Ill) I'M..... i/li;ij.i vsaki toifk in sohnio. Ako p;uli' na t;i t!no\';i prnznik, dan puprej. lircdniStvo se nahaja v „Narodni Tiskann", ulica Vettuiini St. 9, kamor jo iiaslnvljati pis ma. Net'raukiraiui pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvažiijejo pisma brez podpisa Rnkopisi dopisov se ne vrnčajo. GORICA „(iorira" staue na Ictu 1(J K, za pol k'la ¦> K /;i >Vtrt leta 2.50. se naliaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vettunni 5t 9. La ui?las»' se plačuje ud cveU-rostopm- petit vrste po U vin.. za večkratni natis primeren popust. P^anie/ne gtevilke stanejo 8 vin. 'in se prodajajo v raznih goriških trafikah. St. 69. V (jorici, v soboto due 2S. avgusta 1909. LetO XI. Ka] ]e goriška t „Kmečka slranka"?\ Ta stranka jo past, v katero lovijo našcga kiiieta liberalci (iabrščekove in l:rankove struje. Že imc te .stranke je slepilo. Imenujc se „Kmečka stranka", a je stranka brez kmetov. Pardon ! V tcj stranki je res tudi nekaj kmetov in posestnikov, a ti nič ne ukažejo in so brez vpliva. Oni so le lestvica, po kateri liočojo nekateri kinečki „prijatelji" sple- zati du časti in niasti. Vidni in nomi- iiolni voditelji so: advokat dr. Franko, veleposestnik Ivan Saunig v Hiljah in Ivan Mrniolja, bivši vrtojbenski občinski rcdar, sedaj urednik „Kmečkega glasa". Prvi hoče postati naniestnik deželnega glavarja — in pa deželni odbornik. Drugernu gre za cast dežclnega poslan- stva. Tretji skuša kot urednik stranki- nega glasila in kot plačan agent in pa- rade-kmet goriških liberalcev s svojim nabrusenim ježičkom prislužiti nekoliko kronic. Pravi, čeravno nevidni voditelj „Kmečke stranke" je pa bivši učitelj Andrej Gabršček s celo gardo liberalnih uCiteljev; zaradi svojega razupitega libe- ralizma sicer ne nastopa javno kot „kmet", ker dobro ve, da je naše ljud- stvo po večini se verno, in da bi s svojim javnim nastopom le škodoval iovu na kmeta. On stoji za kulisami, a ima vse druge kmečke voditelje na vrvici. Kaj išče ta liberalni general pri našem kmetu ? Vse: cast deželnega po- slanstva in mast deželnegaodborništva. On je dandanes politicni bankroter, ki ne spravi z vsemi liberalnimi frakarji niti enega kandidata v deželni zbor, če mu ne pomagajo zopet I:rankovi „kmetje". Lani je Šlo; lani so ga rešili potopa agrarci; pomagali so mu tudi socijalni demokrati, katcrirn je dal po dr. Treotu pismenozagotovilo, da bo njih stremljenje podpiral. Ker pa ni držal besede, ker jih je v „Soči" celö grdo /.merjal, so mu odpovedali vsako pod- poro in tako bo letos -- upa vsaj — nas kmet njegov rešitelj. Qlavna opora in najdrznejši agi- tatorji „Kmečke stranke" so liberalni učitelji; ta stranka bi se torej morala prav za jnrav imenovati učitdjska stranka. ^ Kaj iščAjiberalni učitelji v kmečki stranki? XcaSpovisanjc place in pen- zije! V agrafti obleki upajo doseči to, kar se jim ni dozdaj posrečilo v dru- gih oblekah. Seveda delajo raeun brez krčmarja, kajti naš kniet ni tako ne- previden in neiimen. da bi volil v de- želni zbor take kandidate. za katere bodo liberahii učitelji brusili pete in jezik z namenom, da zvišajo učiteljske place na kmečke stroške. * * L 1 S9(> je bilo razposlalo iz Aj- dovščine več učiteljev to-le okrožnico: Učitelji na (ioriškem. pozor! Katera stranka bi hotela učitcljstvu pripomoči do tega, kar mu gre po božjih in držav- nih postavah ? Oglasi naj se, pokaže naj se, in ž njo naj bi šlo učiteljstvo v boj. Ne vežimo pa se z nobenim. ne pomagajmo nobenemu. če se drugače še tako vjemamo, ako ne vemo, za kaj. Držimo se navodila: dam ti. če daš ti meni. „Slovenski Narod" je imenoval svoj čas pisalce te okrožnice „goriške nihiliste". In glejte! Večina teh učiieljev je zdaj prijadrala v „Kmečko stranko"; nekateri so celo odborniki te stranke. Nekoliko časa so lavirali med „Slogino" stranko in (iabrščekovo liberalno stran- ko, a že pri predzadnjih deželnozbor- skih volitvah so se bojevali v liberal- nem taboru. Liberalna stranka jim je bila obljubila učiteljskega zastopnika v deželnem zboru in izpoinitev njih za- htev. Ker pa ni mogla ali ni hotela tici- teljem izpolniti vseh obljub, frk! so uskočili v tabor Frankovih „kmetov". * * * Pred 13. leti, ko je izšla goriome- njena okrožnica, niso bili učitelji na Goriškem dobro plačani. a med tern se jim je v samili zadnjih osmih letih plafca dvakrat povišala. Da je bilo to mogoče, je zasluga tudi naših poslan- cev, posebno pa dr. Gregorcica in prof. Berbuča. Državna poslanca dr. Gre- gorčič in grof Alfred Coronini sta izpo- slovala 1. 1899 od ministerstva predlog za deželni šolski zalog. Temu precilogu se je laška večina v dcželnem zboru trdovratno upirala. a se koncno vendar vdala v toliko. da daja dežela vsako leto 250 tisoč kron šolskim okrajem. Od tega četrt milijona dobiva tolminski šolski ok raj 28 tisoč kron, goriška oko- lica 71.100 kron in sežanski šolski okraj 37.688 kron. Za toliko tisoč kron so rnzbremenieni na^i kmetje in posest- niki. ki bi morali drugače plačevati doklade na zemljiški in hišni davek.Po prizadevanju tudi naše stranke. posebno pa prof. Berbuča se je iztrgalo pobi- ranje užitnine iz rok zasebnim zakup- nikom. za katere se je (iabršček z vsemi močmi potegoval. Deželni do- hodki od užitnine so se znatno zvišali in žolski okraji dobivajc od dezelne uprave 20 od sto doklade od užitnine na vino in most in davščino 1 K od hektolitra na drobno potočenega piva. Ti deželni prispevki pa nikakor ne zadostujejo, da bi se pokrili vsi stroški za ljudsko žolstvo. Kar še manjka. p!a- čujejo večinoma le kmetje in posestniki. Okrajni šolski sveti namreč nalagajo v pokritje šolskih stroškov doklade na zemlji^ki, hišni in pridobninski davek. Te doklade so že zdaj silno visoke. kajti tolminski okraj ima 100. goriška okolica 80 in sežanski okraj 110 od- stotne šolske doklade. Z drugimi bese- dami: \' tolminskem okrajnem glavar- stvu plačuje kmet na vsako krono zemljiškega in hišnega davka še eno krono, v goriški okolici še 80 vinarjev, v sežanskem okrajnem glavarstvu še eno krono in deset vinarjev v pokritje ljudsko-šolskih potrebščin. Vkljub tern neznosnim dokladam ima n. pr. tolmin- ski okrajni šolski svet še približno 400 tisoč kron dolga! To so grozne raz- mere! Kmeta mora biti konec! Ykljub dvakratnemu zboljšanju ličiteijskih plač v teku zadnjih 8 let. vkljub temu. da kmet komaj več diha pod težo dosedanjih davkov in solskih doklad, so se liberalni učitelji vendar zopet oglasili z novimi zahtevami. In sicer zahtevajo : 1. Znižanje službenega časa od 40 na 35 let. Tozadevno prosnjo in zahtevo so že predložili deželnemu zboru. Ko bi se ta zahteva izpolnila. bi se penzijski zalog v malo letih tako obtežil. da hi se morale doklade na zemljiSki in hi.^ni davek zopet povisati. Sicer pa naj se ljudski učitelji ne sklicujejo na 35 letno sluzbeno dobo akademiško izobraženih uradnikov. kajti ti nastopajo navadno svojo službo s 25 do 26 letom. med tern ko začne lahko goriški ljudski uči- telj službovati že z 19-20 letom. Po sprejetju 35 letne službene dobe bi prižli učitelji v penzijo že s 54' do 55 letom. To je vendar make prezgodaj ! Kmet mora garati. dokler more gibati z enim udom ! 2. Zahtevajo isto plačo in penzijo. kakršno imajo državni uradniki od XL do VIII. činovnega reda. namreč 1900 do 5400 kron na leto. To so zahtevali naš: liberalni učitelji skupno z „Zavezo avstr. jugoslovanskih učiteljskih družtev" lani na glavni skupščini teh učiteljskih društfcv. Sprejetje te učiteljske zahteve bi pomenjalo za našega kmeta. da bi moral zraven dosedanjih šolskih d priredi rZveza slovenskih kolo- nova j u t r e dne 29. t. m. ob 3. pop. v G a b r j u pri Šlovrencu v Brdih v prostorih krčmarja Va- lentina Klavora st. 1. Slovenski koloni, udeležite se v obilnem številu!. Kai nična vizitacija v devinskem dekanatu .-.e bode vršila v tem le redu: Dne 12. septembra zj. prihod prevzviše- nega knezonadškofa v Devin ter delitev sv. birme; popoldne sv. birma v Mav- hinjah ter odhod v Nabrežino; 13. sept, zj. sv. birma v Nabrežini, popoludne vizi- tacija v Slivnem; 14. sept, zjutraj sv. birma v Zgoniku, popoludne vizitacija v Samatorci in odhod v Šempolaj; dne 15. septembra zj. sv. birma v Šempo- laju, popoludne odhod v Kostanjevico; dne 16. sept, zjutraj sv. birma v Kosta- njevici, popoldne sv. birma v Temnici in vizitacija v Selah ter odhod v Brc- stovico; dne 17. sept. zj. sv. birma v ¦ Brestovici. popoludne vizitacija podruž- nice sv. Anastazije in vizitacija v ,Jam- ljah; due 18. sept. zj. sv. birma v Do- berdobu. popoludne v St. Martinu na Krasu in odhod v Opatjeselo; dne 19. sept. zj. sv. birma v Opatjcmselu, po- poludne vizitacija v Novivasi ter odhod v (iabrije; dne 20. sept. zj. sv. birma v Gabrijah, popoludne vizitacija na Vrhu. Zvečer prihod prevzvišenega v (iorico. liva zlatomašniška jubileja. Danes dne 28. avgusta, je petdeset let, kar sta bila v masnika posvečena pre- častita gospoda Janez Wolf, skolastik stolne cerkve in I:ranc S t e p a n c i Č, ¦ckonom v centralni bogoslovnici. Vrlima in velezashiznima gospodoma kličemo: Na mnoga ieta! V spomin veselega do- godka poklanja. preč. g. zlatoruašr.ik Franc Stepančič „Slovenskemu sirotišču" 50 K. Bog poplačaj stotero! Preč. g. skolastik stolne cerkve Janez Wolf, bode jutre ob 7. uri zjutraj jmel slo- vesno zlato mašo z zahvalno pcsmijo ¦v kapeli Ink. centr. semenišča. Volitve in prestave v Stajerski kapucinski provinciji. Pri kapitlju. ki se je vrsil v Celju 24. avgusta t. 1. za stajersko kapucinsko provincijo so bili izvoljeni in prestavijeni po slede- čem redu: Velečast. P. Donat Zupančič provinci- jal: preč. P. Sigismund Wagner, P. Ze- no Lezuo. P. Lin Prall. P. (iothard IHirtschor definotorji. Ce 1 j e : P. Ladi- slav Hazemali, gvardjan: P. Kami Kemperle. vikar. Lipniea: P. Albin I'ctzel. gvardijan; P. Kerubin Koller, vikar. (i o r i c a : P. Janez Ažbe. kus- tos romanus I., vikar: P. Lin Prah. gvardijan. \V o I f s b e rg: P. I'ilip Sem- lič v Škofjoloko. Sv. K r i ž : P. Oto- kar Cejan za gvardjana v Celovec:P. Kamil Pozar v Krsko. K rš ko; P. Lud- vik Rantaša v lrdning za lektorja. A'l u ran: P. Matej Reseller v Lipnico. C 11 ov e c: P. Lamberd Lanzuner. kus- tos roni.; P. Hrhard Pečar v Lkofjo- loko: P. Gregor Roj v Schwanberg. 11 a r t b e r g : F). Menrik Putrih za gvar- djana v Wolsberg; P. Norbert Ladinig, vikar. Š k o f j a 1 o k a: P. Bonaventu- ra Savec v Sv. Križ (pri Vipavi). Schwanberg: P. Hieronim Stre- minger za gvardjana v Sv. Križ; P. Hubert Madlener. gvardijan istotam: P. Viljem Hbenberger v Murau. I r d- n i n g : P. Stefan Trenner v Schwan- berg; P. Ferdinand Stadler v Sv. Križ. Imenovanja in premeščenja v uči- teljski službi v goriškem okraju. — Po- tovalni učitelj Po be raj Josip pride iz \rrat - Gor. Lokovec v Cerovo ; R e j a Leo- pold pojde iz Cerovega na Vrata - üor. Lokovec. G o r j u p Alojzij postane vodi- telj v Oabrijah ; na Banjšice pride Po 1 šak Alojzij. V Kafti postane ucitelj-vo- ditelj F i 1 i p i č Karol. na njegovo dose- danje mesto pri Murovcili je irnenovan učiteljski kandidat Ribičič Josip. Za Ravne je imenovan učiteljski kandidat D o 1 j a k Valentin. Učiteljica ü u 1 i n Te- rezija je premeščena iz Raven v Rihem- berg. V Ravnah bo nedomeščala obolelo učiteljico Angelo ŠuŠte ršič, ki je dobila polleten dopust. učiteljska kandidatinja Lapanje lvana. V Prvačino pride Kun- t i h Matilda. Za provizorične učitelje so imenovani za Tevče učiteljski kandidat Raj er Albert, za Podsabotin učitcljski kandidat Pavletič Fran, za Vrh pri Kanalu učiteljski kandidat Furlani Vladimir; te zadnje tri sole se pa imajo komaj ustanoviti od dež. šolskega sveta Veliki punt, kmečka zgodba iz 18. stol., je izšel. V par dneh ga bodo lahko imeli cenj. bravci že v rokah Naroča se pri „Narodni tiskarni" v Go- rici in stane 1 E 60 v, s poštnino 10 v več. Knjiga obsega 256 strani v mali 8°; oceno priobčimo o priliki. AH pojdemo volit? Gotovo ! To je naša sveta dolžnost! Tu ne pomaga noben izgovor češ: brez mene vseeno opravijo, zaradi mene ne bode ne boljše ne slabše. Taki izgovori so ničevi! Za- vrniti in sicer ostro zavrniti moramo take! Le poglejmo, kako neumorno se ¦trudijo druge stranke, kako premetujejo volilne imenike, jih prepisujejo in na- ančno od imena do imena gledajo, ali so vsi njill pristaši v njih vpisani. Pa ne le to! Nasprotniki pazijo z bistrim jčcsom tudi na to, ne bi li kakega na- Scga volilca izbrisali. Torej nasprotniki delajo po dvoje reklamacij: eno za upis njih pristašev v volilne imenike, eno pa za izbris naših. Torej pozor! Vsi na delo! Malenkosti naj odpadejo! Za vz- gled postavljamo našim pristašem in agitatorjem socialne demokrate! Pogle- dajo naj, kako oni marljivo delajo. Vsak sodrug v občini ima določen delokrog, ima določeno število volilcev, katere mora obiskati, jih prcgovoriti in jih va- rovati, da jih kateri ne pregovori. Tako delajo povsod! Skušnja uči! Taka po- drobna agitacija je najpotrebnejša ! To- rej volit pojdemo vsi, do zadnjega moža! Ivan Mermolja obsojen. „Kmečki Glas" je prinesel o „Centralni posojilnici" nesramen in obrekovalen članek. „Cen- tralna posojilnica" je poslala popravek „Kmečkemu Glasu", ki v svoji priznani „resnicoljubnosti" tega popravka ni hotel priobčiti v zakonitem. roku. Sod- nija je bila drugega mnenja nego od- govorni urednik „Kmečkega Glasa".0b- sodila je odgovornega urednika lvana Mermolja na globo 10 K; priobčiti mora v prvi številki „Kmečkega Glasa" do- poslani inn popravek, ker bi se sicer ustavilo izdajanje lista ter bi moral plačati vse kazensko-pravdne stroške. Napredna olika. — Z grdo bes- nostjo se je zagnala „Soča" v nedeljsko mirensko slavnost ter pisrla o pijanih in zbesnelih „Čukih" ter o dopjonih. ka- tere so plačali nunci. „Čedni" ;;Slov. Narod" se je pa povspel do trditve, da so se „Čuki" obnašali kot zverine. Pu- stimo jim to veselje, čeravno ve vsakdo, ki se je udeležil te slavnosti. da j e to do pič ice z lagan o in izmišljeno. Kje se dobe podivjanci. ki se kot zverine obnašajo („Narodove" besede), naj dokazuje to-le : Z nedeljske vrtojb- ske veselice se je vračala v mesto skozi Št. Peter večja družba naprednih „inte- ligentov". med njimi še preveč znan slo- venski trgovec. nek odvetniški uradnik, nek sodnijski pomožni uradnik ter več drugih. Prisedši v Š1 Peter — bilo je okolu 1/212. ponoči — so zagledali v hiši gosp. podžupana Blažice luč. Za- čeli so tolči na vrata. Ker so hišni vsi spali, se je le soproga g. podžupana na oknu oglasila ter vprašala. kaj hočejo. Predno pa se je g. podžupan oblekel, so napredni olikanci brez dovoljenja odprli vrata in prišli v hišo. Na vprašanje, zakaj so to storili, so rekli da zato, ker so luč videli. „Luč gori pri nas vedno in sicer tarn le pred podobo M. ß.", se je glasil odgovor. „Kaj, tudi vi ste sakr...... klerikalci ?" se je zadrl eden teh na- prednih olikaneev. Med tem, ko je sei gospodar iskati stražarja, so jo „inteli- genti" pobrisali. Stvar sicer ni še kon- čaria, zagovarjati se bodo morali na dru- gem mestu. Pripomniti moramo. da se je na- hajal med omenjeno družbo tudi neki „oberurh". Tu imaš „Soča" priliko, da poveš „urhom", kaj smejo in kaj ne smejo, ako hočejo veljati za omikance. Pusti torej „Orle", od katerih je izklju- čeno, da bi se tako spozabili, pri miru, in bavi se raje z omiko tvojih „urhov", „Kmečki Glas" je zdaj pred volit- vami grozno pobožen. V predzadnji šte- vilki pravi, da je „Kmečka stranka" tudi verska in da se poteguje za nauk Kristusov. To piše zdaj. da bi riaše dobre, verne kmete premotil in zase pridobil. Lani pa je pisal: Naš voditelj dr. Franko je poudarjal, da ni naša stvar, pozitivno za vero delati, ker mi nismo verska stranka. Kakor kaže! Volilci, odprite oči! „Soča" se je zagnala v nas zaradi notice, ki smojo pod tem naslovom priobčili v zadnji št našega lista, v kateri je bilo govora kako sodijo liberalci o našem poštenem kmečkem ljudstvu, o käterem pravijo, da je zabito, neumno, da je naš kine polčlovek, neumno otroče itd., in smo rekli, da je A. Gabršček na nekem demo- krati.škcm shodu rekel. da slovenski na- rod ne sine pričakovati rešitve od naše- ga kmeta. (iabržčekainliberalce je sedaj tch besedi sram, tcr jih tajijo. Gabrsček pravi, da je to grda laž, da je nekaj nakega govoril dr. Tuma v Bovcu pred leti. Počasi. prijatelj! Počakaj. da ti o- svežimo spomin. Uže I. 1 (>()7 smo mu to očitali, a mož je molčal. Pisali smo: „Da j e 1 i b e r a 1 n a 1 j u b eze n do kmeta le prazna fraza. je doka- z a 1 s a m vodjagoriških liberal- cev A. G ab r Seek, ki je govoril n a z a d n j e m s oc. d e m o k ratišk e m shod u. Pri tej pr; 1 i k i, kakor smo u ž c poročali, in u je ušlo, da je povedalkarvresnici mi- sl i o k m e t u . I) e j al ,j e , Jaod k me- tani pričakovati slovenske- mu narodu rešitve". Tako! „Soča" bo sedaj merida za- dovoljna! In ljudje, ki tako mislijo o kmetu, vabijo sedaj ob voiitvah krhete v svoj tabor, ker bi s pomočjo zaniče- vanega kmeta vendar radi prišli do svo- jih sebičnih namenov! Ali se mu je zmešalo, ali pa je vreden brezovke! Ivan Mrmolja iz Vrtojbe. podpredsednik „Kmečke stran- ke" in urednik „Kmečkega Glasa" trdi v svojem listu med drugim tudi to-le: 1. „Primorski List" in „Gorica" sta nekrščanska in protiverska lista; 2. klerikalna gosposka (hotel je menda reči : gospoda!) pri „Gorici" in pri „Primorskem Listu" je brezsramna in brezvestna; 3. vsi klerikalci se neizrečeno vese- lijo škode kmetov radi nizke cene zad- njega krompirja; 4. liberalni klerikalec trgovec je glavni sotrudnik „üorice"; 5. hudobna klerikalna klika se je obesila za tega trgovca. da se reši. Je pač lep list, ta Iažnjivi „Kmečki Glas"! Četrtkova „Soča" pogreva zopet laž o Gregorčič-Pajerjevi zvezi, a stra- hopetni gospod Iažnik zopet nima po- guma. da bi se pod svojo trditvijo podpisal, in zopet ni imenoval visoke politične osebe, na katero se jeskliceval. Je že preneumno, preotročje! Razglas. — Razpisuje se natečaj mesta poštnega ekspedijenta pri novo ustanovljenem c. kr. poštnem in brzo- javnem uradu v Opatjemselu. politični okraj Gorica. Letni dohodki obstoje iz: Plače 600 K, za oskrbovanje poštne službe, uradnega pavšala 125 K. služab- niškega pavšala 140 K. Prošnje vložiti je tekom štirih tednov pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu Trstu. Na- tančnejša pojasnila daje omenjeno rav- nateljstvo. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljslvo v Trstu, dne 28. julija 1909. Razpisan štipenflij. — Z začetkom prvega semestra 1909/10 je razpisan štipendij v znesku 350 K, ustanovijen po baronu Rottenburg-u za gimnazijce. Pravico do štipendija imajo ubogi dijaki. ki so pridni in lepega vedenja, pripa- dajoči goriško - gradiščanski grofovini, vpisani v goriško gimnazijo brez ozira na njihovo pokolenje ali veroizpoved. Pros.ilci morajo vložiti svoje prosnje po- tom vodstva c. kr. gimnazije na c kr. namestništvo v Trstu do 30. oktobra t. 1. Prošnji morajo priložiti: 1) rojstnc-krstni list; 2) spričevalo v cepljenju koz; 3) ubožni list; 4) dve zadnji semestralni spričevali; 5) potrdilo pristojnosti v go- riško-gradiščansko grofovino. 178.000 kron je urednik „Kmeč- kega ülasa" porinil kmetom v žepe v teku treh let s svojof „Hksportno za- drugo". Ko je to mož zapisai, se je naj- brže sam sebi siriejal. Mi smo mu uže povedali, da ni porinil v kmečke žepe Mrmolja v teku treh let niti vinarja, pač pa je samo letos. ko je stal na čelu kupčiji s krompirjem, škodoval kmetom več kot za 178.000 K. To pa zaradi tega, ker ni priskrbel, kakor je obljub- ljal — in kmetje so mu verovali, — trgovca, ki bo ves krompir pokupil po pošteni ceni. Ko smo ga zato zgrabili, je rekel, da je kriv nizke cene krompirja dež ; malo kasneje je rekel, da uže pove. kdo jekriv nizke cene; sedaj pa zvrača vso krivdo na odbor zadruge, ka- teremu pa je stal letos takorekoč on na čelu. Čuden mož! Kmetje pa se le jezijo nad Mrmoljo in ga delajo odgovornega za sramotno nizko ceno krompirja. — V zadpjem „Glasu" se mož pere ter našteva zasluge. katere si je stekel pri kupčiji s krompirjem, katere pa niso ne- venljive. ako se pomisli. po kaki ceni se je krompir prodajal. To bi bil zado- sten odgovor Mrmolju. kajti tu govore dejstva. Ker pa mož brska še nadalje po tej aferi in hoče dokazati, da ni on kriv, da je cena krompirju padla od 9 na 8 K kvintal, pribijemo dejstvo, da je ravno on,Mrmolja, delal na to. da se je cena znižala na 8 K. To sam priznava v „Glasu". Tekal je okoli, da se je to prej ko prej zgodilo na veliko škodo kmetom. Tekal je od podpredsednika k predsedniku itd. Tu je tukaj jasen do- kaz, kdo je kriv. da je padla cena krom- pirju ocl 9 na 8 K. Kmetje so sedaj na jasnem! Zato smo ga tudi pozivali, naj to pojasni. Sedaj ne trebamo drugega! Bilanca je ta-le: Mrmolja je kmete far- bal z obljubo. da jim preskrbi trgovca. Mrmolja je tekal okoli. da je dosegel, da je cena krompirju padla od 9 na 8 K. Mrmolja j e torej k r i v. da so ostal: žepi kmetov na polovico prazni. Potem ima ta mož še drzno čelo trditi, da je potisnil v kmečke žepe 178.000 K? Trentarski junaki, ki so rešili pone- srečenega ljubljanskega zdravnika dr. Stojca iz triglavskega pogorja na Škr- latici se imenujejo : Komac Jože (Plavec), Anton Tožbar (Špik). Komac Andrej (Motasin) in Janez Berginc. Slo- vensko planinsko društvo izda razgled- nice s sliko imenovanih štirih junakov. Planince in hribolazce opozarjamo na te razglednice. Pripravnica v Kobaridu. S pri- hodnjim šolskim letom se odpre v Ko- baridu pripravnica za srednje sole. — Vpisovanje v to pripravnico se bode vršilo dne 15. in 16. septembra t. 1. Vsprejetih bode 50 učencev. Ladjedelnica v Tržiču. Govori se, da namerava vlada nakupiti ladjedel- nico v Tržiču in jo Spremeniti v l^dje- delnico za vojne ladje. V tej zadevi se je baje mudil zadnje dni v Tržiču ad- miral grof Montecuccoli. Neprevidnost in nesreča. — 14- letni Viktor Rakar iz Breginja je našel v bližini njegove hiše dinamitno pa- trono, katero je dal svojemu mlajšemu bratu. Ta je zažgal žveplenko ter prišel ž njo tako blizu patrone. da se je ta vnela. Pri tem je nastala eksplozija, ki je Viktorju razmesarila štiri prste desne roke. Viktor se nahaja sedaj v bolniš- nici. kjer mu bodo najbrže prste odrezali. Kazen radi psa. — Kmet Ignac Ličen iz Rihenberga je bil obsojen na globo 10 K odnosno v zapor do 48 ur, ker je "pustil na svobodo nekega psa brez nagobčnika. Psa mu je bil izročil v varstvo njegov prijatelj. — Pes je namreč ugriznil nekega kmeta. Nenadna smrt. — 50 letnega drvarja lvana Lovišček je včeraj zjutraj na\'er- dijevem tekališču zadela kap. \'se pri- zadevanje priteklih na pomoč je bilo zastonj. Bil je takoj mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico na pokopališču. Podraženje žita. Žitne cene na trgu v BudimpeŠti so se iznova zvišale. Ogrskega žita prihaja zelo malo na trg, največ ga je z Rumunske. Tudi cene konni so se izdatno zvišale, karseveda vpliva tudi na žitne cene. Drobfinice. Zeppelin III. — Te dni se bo vršila poskusna vožnja z zrakoplovom „Zeppelin 111." ki ima prevoziti v 19 urah daljavo 760 kilometrov, namreč iz Frie- drichshafen-a do Berolina. Zaboden v sodni dvoranl. -- Neki kmet iz Bude pri Sadagori, imenom Anton Nagrovski. je tožil svojo sorod- nico Ano Škoromeda radi neke Jod- ščine. Sodišče je razsodilo proti Škoro- medi. Ko je sodnik prečital razsodbo. je