dobi se v vseh lekarnah. Generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo »S TE RILA B« Angleški kemijsko-farmacevtski laboratorij, Beograd, Knez Mihajlova 33. Oglas reg. pod S. Br. <271 od 12. II. 1932. Pomlad na pariških bulvarjih Pariz, o veliki noči »Monsieurs, flerurissez Vos dames!« Na vsak korak začuješ ta stavek. In težko izbiraš med pisanim cvetjem, ki ti ga ponujajo prodajalci. To je odmev pomladi, ki jo čutimo po bulvarih, odmev pomladi, ki je obsula tudi naše domače poljane in travnike s cvetjem in zelenjem in po katerih včasih lahko zahrepenimo. V Latinski četrti smo letos posebno bučno pozdravili pomlad. Po devetih letih se je obnovila stara dijaška tradicija tedna sFaluche«. Faluche je studentovsko pokrivalo — baret. V tem tednu dobe novinci bruci pravico nositi »faluche«. Teden je posvečen petju, pitju, veselju, pristni pariški studentovski razposajenosti. Svečana otvoritev je bila 4. aprila zvečer. Uvod pa je bil že 1. aprila. V prvem letniku prava poučuje rimsko pravo prof. Collinot. Star bradat možiček, ki ne zna očuvati discipline. Običajno ga posluša 20 do 30 študentov (ostali poslušajo predavanja prof. Giffardš,), ta teden pa je bil amfiteater nabit razposajene mladine. S huronskim vpitjem in aplavzom pozdravljen je vstopil Collinot v dvorano. Trenutek nato je eksplodirala petarda in nato še ena. Pod strop je zletelo 10 golobov. Nato novi izbruhi tuljenja, katerim je sledila studentovska himna. In zopet tuljenje, žvižganje in cepetanje z nogami. Par študentov pa je le smatralo za opor-tuno. da dobi tudi profesor besedo. »Pet minut tišine za g. profesorja!« Profesor je res pričel predavati, pa je izgovoril le par besed, ko se je hrup znova začel. Nato je sledilo »preseljevanje narodov« ali: dekleta na levo, fantje na desno. Nekaterim juristkam (jih je skoro več kakor juristov) so le bolj ugajali prostori med močnejšim spolom, vendar jim ni uspelo, da bi tam ostale. Eksekutiva jih je hitro spravila na prave prostore. Vsa komedija je trajala pol ure, ko je profesor končno le našel najboljšo rešitev položaja — vstal je in odšel. Manifestacije so se nadaljevale še pod oknom profesorske zbornice, kjer je navdušena množica soglasno zahtevala: »Collinot au balcon, Collinot au balcon!« 4. aprila zvečer je bil otvoritveni sprevod tako zvane »Monome de la Faluche«. V gosjem redu s faluche na glavah so odkorakali študentje izpred Pantheona, pre-pevaje: »Formez le monome.« Ce je srečal sprevod kako »fejst« dekle, se je takoj začulo: »les poucelles avec nous« — dekle z nami! In na to občo zahtevo so po trije fantje pograbili ubogo žrtev, ki je hočeš-nočeš morala poleg. Na bulvaru Saint Michel, ki je središče vsega studentovskega življenja, je naenkrat zastal ves promet. Taksiji, avtobusi, zasebni avtomobili, vse se je pokorilo novi velesili. »Embrassez! Embrassez!« se je začulo #iz velike skupine, (po naše: »objemčkat, objemčkat!« Tudi to je zelo lepa navada. Kjerkoli je sprevod srečal kak parček, pa bodisi, da je bila dvojica v avtomobilu, v kavarni ali se je sprehajala, je množica takoj obkolila fantka, gospodiča alt često tudi priletnega gospoda in gospico, gospodično ali mlado gospo (starih tu skoro ni) ter zahtevala: »Embrassez!