Škoromeda nenadoma potegnila oster nož izza pasa ter ga zabodla Nagrov- skemii v prsa. Skoromeda je bila takoj aretirana. Ostrupljenje z rumom. V prc- mogokopu v Pilisvürorvar-u na Oger- skem je tamošnje konsumno društvo razprodalo delavcem več ruma. Že drugi dan jih je 7 umrlo 7, pa nevarno obo- lelo. F'reiskava je dognala. da so pili kupljeni rum, v katerem so se nahajale strupene alkoholične snovi. Mesto izginja. — Alesto Dera Gliazi Khan v Britski Indiji bode nedvomno izginilo z zemeljskega površja. Reka Ind neprestano odnasa zemljo s hisaini in možejami vred. Alesto je staro. ima več zgodovinskili znamenitosti in šteje krog 24.000 prebivalcev. Čuden samomor. Čuden sanio- mor je izvrsil v Trutnovu delavec Josip Vaniček. Dal si je zanjko okrog vratu in vrv pritrdil na železnisko zatvornico. Po odhodu vlaka se je zatvornica dvig- nila ter potegnila Vanička s sabo. Dasi je železniški čuvaj takoj prihitel. vendar je bilo za rešitev že prepozno. ker je Vaniček med tem že umrl. V Rotterdamu so umrli 4 otroci za kolero. Zbolele so na ti nevarni bo- lezni še druge osebe. Pri vojaskih vajah na Krivošiju je obležalo zaradi velike vrocine 13 častnikov ter 200 mož. Eden rezervist je radi solnčarice umrl. Ko je njegova žena to zvedla, jo je zadela kap ter je tudi ona ostala mrtva. L'radno se zdaj zatrjuje. da je to poročilo pretirano. Grozna nesreča. — Blizu Budim- pe>tč se nahaja smodnišna tovarna. v kateri izpraznujejo stare ne več rab- ljive vojaške patrone. Pri tem dein pa se je razpočila edna patrona ter 13 de- lavcev težko in 3 lahko ranila. Analfabetizem v Italiji. — Po ljud- skem šjetju je bilo v Italiji 1. 1901 32 milj. 500.000 prebivalcev. od teh 27 milj. 500.000 nad 6 let starih. Od slednjih je bilo 13 milj. 350.000 analfabetov (48-50/sl). Najslabše je tozadevno v Siciliji. kjer je 83%, in v Kalabriji. kjer je S0u0 anal- fabetov. Zadnji potres v Mehiki je zahte- val 1000 žrtev. Število ranjencev je se- veda mnogo večje. Telegrafične in Že- lezniške zveze so pretrgane. Skoraj vsa mesta v državah Guereri, Onraca. Piela in Miconca so razdjana. Pozor krcmarji! Kadar kupujete vino ali l'akijo ali ob času zore- nja grozdja, se Yam priporočam. Stanujem v Po- reču že mnogo let in poznam popolnoma tukajšne razmera j?lede riolirih in nianj dobrih vin in se zatorej priporocani vsem krcmarjem, naj se za- nesljivo obračajo name pismeno ali ustmeno, ker posred;'jem v vseh razmeiah. Martin Sreboht, trgovec Poreč, Istra. Novodošlo blago za HflSTOPHO SEZONO se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z grb Irpi'/iio in li^no izdelano. Upojiled /.alou:«' dovnljr •. vsakomur, m; da hi bil [triinoian kaj naroč ti. Post'bno sc priporo^imi fifi. r(»d(>ljuhoni /. dcžclc. prcčaslili iliiliovščini. sl. učiteljslv.i itd. Za obilen obisk st^ priporoča FERDINAND I) E L A K, v SOLKANU št. 299. ßrez konkurence ! 6 e n e zmerne! 3 O o O o Jakob Miklus mizar in lesni trgovec s™ v Podgori s= na voglu železntep mosta j (na cesti, ki fielje proti GradiSki) \ o o o ! Ti'gnj*- tudi / opeko, inia ve- liko zalojro v*akovr(*tnej;a (rde- | %& iu mekhesa lesa d»macSes;a i'i tujt^a, v liko /ulo^u pohist- : va, viiiKkih puHod, ^tiskaliiic itd. i Arton Kystrirs, n-Qovec v Gorici f opf'üsk^ rlicašto 25 j)[ipoioča častiti duhovščini h ^lav- n<*:nu občinstvu v n:estu in na iteželš