« Srečna ali nesrečna, hočeš ali nočeš, se je vsaka dvojica končno le uklonila obči zahtevi, se objela in poljubila. Mnogim je prišlo to zelo prav. Tak je bil z manjšimi ali večjimi izpre-membami ves teden. Večina študentov je nosila faluche. okrašene z neštetimi znaki in svetinjicami. Fakultete so se razlikovale po barvah trakov, za vsako leto pa je pripeta na kapo zvezdica. Poleg pravne fakultete, odkoder so se razvijali vsi sprevodi, je policijska prefek-tura. In tako je sprevod po navadi spremljal kamion policajev. Sicer so pariški policaji še zelo reakcionarni, imajo čisto črne obleke, le pendrek je malo belo pobarvan. In pendreki so celo le za urejevanje prometa. Komisarji so pa vsi v civilu. Po mojem mnenju je to velika škoda, kajti iz prakse vem, da uniforma naredi človeka. Pravijo, da zavisi to od čuta za teatralnost, od lepega glasu in pa od — domišljavosti. Zanimiva so bila tudi športna tekmova- nja v tem tednu, tako tek po bulvaru Saint Michel, pri katerem je moral vsak tekmovalec izpiti v vsaki kavarni »demi« (3 del.) piva. Kavarn je okoli 15. Izmed 20 tekmovalcev sta prišla na cilj le dva... Ob zaključku tedna je bila velika ka-valkada, katere se je udeležilo okoli 5000 študentov, 6 voz z živimi slikami, godba z 200 godci. Zopet so se vrstili prizori »Embrasrsez«, ugrabljanje deklet in nek avto, ki se ni hotel umakniti, je navdušena množica prenesla kar na pločnik. Prav za prav je bil to le avtomobilček. To pot niso postale samo »fejst« dekleta plen sprevoda, kajti nazadnje je ostala na trgu pred Pantheonom kar cela garnitura kavarniških stolov in miz. Praznovali pa smo »Semaine de la Faluche« seveda tudi ponoči. še malo o pariški morali. Zadnjič sem se šel kopat v pokrit bazen. »Piscine Lu-tetia«. S seboj sem vzel kratke kopalne hlačice. kakršne lahko nosimo v naši pobožni Sloveniji. Pa glej ga šmenta! Komaj stopim iz kabine že je kopalni mojster pri meni in mi dopoveduje, da je prepovedano kopati se v takih, tako rekoč po-huišljivih hlačkah. Dopovedoval sem mu, da sem tujec iz strogo moralne dežele in da nimam niti najmanjšega namena pohujševati Pariža-nov in da se pri nas oko postave prav nič ne razburja če se kopljemo taki. Nič ni pomagalo. Za 3 franke sem si moral izposoditi dostojne hlačke. Zanimivo pa je, da so v Parizu prav različne norme za dame in gospode. V Mussic-hallih in kabaretih lahko vsak večer občuduješ čisto gole plesalke, celo brez figovih peres in tudi v kopališčih kopalke prav rade odkrivajo svoje dražesti. Gospodje pa — stop! Pozneje mi je neka Francozinja razložila, da je to najbrž zato, ker so gospodje vedno tisti, ki postavljajo zakon o morali. In tako privoščijo le sebi, nežnemu spolu pa ne! Pa recite, če nevoščljivost ni greh. Da pa se vam malo zbudi nevoščljivost, naj vam povem, da je tu božja kapljica res nebeška in pa grozovito poceni. Liter starega bordojca — 5 fr! To pa je vino z okusom in vonjem! In nazadnje, da ne mislite, da se ne zanimamo tudi za drugačne stvari. Sedaj je otvorjena razstava angleške slikarske umetnosti iz 18. in 19. stoletja. Prvovrsten kulturni dogodek. Nameščena je v Louvru pod pokroviteljstvom angleškega kralja in predsednika francoske republike. Posebna komisija je zbrala jx> muzejih in pri zasebnikih najboljša dela angleške umetnosti. Aristokratska umerjenost in resnost veje s slik. ki so večinoma pokrajine in portreti. In človek se kar nehote zamisli v puritansko miselnost Angležev, ko ne vidi na nobeni sliki niti koščka golote, še svoje ljube domovine sem se spomnil pri tem... Bil sem že trikrat na razstavi in bom še šel, tako je odlična. b. Urejule Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Fran Jeran. — Za Inseratnl del le odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani