28Z. genu.
V ganjani, v sredo iz. decembra 19Z3.
Leto LOl.
LOfEKSII
K»ha|a vaak din popoldne, izvzema! nedelje In praznike.
tfioeraU: do 9 petit vrst a 1 D. od 10—-15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudb? besedi 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov nai se nriloži znamka za odgovor,
Untavnlstvo »Slov. Naroda4 in „Karođna tiskarna1' tnailova nlica it 5, pritlično. — Telefon st. 304.
Ursit^ilštvo »Sle*. Naroda'* Inatio** ulica M. S, L nadatrc je
Tele'oa eter. 34. Dopise sprefena lo pod pisane In zadostno !rankorane. -'5*7*   Rokooisov sat no orača.
v Jugoslavill vsa dni po Din V— w inozemstvu navadna dij Oin 1, nedelje Oln 1*25
Poštnina plačan a v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:
V Jtnjoslaiflii
y Ljubljant
po po<ti
12 rn-fsecev 6 .
1
Din 144-— . 72--. 36--12-—
Din i44*—
■       i." —
9 36'— 12 —
Din 2t>4*— .    132- -66*— . 22*—
Pri morebitnem povijanju se ima daljša naročnina doplačati Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   ftV po nakazn d. Ma ^amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
0 Rusiji kot mirovnem faktorju.
V Itali'i sedaj mnogo pišejo o Rusiji. Iz javnega mnenja gine strah bolj-ševiške države in poraja se slika nove Rusije, ki skoro preboli svojo revolucijo in se povzdigne znova do vesoljno upoštevanega gospodarstva.   Italija išče stikov ž njo in si želi ruskega žita v obilni meri. V novo poimovanje ruskih razmer je posegel tudi znani publicist general Bencivenga, ki vsak na novo nastali položaj na tej ali oni strani Evrope takoj motri z vojaškega in vojnega stališča. V »Piccolo d. S.« pravi, da treba predvsem pribiti naglo gospodarsko dviganje velike in bogate ruske dežele. To je znak, da čeprav je revolucija sejala žalost vendar ni zatrla produktivne energije v ljudstvu. Takoj nato pa presoja Bencivenga rusko pozicijo napram sosedom in napram potrebi evropskega miru z vidika državne moči in vojaškega vpliva. Evropska Rusija šteje 102 milijona prebivalcev in azijat-ska Rusija 30 milijonov. To je pač število, ki prihaja za evropsko ravnovesje v polno vpošte vanje. Pred vojno je mejila Rusija na Nemčijo in Avstro-Ogrsko, to je na državi velike vojaške veljave, danes pa meji na Poljsko s prebivalstvom okoli 26 milijonov, ki pa ni homogeno in torej ne tvori kompaktne mase proti kaki vpadajoči armadi. Poljska je razven tega odprta na vse vetrove. Rusija meji dalje na Romunijo s 17 milijoni, ki tudi ni homogeno in ne tvori za Rusijo nikake nevarnosti. Rusija prihaja tako v mnogo ugodnejše odnošaie, kakor so bili predvojni. Ona lahko raz-žali jedno ali drugo obmejnih držav, Poljsko in Romunsko, ne da bi se bala kakega napada. Pa tudi razžaljeni državi bi ne mogli računati na kako sodelovanje s strani narodov, ki so v Mali an-tanti. Jugoslavija ima preveč opraviti z mejo proti Italiji in Albaniji, Češkoslovaška bi se na noben način ne dala uvesti v vojno proti slovanskim bratom. Zraven tega ne smemo pozabiti, da je Praga oddaljena od nemške meje samo par desetink kilometrov, od Rena, od koder bi mogla priti francoska pomoč, pa   je   daljave na stotine kilometrov. Sklepati se da. da si Rusija pomnoži moč svoje bojne pripravljenosti in takrat bo mojrala Poljska radikalno izpre-meniti svoje politično nastopanje v skrbi za eksistenco. Ako se misli na to, da prihaja glavni vzrok za vznemirjenje, ki paralizira evropsko rekonstrukcijo, iz francoske politike napram Nemčiji in da zasleduje ta politika kot svoj glavni namen obkroženje Nemčije z obročem železa in ognja, bo razumel vsak, kake bi bile posledice, ako bi se iz tega obroča iztrgal najvažnejši segment, to je Poljska. Vsa francoska koncepcija je bila realnega   pomena,   dokler je mogla Poljska ogrožati Berlin, ne da bi se bala Moskve. Toda ako tega ni več, razpade vsa francoska stavba kakor gradič iz papirja. Na ta dan bi morala Francija revidirati svoj program zunanje politike in se brez dvoma odpovedati nadaljevanju stremljenja po evropski hegemoniji,   ki   je tako draga imperiali-stom ob Seni. Jasno je, da ako bi Poljska odšla s francoskega kolovoza, bi sigurno ne mogla ostati tudi Češkoslovaška, katera že tako z domotožjem zre na veliko mater slovanskih narodov, na Rusijo, in ki bi po drugi strani ne imela ne vojaške moči in ne strategične sposobnosti, da bi izvrševala nad Nemčijo kako pomembnejšo akcijo. Z odpadom Poljske bi Francija avtomatično izgubila podporo  Male  antante vsaj glede njenih ciljev v politiki za uničenje Nemčije.   Na vsak način ima gospodarska povzdiga Rusije in njena vrnitev med velike   činitelje   mednarodne politike vrednost, ki sega daleč preko upoštevanja gospodarskega značaja. Ona bi s težo svoje sile lahko vpostavila evropsko ravnotežje, katerega motenje, le v korist Francije, je prvi vzrok one vojne atmosfere, ki še vedno teži Evropo in ubija produkcijo materijalnih dobrin, ki jih je vo'na pokončala in brez katerih je nemogoča evropska obnova in povrni-
tev k normalnemu stanju mednarodnih odnošajev.
Lepo je, da italijanski general Bencivenga povišuje Rusijo, lepo pa ni, da pri tem ponižuje Francijo. Sicer pa vemo, da v visokih italijanskih vojaških krogih nikdar ne odpuste francoskim vojaškim pisateljem njihove uničujoče sodbe o Vittoria Venetu. Odtod vedna jeza na Francijo, ki izbruhne na dan pri vsaki presoji razmer, katere se dotikajo tudi nje. Zakaj bi francoski vpliv upadal ob naraščanju ruske veljavnosti? Ruske povzdige se radujejo vsi Slovani in med Poljsko in Rusijo kot sosednima državama se brdo pač dali vsh a riti taki odnošaji, da ne bodo motili slovanske vzajemnosti, do katere pride prej-alislej, ko se izmotamo iz seda! še precej nam vsem nagajajocih zapletkov. Francija in Rusiia sta si biil pred vojno dobri in v itnliianskem parlamenta so
pri razgovoru o trgovski pogodbi z Rusijo komunisti silili k nujnosti dogovora, ker se sicer pred Italiiani okoristijo z Rusijo Francozi in Angleži. Verjetno je. da se razvijejo zveze med Francozi in Rusi sedaj v povojnem času povsem povoljno, to še toliko bolj. ker si iščejo dosledno Francozi trajnih odnošajev s srednjeevropskimi in balkanskimi Slovani ter so za nic tudi že marsikaj koristnega storili Tega jim ne pozabimo. O vzrokih vojne atmosfere nai blagovoli general Bencivenga malce popraša-ti italijansko vest, ali je čista v tem pogledu ali ne? Morda mu kaj izpove glede vznemirjanja okoli Jugoslavije. Nam se zdi, da bo treba res izprememb pa predvsem v italijanski zunanji politik? napram naraščanju slovansko-fran-coske moč! in napram vses!ovanc? omu stremljenja po miru. Dovolj!
Ustanovitev T^iške HNMie v 1 pMjani.
— Direkcija
Obseg in kompetenca Ijubljans
osnuje dne 1. j
— Beograd, 11. iec. (Izv.) »Slovenski Narod« je že pred 14 dnevi priobčil interview s prometnim ministrom dr. Velizarjem Jankovičem. ki je že takrat napovedal ustanovitev' železniške direkcije v Ljubljani. Prometni minister je včeraj ob 16. popoldne izročil zastopnikom tiska obširen komunike, iz katerega je razvidno, da se osnuje in organizira že 1. januaria 1024 neodvisna železniška direkcija v Ljubljani z določenim delokrogom.
Obširno ministrovo poročilo navaja v bistvu vse one merodajne okolnosti in momente, ki so bili odločilni za ustanovitev železniške direkcije.
Na konferencah pod ministrovim predsedstvom v Zagrebu je bilo sporazumno med ravnateljem zagrebške direkcije in ravnateljem državne uprave Južno železnice sklenjeno:
Osnuje se samostojno in neodvisno oblastno železniško ravnateljstvo v Ljubljani.
Kakor je javnosti znano, je imelo doslej ministrstvo za promet, oziroma generalno železniško ravnateljstvo pod seboj štiri oblastna železniška ravnateljstva, namreč v Beogradu, Zagrebu, Suboticl in Sarajevu. Železnice v Sloveniji so bile do-sedaj večinoma v zasebn'h rokah, bile so last delniške družbe Južne železnice. Manjši del železniškega omrežja v Sloveniji, ki je v državnih rokah, je bil upravljan iz Zagreba. Zato se je ustanovil že leta 1919 inspektorat državnih železnic v Ljubljani, ki je funkcijoniral kot nekaka podružnica zagrebškega ravnateljstva.
Po podržavljenju prog južne železnice je nastala nujna potreba, da se vrši obrat teh železniških prog na severozahodnem koncu naše države pod neodvisno upravo, sicer se nakopiči preveč posla v zagrebškem ravnateljstvu, ki se je imelo kot največje v naši državi boriti z ogromnimi teh ničnim i in upravnimi težkočarni.
Zato je bila Iz tehničnih in upravnih razlogov sprejeta odločitev, da se v Sloveniji poleg omrežja južne železnice strnejo vse ostale prose državnih železnic v eno neodvisno in samostojno upravo novega oblastnega železniškega ravnateljstva v Ljubljani.
II. OBSEG PODROČJA.
Kar se tiče razdelitve krajevne pristojnosti ljubljanskega ravnateljstva, je naravno, da se nikakor ne bo izvedla v političnih, etniških. ali bolje rečeno pokra-finskih mejah, ki naj bi ločile Hrvatsko In Slovenijo. Nasprotno, razdelitev se ima izvršiti s staltšča racijonelnejše izrabe obstoječih prog v teh Icrajih naše države In boljše razdelitve lokomotiv in vozovnega parka, skratka z vidika boljšega obrato-
ke direkcije, a nu ar j a 1924,
C o
vama železniškega omrežja, spadajo čega pod Zagreb in Ljubljano. Zagrebško ravnateljstvo bo odstopHo ljubljanskemu znaten del svojih prog, da bi tako moglo lažje in bolje obratovati svoj veliki, ali bolje rečeno ogromni promet v svojem področju.
Področje nove.cn železniškega ravnateljstva v Ljubka ni bo obsegalo:
I. Vse one proge, ki so doslej spadale v področje obratnega ravnateljstva nižne železnice v Ljubljani, m sicer: t. proga Rakek-Ljubljana-Zidani m ost-M airibor-Špilje, dolga 225.5 kilometrov, 2. pro<ia. ki se odcepi od prejšnie pri Prac.crskem in vodi čez Dravo do K^oribe na madžarski meri, 3. proga Marib^r-avstrijsVa meja ori Preva'iah, 4. proga Zidani most-7-"prešit.
II. Ljubljansko ravnateljstvo dobi razen tega državne in one zasebne že'e^ni-ce, ki so v državnem obratu. To so 1. loka 'ni proga Gornja Radgooa-Ljutomer, 2. lokalna železnica Grohelno-Rojraška Slatina. 3. lokalna železnica Ljubljana-Vrh Pika, 4. mala železnica Slovenska Bistrica-Slo venska Bistrica—mesto. 5. ozkotirna, lokalna železnica Po'ičane-Žreče.
III. V področje ljubljanskega ravnateljstva pricfe:o tudT bedeče proge, ki so doslej spadale pod zagrebško ravna *elj-sfvo: I. Ljubljana-Tesenice-Planiča, 2. Je-senice-Boh. Bistrica, 3. proga Ljubljana-Kamnik. 4. lokalna železnica v državnem obratu Ljubliana-Novo mesto-K^rlovac, 5. proge Grosup1?e-Kočevje, 6. Trebnje-Š*. Janž. 7. Novo mesto-Sfr*?a-T<">o*ice in 8. Kranj-Tržič, 9. Celje-Velenje-Dravograd, 10. Murska Sobota-n^ barska meja in 11. Čaknvac-Dolnja Lendava.
Zagrebško železniško ravnateljstvo dobi v svoje področje progo pro;šme južne železnice Zaprcšić-Zagreb-Sisak in progo, ki je bila sedaj v obratu južne železnice in je last demiške   družbe Barč-Pakrac.
Po tej rešitvi se je doseglo, kakor se vidi. zaokroženie oblastnega ravnateljstva v Zagrebu z ene strani in novega železu, ravn. v Ljubljani z druge strani. Po novi razdelitvi krajevne oristojnosti bodo imela sedanja oblastna želez, ravnateljstva, katerih bo odslej pet, pod seboj okoli 10.000 kilometrov železrrfc v oferafn Beogra-jsko ravnateljstvo bo imelo 2650 km, zagrebško 25O0 km. subotfško 1900 km, sarajevsko 120Okm hi novo ljubljansko ravnateljstvo 1120 km.
Končno je minister še v poročilih omenil sklep, ki se nanaša na ljubljansko in zagrebško železniško ravnafelistvo. Dosedanji »državni kolodvor« v Zagrebu se odsl ej imenuje »glavni kolodvore, »južni« pa »kolodvor Sava-Zagreb«, ker se nahaja v savskem okraju Zagreba. V Ljubljani obstojajo trije kolodvori. Tem ostanejo dosedanja fmema.
UREDITEV POMORSKEGA PROMETA NA JADRANU.
— Beograd. 11. decembra. (Izv.) Pomorska komisija v prometnem ministrstvu je včeraj zaključila konferenco o ureditvi pomorskega prometa na Jadranu. Obširen elaborat je bil danes dopoldne predložen prometnemu ministru. Z zakonskim načrtom o ureditvi pro-
meta na Jadranu predloži prometni minister tu<fi ta elaborat narodni skupščini oziroma zakonodajnemu odboru v nadaljnje razpravljanje.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V AMERIKI.
— New York, 10. dec. (Izv.) na prozi New York-CMcago sta trčila dva osobna vlaka. 13 oseb je bio mrtvih.
Nove težkoce pri izvedbi uradniškega zakona.
Vlada obljublja uradništvu predijme na nove plače. — Zahteve uradnikov-intelektualcev. — Nove težkoče.
— Beograd, 11. decembra. (Izv.) Za snoči napovedana seja ministrskega sveta je odpadla. Vrše se še vedno pogajanja med vlado in džemijetom za na-daljno parlamentarno podporo vlade. Džemijetu je koncediranlh 20 milijonov dinarjev kot »hak« za bege v Južni Srbiji.
O nedeljski seji ministrskega sveta objavljajo beogradski listi več ali manj od vlade inspirirane informacije glede izvedbe uradniškega zakona. Ministrski svet je v nedeljo razpravljal zelo obširno o uradniškem vprašanju ter je konstatira!, da prihaja razvršča vanje uradnikov na velike težkoce in da potrebujejo posamna ministrstva za definitivno razvrstitev resornega uradništva naf-manj še štiri do pet mesecev dela.
Ker pa se uradniki nahajajo v izredno težkih materijalnih neprilikab. namerava vlada gmotno podpreti uradnike, in sedaj proučava način, kako bi to izvedla. Prvotno se je mislilo na nove draginjs^e doklade in na nove plače in kako bi se te nakazovale. Ker pa se te plače ne morejo nakazovati in izplačevati do tedaj, dokler vsa ministrstva ne izvrše razvrščenja uradništva do zadnje kategorije in skupine n ker v zakonu ni ta naein utemeljen in ne bi ta način zadovoljil uradništva, ker bi se rešitev uradniškega vprašanja Še bolj zavlekla in komplicirala, dokler ne stopijo v veljavo nove odredbe, je vlada sedaj odločena, kar tudi zakon predpisuje, stavit? nove p*ače v veljavo s 1. oktobrom 1923, 7n to na ta način, da 1. januarja 1°21 vlada fepfrtča vsem uradnikom na račun nov!*i plač ?n prejemkov preduime za mesec oktober, november, december 1023 in jatima*- 1924 Ta <;Mem izplačil bi nad^lievala vlada oz^oma bi daiala preduime do'Iei. dok?or bi se ne izvršilo popo'np razvrŠcenfe in bi ne bila izvedena reg*''ac??a novih prejemkov. Ti preduimi bi se daiali. kakor omenieno, na račun novih urejenih plač in bi potem uradn'k* po izvršeni definitivni regulaciji plač pre"e!i še eventualne diference, ako so premalo dobili iz naslova predujmov, morali bi pa vrniti d'ferenco, ki bi jo nreveč prejeli.
Ministrski svet je pooblastil ministra financ, da v svoji kompetenci reši vprašanje ureditve predujmov v okvirju budgetnih možnosti.
— Peograd, 11. decembra. (Izv.) Zveza uradnikov inMcktualcev je pred-
ložila obširno spomenico ministrskemu svetu s predlogi o r;! rstitvi iti reorganizaciji uradništva. Spomenica zahteva, da se ima uradnikom intelektualcem za-sigurati materijalni položaj tako, da morejo vse svoje sile posvetiti svoji strokovni službi. Spomenica zahteva, da ostanejo v veljavi ne samo dosedanje draginjske doklade. marveč tudi. da se avtomatično z ozirom na naraščajočo draginjo izplačuje po kurzu razlika, to je. da se ob dviganju rl* padanju draginje avtomatično določi indeks višine dokiad.
— Beograd, 11 dec. (Izv.) V parlamentarnem odboru, ki proučava zakon o razvrstitvi, delo počiva, dokler vlada
; sama končno ne uredi tega vprašanja.
i Minister pravde je pozval vse parlamentarne klube, da skupno sodelujejo pri rešitvi uradniškega vprašanja, in to iz državnih in nacijonalnib interesov.
— Beograd, 11. dec. (Izv.) Med uradništvom se pojavlja vedno večje nezadovoljstvo proti dosedanjemu vladnemu postopanju v zadevi razvrstitve-nega vrtanja in izboljšanja gmotnega položaja. Veliko nezadovoljstvo vlada med srednješolskimi profesorji in ostalimi uradniki s fakultetno izobrazbo. Med srednješolskimi profesorji se pojavlja gibanje proti novemu srednješolskemu zakonu, zlasti odklanjajo profesorji določilo zakona, da ne smejo imeti več kakor 16 do 18 ur na teden. Sekcija srednješolskih profesorjev v Beogradu je sklenila, da skliče za pravoslavni Božič v Beograd ve'iko protestno skupščino. Ta skupščina naj bi bila obenem občni zbor sekcije in pa IV. kongres jugoslovenskih profesorjev. Na tem kongresu se imajo obravnavati vsa vprašanja o gmotnem položaju srednješolskih profesorjev in r>a ?olski problemi. Udružen je sredmešol. profesorjev namerava po končanem kongresu ministru prosvete predložiti zadnjo in zelo odločno spomenico.
Kakor je informiran vaš dopisnik, je razvrstitev srednješolskih profesorjev že deloma urejena. Vsi ravnatelji srednjih šol (gimnazij in njim sličnih zavodov v vsej kraljevini) pridejo po novi razvrstitvi v I kategorijo 3. skupine, vsi profesorji nad ?0 let službe pridejo v I, kategorijo 4. skupine. Vsi ostali profesorji in učitelji se razvrste po njih službenih letih.
Pred rezpnstmi i!a!5N?kega parlamenta.
Zasedanje zaključeno.
— Rim. 10. dec (Izv.) Ministrski svet je sklenil danes zaključenje parlamentar-enga zasedanja.
Dekret se glasi: Glede na člen 9. temeljne ustave kraljevstva določamo na predlog predsednika ministra in ministra državnega tainika za zunanje posle: Sedanja zakonodajna doba senata in poslanske zbornice je zaVl^uCen«. Z drujrim dekretom ie določi dnn za zoperno sklicnnie parlamenta. Rim, 10. dec. Vittorio Ema-nuele III.
Da pride dn nenadnega parlamentarnega zaključenja, se je slutilo, ko se je čulo. da poda De Štefani svoje poročilo o finančnem položaju Italije v senatu, do-čfen se je govorilo poprej, da bo finančni minister v poslanski zbornici obrazložil državno finančno stanje v razgovoru o podaljšanju polnega pooblastila vladi. Senat je moral pohiteti s svojim delom in sledilo je zaključenie. katero vzbuja po vsej Italiji zelo različne komentarje in ki bo brez dvoma živo odmevalo tudi v inozemstvu. Oftcijozna nota izjavlja z vso naglico, da zaključenje še ne pomeni, da bi se zakonodajna doba sedanjega parlamenta ne nadaljevala. kNib iasni besedi dekreta, marveč je mogoče, da se zbornica otvori k novemu zasedanju z običajno inavguracijo m kronskim nagovorom. Ne more se torej govoriti še o razpustu parlamenta in o •volitvah prihodnio pom'?-d. Vsled zaključenja odpa-dejo vsi zakonski načrti: predloženi parlamentu ki poslanci izgube svojo tauniteto. O vzrokih se soći različno. Ofi-
cljozna nota meni, da Jih ni iskati morda v strahji pred glasovanjem, kl bi bilo nasprotno PodaHSanja oolnega pooblastila za vlado, ampak v pričakovanem nastopanju nekaterih posim-cv, nonolarov In socialistov, kj M Izrabili prliko razgovora o po-blastllu za vlado za bojno kampnnjo 'proti fašlstovskemu rež m«, ob kateri priliki bi pav.*»i»(l rPznovrs*ne svoje rnzlocc za opoz'cfjo. Na temc1;u po4*nega pooblastila se morejo izdaiati dekreti samo Še do 31. dec. Tako izideio dekreti o reformi javne uprave, o pravnem staniu uradn kov Iti državnem svetu. Ministrski svet je odo^r'' tudi načrt dekreta za volilni znknn, Sprejet že s strani zbornice in senata.
Kaj še vse snuje Mnssolini, se ne ve. Da bi ostal kar naenkrat b~:z posebnec:.' pooblastila, kntero nujno potrebuje za svojo fašistovsko v?ado. n? verjetno. Ako se je res hotel izogniti kritike s strani sod-jalistov in popolarov, potem rudi n: verjetno, da bi se sedanja zbornica fn senat šc sestala. Morda sledi razpust zbornice v kratkem in vodstvo državnih poslov si bo že znal urediti Mussolini po svoji volji, da ne bo nj^eovo d?ktatorsrvo čisto nič omejeno. Da bi se on povrnil k običajnim parlamentarnim odnosi;cm. tcera ni pričakovan*, ker bi v takih razmerah ita*"ianslr fašizem propadel mnogo poprej nego bo tako, ko nadaljuje svojo pot z zametava-nJem pari amen t ar i* m a. Kaj vse se v Italiji godi. ne verno, ker listi ne smejo pisati, kar bi hoteli, ah* sklepati se da iz objavljenega  -parianientarnoea zaključenja
t
Stran 2.
»SLOVENSKI   NAROD«,   dne 12. decembra isr/o.
stev '282
hi pridejanega mu komenarja. da Mussoli-nneva pozicija ne stoji tako trdno, kakor si
domišljajo fasistovskf voditelji, fašistov-sko strahovanje javnosti rodi odpor, ki na* rašča, in resni politiki žele skorajšnje vr-altve k parlamentarnim običajem, ker so naveličani Mussolinljeve strahovlade ta fašlstovskega gospodarstva v državi, k! nikakor ni Štedljivo, kakor se tako rado naglasa. Faš'stovske parade so silno drage Od sam'h parad in srahovanja pa italijansko ljudstvo ne more živeti. Fašizem se bo že držal. Izrabil poslednjosvojo stra-hova!no moč, potem pa pride, morda prav naglo, preobrat. Zdi se nam, da se pričenja v to svrho krepka borba, pred ka:ero se je ustrašil sam Mussolini.
Politična situacija.
— Beograd, 11. dec. (Izv.) Na vče-rafSnff dopoldanski seji je finančni odbor po daljši in zelo ostri debati z večino glasov sprejel proračun ministrstva za agrarno reformo. Minister dr. Simono-vić je ob tej priliki pred zaključkom debate imel dal'ši ekspozč. sličen onemu v petkovi narodni skupščini, kjer je navajal nekatere statistične podatke o uspehih dosedame kolonizaciie v prečanskih krajih oziroma v Južni Srbiji. Med drugim ie minister za agrarno reformo omenil, da se je v Sloveniji razdelilo med 17.225 družin 24.332 oralov zemlje. Tekom debate je dalje minister pripomnil, da je ministrstvo za agrarno reformo smatralo za umestno predložiti odboru dopolnilni predlog za izplačilo »haka« muslimanskim veleposestnikom v Južni Srbiji v znesku 20 milijonov dinarjev in da le treba stroške za kolonlzacfio v Juž^l Srb*!? znižati za 5 milijonov. Opo-ziciionalni krogi smatraio ta dopolnilni predlog kot prvo koncesijo džemijetu od strani vlade.
Na popoldanski seji je finančni odbor po kratki debati sprejel proračun ministrstva za narodno zdravie. Finančni minister je privolil v povišek za to ir""istrstvo v znesku 1 milijona dinarjev.
Voditelj SLS dr. Ante Korošec ie včeraj po daljšem bolehanju prispel v Beograd Dopoldne se Še ni pojavil v narodni skupščini. Popoldne pa je raz-govarjal z zastopniki opozicijonalnfli skupin, kako osnovati skupen opoziciio-nalen blok oziroma določiti opozicijo-nalnim skupinam enotno taktiko, ker to zahteva parlamentarni položaj. Nato je dr. Korošec kratko razgovarjal v svojem klubu s posamnimi poslanci SLS. Pričakovati je, da pride prihodnje dni do skupnega sestanka voditeljev opozicijo-nalnih strank. Dr. Spaho je tudi imel razgovore z voditelji demokratske stranke in je potem na klubovi seji poročal o kooperaciji muslimanskega parlamentarnega kluba z ostalo opozicijo. Muslimani so pripravljeni stopiti v kooperacijo z demokrati in jugoslovanskim klubom. Zemljoradnik! sami nastopajo rezervirano in smotre" razvoj parlamentarnih dogodkov popolnoma ob strani. Jugo-slovenski klub uvideva potrebo, da se I odnošai med opozicljonalnimi skupinami urede" in določi bodoča taktika proti vladni večini.
— Beograd, 11. decembra. (Izv.) Muslimana dr. Spaho in dr. fl r a s -n i c a sta včeraj dolgo razgovarjala s predsednikom demokratskega kluba Ljubo D a vido vi če m in dr. Vojo Marinko vicem o demokratskem načrtu glede rešitve samoupravnega problema. Muslimanska poslanca sta izjavila, da se z načrtom v načelu strinjata. Dr. Spaho je poročal o načrtu svojemu klubu.
Položaj na Bolgarskem.
Otvoritev narodnega sobranja. — Zanimivi stiki med Bolgarsko in Romunsko.
— Sonja, 10. dec. CBTA) V nedeljo ob f5. popoldne je bil svečano orvorjen prvi sestanek narodnega sobranja. Kralj Boris ga je otvori! s prestolnim govorom. Otvoritvi je prisostvoval ves diplomatom* zbor. V prestolnem govoru je kralj pozval narodne poslance, da se posvete skupnemu delu, da tako doseže Bolgarska po to!!kIh težavah gospodarsko blagostanje. Kralj le dalje govoril o težkih posledicah, ki bi bila nastale vsled zablod gotovih krogov, poskusajočih Izzvati meščansko vojno. Nevarnost je sedaj odklonjena! Država se konsolidira v notranjosti V zunanji politiki bo bolgarska vlada v<vf!ia politiko spoštovanja rrlrovn'h pogodb 'n zbl'žanja s sosednimi državami Fofgarska hoče biti na Balkanu element mini In reda ter sodelovati na polja kulture, »kupno z veliko družino civiliziranih narodov. V nadaljnem je krafj našteval zakone, ki bodo predloženi \ narodnemu sobranju v rešitev.
— Sofija. 10. dec (Izv.) Vladine stranke so sklenile za predsedstvo narodnega sobranja kandidirati prof. dr. Ivana Kule v a, za prvega podpredsednika Naj« d e n o v a !n za IT. podpredsed. Varava. Pemokratje In široki socijalisti 6 te ftsto niso zadovoljni.
— Snrja, 10. dec. (Izv.) Notranji minister Je odredil za 17. februarja nove občinske vol'tve.
— SnflH. 10. dec. (Tzv.) Za 19. december ti. se pripravljajo v prestollcJ velike svečan^VI povodom posvetitve neke cerkve. Organizacija makedoustvuhiščfh je izdelala poseben slavnostni program. Svečanost bo Imela tudi politično ozadje. Prliav1:eni so ogledal romunski pofnikf. tako bfvš! romunski nrnfeter Nikola B a-carea, dalje glavni urednik »Univarza-
la« in rodi nekateri pisatelji Slavaostf at udeleži tudi več makedonska dijakov s bnkarefke univerza. Zt delj časa Jt opasati Intimne stike med makedonskimi organizacijami m pa nekaterimi
politiki.
Zamotan položaj oi Grškem.
— London, 10. decembra. (Izv.) Ren-ter javlja iz Aten, da Je odkrita nova zarota kot nadaljevanje oktoberske zarote. Aretiranih je mnogo oseb. večina bfvšl oficirji.
— Atene, 10. decembra. (Izv.) Rnjalisrl so v nedeljo dopoldne priredili veliko manifestacij sko zborovanje na Zeusovem trgu. Vlada je zborovanje dovolila In se je omeli] a samo na odredbe za vzdrževanje javnega reda In miru. Rolalisrom je bila dovoljena popolnoma svobodna manifestacija v okviru zakonikih določil. Po končanem zborovanju so zborovale* priredili demonstracije po mestu, nsoadll so redakcije republikanskih Pstov ia pretepli tudi ve8 -'rrnibll-kancev. Prišlo Je do medsebojnih spopadov, v katerih sta bili dve osebi ubiti in 20 več aH manj resno ranjenih. Na pomoč pozvane vojaške čete so demonstrante razgnale.
— Beograd. 11. decembra. (Izv.) Sedaj v Beogradu bivajoči naš atenski poslanik Zivojin Balugdžič ie napram zastormlko« tiska poudarjal, da je atensk* tisk netočno poročal o takozvani njegovi demaršl. Te demarše sploh ni bilo. Dodal Je tudi kratko ! sliko o razmerju mf4 remmlllcanci in mo- 1 BJarftfstt.   Med renobl^nef In ven*z*Pstl Je j prišlo do sporazn^j* m b°do pr< b'!ž~t->čfh se voMtveh nagonu"! * skur*no B**o. Vprašanem «^rem«?n«he reflma se odloži za pozne*« tv» lf**njtmfii volitvah.
TAN^-I^SKO VPJ*AS\N.IE.
— Pariz, 10. dec. (Tzv.) Ha v« s Javlja poloflcilelno. da je francoska, vlada odklonila italllans^ predlog, da se Francija uoV**; T"-r'»renče za ureditev tangerske-ga vprašanja.
Gospodarstvo.
Pff||tion(> vesti.
ss Koncentracijska vlada in proL
dr. Cvijić. Tudi v našem listu smo zabeležili vest da gotov! politični krogi delujejo na to, da bi prišla na krmilo koncentracijska vlada, na katere čelu bi naj stal znani srbski učenjak vseučilišči profesor dr. Jovan C v i j i ć. Z ozirom na te vesti je poslal dr. Cvijić beogradski »Politiki« pismo, v katerem pravi med drugim: »V »Novostih« in drugib listih je bilo opetovano zabeleženo, da žele gotove politične skupine, da bi jaz prevzel mesto ministrskega predsednika v koncentracijskem kabinetu. To je od njih zelo ljubeznivo in nedvomno se vidi, da to dclaio v najboPšem namenu in pod vplivom velikih skrbi zaradi težavnih razmer v naši državi. Toda to niti najmanj ne odgovaria mojemu pojmovanju. lmelt sem priliko, da sem nekaterim osebam že ustmeno razložil svoje miSIienje. Pa bi se pa iavnost ne varala in politiki ne izgubi ali časa in povoljnih momentov glede neizvrš!jivih kombinacij, se mi zdi potrebno, da javno ugotovim to-Ie: Jaz imam koncepcijo za svoje delo in svoje življenje in po tej koncepciji takšne politične kooibsnac«ie ne prihajajo v moje račune.« — Z drugimi besedami povedano: Dr. Cvijić ne namerava prevzeti predsedstva v eventualni koncentracijski vladi, ako bi se mu tudi to mesto ponudilo.
= D'plomatlčen pomen kraljevega blvania v Parizu. Beogradski listi objavljajo **z diplomatičnih krogov informacije, da ie potovanje našega kralja Aleksandra v Pariz v zvezi s francosko akcijo, s katero skuša Francija poglobiti medsebojne odnošaje držav Male an-tante do nje. Franci a je na eni strani pripravljena dati državam Male antante predujme iz dovoljenega posojila za oboroževanje. Francoska vlada je v tej smeri imela z jugoslovenskim poslanikom dr. Spala■kovičem važne razgovore, na kar ie poslanik takoj odpotoval v Beograd. Sledil pa je zopet njegov na^M povratek S kraljem se je poslanik vrnil Pariz, da se je udeležil važnih posvetovanj, pri katerih je bila kraljeva prisotnost nujno potrebna. Razpravljalo se je o razširiennj Male antante in o okrepitvi vezi med njo in Francijo. Na sestanku v Parizu se ima tudi rešiti vprašanje prkijučitve Grške Mali antanti, ker so sedaj odstra**->.pe vse ovire. Ta načrt francoske diplomaciie smatrajo, da izvira iz stremljenja, da se postavi prof? I^^ko-španski zvezi, stoječi pod zaščito Anglije, močna protizveza. Načrt se v zadnjem času bolj in bolj približuje praktični realizaciji.
= Diplomatske zveze med Jugoslavijo m Japonsko. Med našo kraljevino in Japonsko je podržana pogodba o prl-iatMiskfh, trgovskih in pomorsko-plov-nih zvezah. V imenu japonske vlade je podpisal pogodbo japonski poslanik v Berlinu g. H o n d a. v imenu naše vlade pa naš dunajski poc1anlk Tihomir Popov i Ć. Pogodba določa upostavo di-plomatičnih !n trgovskih zve« z Japonsko. Naša vlada bo v kratkem Imenovala svojega diplomatskega zastopnika v Tokiiu, ravno tako Japonska ▼ Beogradu.
jeb Ostre odredbe proti reptibnkan-cem m komnnfstom. Minister notnmlui del je izdal na podrejene oblasti okrožnico, v kateri ukazuje najstrožje odredbe proti republikanskemu m Vormmfs*lč-nemu pokretu. Zakon o zaščiti države se naj izvaja v vsakem slučaiu. ako se ugotovi kakršnakoli komunistična tli republikanska propaganda.
USTANOVITEV PRIVILEGIRANE BRODARSKE DRUŽBE ZA REČNO PLOVTTBO.
V kratkem se trna Narodni skvpščfnf predložiti načrt zakona e osnovanju prl-viliglraae parobrodarske družbe kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev. Zakonita ureditev nase rečne plovbe Je za celo naše gospodarstvo izredno važnega pomena, ker znaša obala za rečno plovitbo v naši državi nad 2000 km Is tvori tako zelo važno dopolnitev našega železniškega omrežja, kakor tudi olajšuje znatno naš tovorni Promet z inozemstvom,. posebno z Nemčijo. Češkoslovaško. Avstrijo, Madžarsko ia Romunijo ter ostalimi obalnimi državami Črnega morja.
Naša država je dobila že na podlagi mirovnih pogodb ve'Ik plovni park za rečno plovbo, katerega je Imel v eksploataciji prejšrJa leta brodarske! sindikat, v katerem je bila zastopana država in bivša srbska paroplc-vua družba. Pozneje se pa je Izkazalo, da je organizacija sindikata nezadsotna ia se je zato že lansko leto pokrenlla zahteva, da naj se ce'o rečno plovbo aa novo orgnnlzira. Osnovala se je nato akcijska družba s kapitalom 150 miljonov dinarjev, kt je razdeljen na 150 tisoč delnic z nominalnim tečajem 1000 Din Dne 27. nov. ie trgovinski minister potrdil pravila aove prhiligirane plcvbene družbe.
Država vstopa v novoosnovano družbo s prlnosoir plovnega parka, k! obstoja !z 3\ osebnih parnfleov s 73f.S IIP, 53 re-merkerjev 24.303 HP m 521 vlačilcev s 329.185 t, nadalje z 42 pontonov, 71 železnih pr!stavn"h mostov, z mobilne delavnice Ui čistilne ladje (bagarjem) ter 138 različnih strojev, k! im«;o komfsf^oneino ugotovljeno vrednost 138,145.000 Din. Za to svoto dobi država 13S.065 akcij, od katerih s! prdržl 51%, ostanek pa prepusti taval subskrlpcljt. Subskrlpcija konča 15. dec. 1923. Poleg države Je pristopna k novi delniški družbi tudi srbska prlviliglrana plovna družba z donosom 5 osebnih pa mikov s 1066 HP. tremi remorkerl, 1624 HP, fa 85 vlačilci s 19 1561 v vrednosti 11 mil. 935.000 Din, za kar dobi 11.935 delnic. Nadalje ima srbska plovna družba pravico subskribirati 25% delniškega kapitala v celoti.
Kot ustanovitelji aove de!n?ške družbe funglrajo prometni minister dr. Vellzar Jankovič, dr. Bogdan Markovič, Vojeslav Sola, nadalje Vladimir Arko, Gedeon Djunderski, Gjorgje Jankovič. Gjorgje Alekslč, Zivko Jova novic, Ivan Hrbar Jca^i Manojlovič, Mflorad Zebič, Inšpektor ministrstva trgovine, grof Miroslav Kul-mer in A. M. Avramovič.
Iz pravil aove družbe, ki bodo predložena v obliki načrta zakona parlamentu, navajamo nekoliko važnejših določb:
Plovni objekti, ki so jih ustanovitelji donesli v družbo, se imajo vnovčiti na ta način, da se predvojna vrednost pomnoži petkratno. Država obdrži zase 51% del-aic. Družba je ustanovljena na dobo 50 let. Delnice se glasijo na imena. — Pri subskripcijl se priračuna na delnico 25 Din ustanovnih stroškov. Država jamči delnicam dividendo letnih najmanj 7 in pol odstotkov. Upravni svet obstoja Iz 15 članov; nadzorni svet pa iz 9 članov. Država imenuje upravni svet \/„ svojih zastopnikov; v nadzorni svet pa Prometni minister določi poleg tega še svojega stalnega konrsaria za družbo.
Družba bo za celo dobo svojega obstoja oproščena vseh državnih in kumu-nalnlh davkov pristojbin In davščin. Po'eg tega se dovoljuje družb! 50*& popust pri uporabi državnih, telefonskih ln brzojavnih naprav Družba sme svoje potrebščine 'tz Inozemstva carine prosto uvažati. V zameno pa se zavezuje družba, da bo cre-važala državno pošto brezpTačno, vojaške transporte pa po ueodnostnih znižanih tarifah. Nadalje se družba zavezuje, da bo vzdrževala redni osebni ?n tovorni promet aa progah, ki ilb bo določilo prometno ministrstvo. Prevozne tarife mora odobriti prometno ministrstvo.
Usanovitev nove družbe pomeni važen dogodek za uredftev fo zbo!;5anje našega notranjega prometa, kakor tud! za izvoz našfh agrarnih produktov, ki potrebujejo zelo veliko prostornine in ki povzroča v železniškem Prometu velike težkoče. Upati Je, da se bo z vzpostav'tvijo rečne plovbe znatno !zbo!*ša?a prometna situacija in naše Izvorne prfl'Ve.
★   * ★
—g HmelL XXXV. poročilo Hmei.ar-skega društva o hmeljski knpčiji v obče. Zatec, CSR, 7. dec ti. Živahnejša hmelj-ska kupčija je vztrajala tudi v prvem tednu decembra. Velikemu povpraševanju se je komaj zadostovalo, kar je povzročilo, da so se cene dnevno dvigale. Prodalo je je 4—500 starih centov po 3700—3800, naposled celo po 3900 čK za 50 kg. Za hmelj iz leta 1922 je bfio tudi nekaj povpraševanja, vendar se cene niso dv'gnile: plačevalo se je od 2800—2900 čK za 50 kg. Končno razpoloženje skrajne čvrsto. Savez hm. društev.
—g Letal Urinski sejem t Zagrebn. Zagreb, 10. dec Današnji sejem, kot zadaj! v letu. le bil praVPtao slab. Dogo* svinj, predvsem sremsklh, je bil zelo slab, telet dovolj, kem sredme oVsti Največ se ie kupovalo za Italijo, nekoliko pa za domačo potrebo. Cene v Din za kg žive vage aotirajoj; voli t 14—15, II. 13—14, ITL 12 —!3: mlada 9—10. pitane svin;e T.
»25—28. n. 25—2*25 TTT. 20—22: teleta I. »50—23, TT. 22—22.?'»: bosanske brše 12—1250. n 11—11.50, m. 9— 9.50; blkj 16.25—17.50: knnff za komad: selinšk! 10 000—10.500, za fcrvoSPVe 3500—5 tisoč žrebeta od 1 leta 3750—7500.
—g Promet er. nov*>**d«k| Mete»n1 borzi v preteklem tedna. Promet v preteklem tednu ie bTl mnogo Živahne*! ker le bilo povpraševanj vee*ie od ponudbe. Padi tega ie b"* tudi tendenca čvrsta ln so cene poskočile za 10 polnov. Posebno je veliko povpraševanje po koruzi Is Jalne
Srbije, kjer so rezerve koruze že Izčrpane. Celokupni promet preteklega tedna je znašal 339 vag., od česar odpade 221 v a g. aa koruzo, 57 na pšenico. 27 na moko. 10 na oves, 10 aa fižol, 7 na ječmen Ia 1 aa čebulo.____
Prosveta.
Repertoir Narodnega gledališča t LiubljanL
DRAMA.
Začetek ob 8. ori zvečer.
Sreda, 12. decemb.: Dane? bomo tiči. Red T. Četrtek, 13. decembra: Nju. Izven. OPERA. Začetek ob pol 5. url-Sreda. 12. decembra: Nikola šubic Zrinjskt Red D
Četrtek  13. decembra:   Gosposvetskl sen. Red A.
★   ★ ★
— Geografsko društvo na ljubljanski univerzi priredi danes v torek 11. t m. ob 18. uri zvečer v dvoran! št. 77 mesečno predavanje. Predava prof. dr. Sarabon o pomorskem prometu. Vsi gg. seniori in prijatelji geografije iskreno vabljeni.
Oh^hpoj ustnik.
— tU. mvri<alnn predavanje za mladino se vrfH v neH-lio dne 16 t m ob 11. ori dopoldne v Filhantionični dvorani pod nt« sidrom »Artia«. Na sporedu so arije slovenskih in dn.'gih oper. katere pojeta operna pevka ga. Vilma Thierrv * Kavčnikova ia op-rni pevec Marij Šimenc. Natančnejši spe« red javimo v prihodnjih dneh.
— Koncert dr. Aleksandra Rigo In Janka Rarn:ka. Tako lepejra večera, kot včeraj, že Izlepa nismo doživeli v Hlhar-monični dvorani. Večer čistega, v resnici umetniškega užitka. Z zadoščenjem ugotavljam, da se v svoji sodb! ob priliki pr-vrga nastorpa dr. Riga v operi »Onjegia« m>em zmotil ter že tedaj rekel, da smo pridobili v n<em baritonista odlična kakovosti. Včera;šr!5; večer Je to sodbo v naj-obHneiŠi meri potrdil. G. dr. R!go je pevec globoke muzikalnosti m ta tastnost tvori tri če*rtfnt pevske umen-ts?. Brez n^e pevee na^odllčn^'feffa glasa ostane zaman vpijoči v puščavi. Ko pa s svoio muzikalno-stjo druži še občo temeljito izobrazbo, iskreno, resnično čustvovanje in vseh Ilrfč-aih ter dramatičnih ?rra?anj sposoben simpatičen organ pa imamo pred seboj pevca, ki ga smemo biti odkritosrčno veseli. G. dr. Rigo ima vse te lastnost! v sko-roda naivlšii meri In zato Je bilo njegovo včern snje petje res Izreden užitek. Iz-početka se je bavil z umliivlm razburjenjem prvega iavnega koncertnega nastopa, a se ie nato v drugem, zlast! pa v tret-em delu svoieisra visoko nmetn:škega, da. svetovno znamenitega programa razpel, da je v zadnjih pesmih Musorgskega dosegel kolosalen višek svole naravnost sijajne pesmi. Res da mu dela preglavico n^š slovenski jezik, zlasti nekateri vokali, dalje včeraj nekaka bežna pripravljenost in koketlliva afektlranost. toda to so spričo drugih visokih vrlin malenkosti. Občudovanja vredno je temelllto vsebinsko razumevanje posamnih točk. poglabljanje m temperamentno nlHiovo podavanje, kl Je mestoma č*sto samosvoje, nešablonsko. Njegov glas je zmožen sl-nih, počasi naraščajočih krešendov. prehaja z lahkoto iz kreokih dramatičnih mest v sladko llrfko, fz jasnih izrazov v temne, otožne tone. Vsi. kar nas je bilo včeraj v Plharmonlčni dvorani. — žal. da je bilo to dosti premalo — smo čutili, da Je g. đr. Rigo, dasi ob začetku svo*e pevske karijere, vsega najres-ne'šecra upoštevan'a vreden pevec — umetnik. N'egova sreča pa Je tudi to. da ie hne! za spremljevalca na klavirju takega moža, kakor je g. Janko Ravn'k. Njega poslušati je bila zopet posebne vrste naslada. Za njega ne ekslstirajo nobene tehnične težave saj za sprenvevalca odličnega ?>evca rudi ne smejo, a Še zanimivejše je bilo opazovati, kako se Je Ravnik topil s pevcem v eno samo Izčrpno celoto. Veselje, radost nad de'«om je bilo obojestran-?n zato nI bilo nlkjT m*tl sence pomišljanja, pevec In spremljevalec sta bila eno. Živahnost, zanimanje In priznanje publike ie rastlo od točke do točke, zlasti po sflnTi, elementarno delujočih Musorgekl-jevlh pesmih smrti ai bilo ap1avsov toliko časa konca, da Je g. dr. Rigo dodal še eno Zem'lnskejra pesem. Naša opera, a morda Še bolj koncertna clvorena si smeta k našemu novemu baritonlstu dr. Riga čestitati.
KOfO TIVOL! 13., 14., 15., 18 ataoensbrai 1923
LYA MARA
v svoji na'bol ši drami M 1 S S BERTLL
— Akademija Sokola n. ▼ Ljubljen L V soboto zvečer le v veliki dvorani Narodnega doma priredi Sokol n. telovadno akademijo. Akademija Je bila prav dobro obiskana in Je Sokol 11. dosegel lep moralen u^peh. Sokol II. razpolaga z marljivim in požrtvovalnim naraščajem. Na program« ie bilo več novih simboličnih točk. izvajanih z graciloz-noetlo In efektom. Vsi člani, moški ln ženski narašeaf. so Izvaja« točke precizno Ia po taktn. Vel»k efekt m živahno odobravanje ie vzbudila zakUučna točka »Pa«* tiranac, kompozicija češkoslovaškega sokolstva.
— Sokolsko gledališče v Radorlfa ponovi prihodnjo nedelio. dne 16. tm, ob pol Stirli popoldne hrro »Lnkreclja Bor-gfa«. k? le bila prt obeh prvfh predstavah razprodana. Ker Je popra leva nie po vstopnicah še vedno veHko saj se Jih ob-čmstvo preskrb' v pred^rodaji ki Jo oskr-,buje brat Jaklič. Konec Igre le sigurno pred sedmo uro, tako da se udeležnikl lahko odpeljejo z večernimi vlaki.
Pravilno stališče.
Poročali smo že o aedavnem kongresu »Orjune« v Splitu, ki Je temeljito ocenil dosedanje delovanje te necljonalistične organizacije in določil smernice za bodeče delo. Da Je »Orjuna« v bistvu In vzvišenem cilju zdrav ln za sedanje razmere v državi potreben pokret, o tem ne dvmmi nihče, kt ceni svobodo In priznava važnost Jugosloven-ske orijentacije. Solitskl kongres Je sprejel resolucijo. kJ se glasi:
1. Zvesta svojemu Idealj enotnosti Jn-goslavile se bo »Orjuna« borila z vsemi silami, da se korigirajo vse one mednarodne pogodbe ki so nam iztrgale stotjsoče bratov iste krvi in ki so posledica tujega Imperialističnega nasilja ln na*e nesloge. — 2->OrJuna« opetovano nae'aša. da Je popolnoma samos<°Ina, neodvisna. lzvens*rsnkar-ska In nadoartijska organizacija vseh poštenih, borbenih m zavednih Jnen«1ovenov ln da ]e zate -Jeuo delo brez vsakega partijskega. nJemensVe^a. razrcdnfga al! ver-skera vpliva. — 3. Politika »Orjime« le jugoslavenska ln gre v prvi vrsti za koncentracijo vseh n-c'!on»!?sf?čnIh sP: tako za koncentracijo fn*e!ek*ra!cev. ki so rri^ta^i narodnega ed'nstva. da se stvori imltaristič-na intelektualna veČina kot voditellca nacionalistične borbe, kakor tudi za koncentracijo zavedne«:« meščanstva. d»lavsrva ta seljaštva. Ta cilj hoče dosecr s tem da bo s svojo dostojanstveno taktiko, delom ia odločnostjo storla vse mogoče A% ossnabo* di zapellane dele naroda od separatlstlgne* ga in defetlstlfnega vpliva. «*o!eč na staM-šču. da ie močna država aemo-roča h^er aa« cijonalno zavednega In v sn^ojih upravičenih zahtevah zadovoljnega seljaštva, delivstva in meščanstva. < Kongres »Oriitne« protestira proti vsaki simtnll. da bi biM v njegovem delovanju merodajno fcakršnok^H favoriziranje teea al! oneza nlemena aH stranke In konstatira, da morajo delovanfu »Or-ione« enako zaupati vsi pošteni ?rbl Hrvati ln Slovenci, ki čutijo za narodno edin-stvo. 5. Napram vsem Iskreno aacrjonaln-m strankam ln skupinam bo vodHa »rVjurn« politiko trezne ln nenrsitran*ke k*-iTke. toda ostre proti vsem rkodljjvim polavotn in tendencam v teh strankah, prorf nem nenarodnim, seoaratlstlčnlm m d«»M!«f?5nIni strankam, kafror todl proti IzdalalsVim e'e-mentom. »Orluna« bo branja z vsemi «II»-ml fn primerno taktiko čast. dostoJanstTo hi Interese naroda ln države ter s krvjo pridobljene plodove osvobofenja ln njc*1nje-nja. 6. Prepričana o tem, da potom Jalovih, partizanskih ln osebnih ambicij oredvojne mentalitete m orijentacije naša država nikoli ne bo izšla Iz krize, hoče »Orjuna« uvesti v naše Javno žlvllenle čim več novih, odločnih in sposobnih sil. ki Imajo popolno pravico do tega In ki bodo največ pripo-mogte, da se Iz Javnega življenja odpravi šk°dlpv partizanski In plemenski režim, r -red. korupcija ln plemenski spori ter shba administracija, deletizem In apat'la. 7. Delovanje »Orjune« Je kulturno, socijalno ta gospodarsko. Napram tem problemom bo zavzemala svoje stallSče na podla*! sodobnih realnih razmer, a) »Orjuna« zlasti zahteva, da se zboljša naša vzgoja in čim boli širi kultura v vseT slojih naroda Sama bo v svojih vrstah odgalala čim večje število krepkih kulturnih posameznikov, v narodnih masah pa bo z agitacijo in prosvetnim delom širila znanje, plemenitost, človekoljubnost in iracijonalizem. b) »Orjuna« zahteva, da se materijami in družabni roložaj vseh Intelektualnih delavcev, osobito pa javnih uradnikov In funkcij^narjev osigura tako. da bodo lahko posvetili vse svoje sposobnosti dolžnosti svoj-sra poklica c) »Oriuna« smatra, da se mora agrarni problem, ki Je skozi stoletja oviral vse naše politično is gospodarsko življenje in ki je zadnjih pet let radi nesposobnosti In brez-vestnosti merodajnih faktorjev uničil eksistenco celih družin težakov in posestnikov, nemvdoma In končno rešiti v smMu gospodarskega nanredka In socijalne PravičnrsrJ. d) V delavskem vprašanju bo »Orjuna« zagovarjala vse upravičene zahtevn in potrebe delavstva, ki so v skladu z interesi naroda in progresa, c) Stoječ na stališču, da le naša gospodarska neodvisnost v Interesu naroda, se bo »Orjuna« borila proti vsakemu vmešavanju in poseganju tujih Interesov v naše gospodarsko žlvlienie in bo storila vse. da se naša industrija in obrt emancipira od vseh tujih vplivov, da bi tako slutila gospodarskemu ln kulturnemu napredku domlvlne. f) Pravtako bo zavzema1a odločno stališče glede vseh soc?Jalnm problemov, ki so vitalnega pomeaa za na? narod, kakor n. pr. da se usrreže opravičenim zahtevam vojnih Invalidov, dobrovoljrev. čet-nikov, vpokojencev ter ostalh zapostavljenih slojev naroda S. Končno »Orjuna« kot borbena nacijonalistična orranzacija naglasa osobito disciplino red in pozitivno delo v svojih vrstah kot prvi pogrJ za dosego omenjenih ciljev. Njen nastop bo vedno samozaveden in odločen, toda trezen ln dostojanstven tako, da čim rrej zbere v svojih vrstah vse značajne in zavedne Ju-g oslov ene.
Navedemt resolucije ne potrebuje nobenega kom an tari a. Iz nje se zrcali edino pravilno sta!!*če. ki ga more zavzemati v sedanjih časih težke preizkušnje za rHado državo Iskrena nacionalistična organizacija Prenričani smo, da se bo »Orjuna« po tej poti razvila do mogočne ooore narodnega ln državnega edinstva in da bo z njeno pomočjo polagoma Izginilo Iz našeri Javnega JRvlJenJa vse. kar danes še ovtra tako potrebno notranjo konsolidacijo.
T»rfcfilf* in snnrt.
— Mo*nkl««»» Wr»ven*ta vabi vse člane k Izrednemu občnemu zboru,   k! se vrli
i 15. tm. oh H. zvečer v »Rorrah« v Unjono.
— Redni o^bčnl zbor SK. Ilirije s« vrši ! dne 20. decembra ob pol 20. v restavraciji j Nerodnega dome. V slučaju nesklepčnosti
se bode obdržal občni zbor ool ure kasneje ob vsakem   ftevlln   navzočega članstva. * Dnevni red. običajen. — Odbor.
_
J
•rv '82
•SI OVFN^KT   N A f? O P«  dn* 12 decembra iy^o.
Stran 3
Dnevne vesti.
V Lmbiianu dne. Srbska reakcija na »Slovencevo« kampanjo«
Ko je »Slovenec« Dretekle tedne s topovi najtežjega kalibra streljal na Beograd in Srbe. smo takoj vedeli, da bo ta kampanja izzvala za Slovence neprijetno reakcijo v srbskem časopisju. Nismo se motili. Na klerikalne izpade so odgovorili skoro vsi srbski listi. Vsi so ogorčeno zavračali »Siovenčeve« izpade in izrekli svoje obžalovanje, da se je med Slovenci našel list, ki je našo državo proglasil za »velikosrbsko despo-tijo«. ki ogroža kulturo, red in mir v celi Evropi in ki se v interesu Človeštva mora uničiti. Tako so reagirali na klerikalno kampanjo zmerni srbski listi, ekstremno nacijonalni časopisi so na kamenje in kole v »Slovencu« reagirali tudi s kolom in kamenjem. Na čelu teb je »Balkan«, ki odgovarja »Slovencu« v Istem tonu, kakršnega je rabilo klerikalno glasilo.
»Balkan« piše: »Kar se tiče avtonomije, nimamo ničesar proti temu. da se ta avtonomija da tem Koroščevim Slovencem, toda samo pod enim pogojem, da se s te strani 2umberka na ono stran iztiraio vsi Slovenci — trgovci, tihotapci, industrijalci, privatni uslužbenci in tudi državni uradnik! . . . Naj gredo v Ljubljano, ako že nfihovi rojaki zahtevajo avtonomijo, da bi se osvobodili jarma »velikosrbske despotlje«.
Ako bi ne imeli pred očmi Interesov Slovanstva. ki jih Koroščevi volilci. zaslepljeni od mraka stoletnega robovanja še ne morejo videti, in ako bi se ne ozirali tudi na Interese balkanske svobode, zares bi ml Srbi te nehvaležnike najraje nafprvo pošteno našeškali. potem pa amputirali. Tako pa jib moramo še nadalje troeti. nadejaioč se, da jib končno vendar le čas in skušnje Življenja v podarjeni iim svobodi nauče patrijotiz-ma in poštenjt.a
Kakor se kriči v gozd. tako pač odmeva Iz njega. Naši klerikalci samo psuleio in zabavljajo na državo, Beograd in Srbe. al? se je potem čuditi, ako fim tudi srbski listi slede po tej poti ter so pričeli z litito kampanjo proti Slovencem. Se nedavno so Slovence sprejemali povsod širom naše domovine, zlasti pa v Srbili, z odprtimi rokami, povsod so jfh pozdravljali za svoje najmllejše in na*draz*ie brate in široko so jim bila odprta vrata srbske gostoI:ubnosti. A danes? Danes jih pode preko Sotle In Kolpe kot nadležne tulce in zajedalce! To so posledice klerikalne borbe za avtonomijo.
★  * *
— Kaj pravi vlada? Na i]ti6ljanskem magistratu se je razbila klerikalno-ko-mrn'stična - socijalistična »Zveza delovnega ljudstva«, ki si je kot taka priborila pri zadnjih volitvah veČino. Ker ;o iz te zveze izstopili komunisti, nimajo več koali rani klerikalci in socijalisti relativne večine volilcev za sabo. Ako bi župan dr. Peric poznal pariamentar-ne običaje In ako bi se tako trdovratno ne okleoal županskega stolca, bi moral fz tega dejstva izvajati konsekvence ter odstonirl. Tsto bi morali storiti vsi ostali klerikalni ln socljalistični občinski od* borniki. seveda ako bi kaj dali na dostojnost in poštenost. Ker pa je zlasti klerikalcem ležeče na tem, da obdrže občinsko upravo Še nadalje v svoj'h rokah in da spravijo mest. občino na rob gospodarskega propada, seveda iz dejstva, da nimajo več za sabo relativne večine ljubljanskih voHTcev. neČejo izvajati konsekvenc In se oklepajo formalnosti, da imajo še vkljub vsemu v svojih rokah neznatno večino občinskih mandatov. Ker pa je mestno gospodarstvo tako zavoženo ,da se je bati finančne katastrofe, ako se ne napravi takoj ^onec dosedanji občinski upravi, ki na nailahkomiselnejši način zapravlja milijone, je dolžnost pokrajinske vlade, da <=e zanima za razmere   na magistratu
er z energičnim nastopom zabrani, da hi klerikalno - socijalistična manjšina strahovala še nadalje večino ljubljanskega prebivalstva ln ji vsiljevala svojo voljo. Mnenja smo, da bi morala vlada v eminentno državnem interesu hrez odlaganja razpustiti občinski svet m razpisati nove volitve. Dolžnost vlade je, da radi spremenjene grupacije strank da* ljubljanskim volilcem priliko za preorijentacijo, kakor tudi možnost, da si izbero nov občinski zastop, ki bo imel njihovo zaupanje.
— JubFeJ zaslužnega zdravnika. Prikovan na bolniško postelj ie slavil 10. t. m. Nestor uradnih zdravnikov v Slo-venffi. vlšli okraHri zdravnik dr. Janez V a v p o 11 C. gnan! dobrotnik vse Dolenjke, petdesetletnico svoje promočile za doktoHa vsega zdravilstva na graški univerzi. Dr. J. Vavpotič. rojen dne 23. mnifa 1946 v Kran*u. je noseča? gimnazijo v Lfublianl in študiral medicino v Oradrrt. k*er le promovlral 10. decembra 1*73. Vsa niegova štndentovska leta so Wa trpllenla In stradanla slovenskega študenta, ki se prekoplie z In-štrukci'aml oreko žlvl'enja do svojega doktorata. Tip tihega delavca, ki ne sili nikdar v ospredje, živi le svojim dolž-
11. dectmbra 1923.
gostim in človeštvu. Zdravniško prakso je pričel v Kamniku.  Spočetka  je kot mestni in občinski zdravnik nadomeščal uradnega zdravnika, nato je napravil fi-zikat in prestopil 1851 v državno službo, kateri je ostal zvest do današnjega dne, vesten do skrajnosti,  ljubezniv tovariš, ljubljen od svojih pacijentov, ki iščejo pri njem zdravja in tolažilne besede. Iz Kamnika se je preselil v svojstvu uradnega zdravnika v Postojno, odtod pa leta 1888 v Novo mesto, kier deluje zdaj že nad 35 let V vseh teh postojankah je znal organizirati vzorno zdravstveno službo, uveljavil je moderna higijenska f načela v dotlej žalostno zanemarjenih, zlasti kmečkih občinah, in zlomil z žila-vostjo in energijo neštete težke epide- J mije. Za zasluge, ki si jih je pridobil za ubožne dijake novomeške gimnazije, ga je imenovalo dijaško podporno društvo v Novem mestu  za  svojega častnega Člana. Značilno za stari avstrijski režim je, da ni našel niti besedice priznanja enemu svojih najvestnejših zdravnikov uradnikov, ki je ves čas vojne brez najmanjše nagrade vodil poleg   svojih še uradne agende črnomaljskega okrajnega zdravnika, posvečal vsako redko prosto uro ranjencem in bolnikom v novomeških bolnišnicah Rdečega križa, žrtvoval vojnemu molohu lastno hčerko-usmiljenko, ki je pustila   svoje mlado življenje za pfemvselskimi okopi. Šele mlada naša država se je spomnila zaslug danes 771etnega zdravnika. Nj. Vel. kralj Aleksander je odlikoval z ukazom dne 26. jan. t 1. dr. J. Vavpotiča z redom sv. Save IV. vrste. Dr. Vavpotič je oče akad. slikarja g. Ivana Vavpotiča. Dr. J. Vavpotiču, ki je član slovenskega zdravniškega društva že od leta 1875., torej   Nestor   slovenskih zdravnikov, iskreno čestitamo kot v teh grdih materijalnih časih redkemu vzoru nesebičnega človekoljuba, ki nikdar ni živel sebi, le dolžnosti in blagru drugih, s srčno željo, da se mu zdravje obrne čim prej na bolje. Še na mnoga leta!
— Petdesetletnica vseučiliškega profesorje dr. Josipa Plemlja, Danes 11. t. m. slavi svojo SOletnico g. dr. Josip P1 e m e I j vseuč. prof. v Ljubljani. Roj. je bil na Bledu. Leta 1886. je stopil v gimnazijo v Ljubljani, maturiral pa je 1. 1894. Jeseni istega leta se je napotil na Dunaj, kjer se je posvetil modro-slovnim študijam, predvsem matematiki. S svojim velikim znanjem je že takrat vzbujal splošno pozornost med svojimi kolegi in profesorji. Leta 1898. je promoviral za doktorja modroslovja. Na pobudo prof. Eschericha je odšel nato 5e v Berlin in v GSttingen. da se izpopolni v svoji znanosti. Iz GSttinge-na se je vrnil na Dunaj, kjer je postal docent za matematiko na ondotni univerzi. Leta 1907. je bil imenovan za izrednega profesorja matematike na vseučilišču v Cmovicah. Med svetovno vojno je bila črnoviška univerza zatvor-iena. zato se je prof. Plemelj z rodbino preselil na Bled, kjer so ga leta 1916. vzeli v vojake. Kot navaden vojak — bil je pol. osumljen — je moral nato služiti do ieta 1918. Ko se je osnovala slovenska univerza, je bil dr. Plemelj prvi njen rektor. Na slovenskem vseučilišču deluje sedaj kot profesor matematike in vodja matematičnega seminarja. Plemelj je kot matematik učenjak svetovnega slovesa in je včast in ponos ljubljanskega vseučilišča. K njegovemu jubileju mu iskreno čestitamo.
— Denarni promet z Inozemstvom. Dne 1. januarja 1924 se otvori denarni promet med našo kraljevino in temi-le državami: Češkoslovaško, Avstrijo, Italijo, Francijo, Belgijo, Romunijo, Švico in Francijo. Največja vsota, ki se sme v j denarnem pismu poslati iz naše države v inozemstvo, znaša 500 dinarjev. Pošiljatelji bodo morali dati pošti izjavo, da v pismu ni več denarja kakor 500 dinarjev.
— Tovorni In osebni promet na gorenjski železnici. Po obvestilu inšpektorata državnih železnic je danes zjutraj bil popolnoma upostavljen celokupni tovorni promet na progi Ljubljana — Jesenice. Vozijo vsi tovorni vlaki. Osebni promet je še začasno restringiran, ker še ne vozita osebna vlaka št. 913 in št 914 v smeri Ljubi ;ana oz. Jesenice. V nekaj dneh bo tudi osebni promet popolnoma normalen.
— Promet  aa Gorenjski  progi. Na
Oorenjskem vozijo zopet vsi osebni vlaki razven odpovedanih vlakov Stev. 913 ta 914 preko provbrorlčno popravljene proge med postajama Kranj- In Podnart-Kropa v km. 65 3/6 brez prestopanja potnikov. Tudi večerna vlaka it 918 In 917 vozita nepretrgano od Ljubljane do Jesenic In obratno, kot pred nezgodo. Prt navedena vlakih je tudi od prema prtljage, ekspresne In brzovozne robe mogoča.
— Celjske vesti, Ravnateljstvo Glasbene Matic« v Celju namerava v pričetku leta 1924 prirejat! redne mladinske koncerte, združene z glasbenimi predavanji, katera Imaio namen muzikalno vzgajati srednješolsko mladino. Ta produkclle se bodo vršile vsak mesec enkrat in to ob nedel:*h dopoldne. — Ustanovitev oblast, odbora Rdečega križa v Celju se bo vršila tekom dveh mesecev v Celju. Tako se Je sklenilo
aa zadajem tozadevnem sestanku celjskih aarodnih društev, Id se Je vršil pod predsedstvom mestnega župana %. dr. Hrašov-ca v mestni posvetovalnici. — U m r i a je v eeljski javni bolnici gospa Olga Gse!-aian. roj. Schwab, soproga nadučitelja g. Gselmana v Tepanjah pri Konjicah. Pogreb se je vršil v ponedeljek iz celjske javne bolnice na pokopališče v Žalca. N. v m. p.l
— Mariborske vestL Proslava lOletnice Sokolske župe v Mariboru. Mariborski Sokol Je slavil na vzglednl način lOIetnlco sokolske župe Maribor. Od 26. novembra dalje so se vršili telovadni tečaji rsobito za uči-tellstvo. Dne 1. decembra se je v Narodnni domu vrnila manifestacija ujedinjenja. Dne 8. in 9. decembra pa so se za slavno proslavo vršile župne tekme za žuono prvenstvo. Kot zakliLiček proslavi je bita prvotno v Narodnem domu določena telovadna akademija z nastopom izbranih oddelkov raznih, v župi včlanjenih   društev * sodelovanjem pevke gdčne. Mezg<*ževe. 2e prve vesti o tej proslavi so povzročile takn nepričakovano zanimanje za telovadno akademijo, oziroma zaključno   proslavo,   da se Je vodstvo čutilo primorano si za ta namen lzr brati še večjo dvorano kakor Je v Narodnem domu. Ker druge večje dvorane v Mariboru «i kakor Je Ofltzova. se Je slavnost izvršila v teh. za Sokola dotlej nenavadnih prostorih. Pa Je bila še ta največja dvorana Maribora sko^o premajhna, toliko ljubiteljev ima Sokol v Mariboru. K Proslavi oziroma telovadni akademiji se še povrnemo. Za danes bodi le še povedano, da sme biti naša sokolska župa ponosna na ta svoj prvf Jubilej In Še bolj na delo ter sad svojega delovanja. — Narodno gledališče. Dne 6. t m. nam ie gledališka uprava zopet poskrbela novost   za   naš   oder:   Th orno v o ljudsko igro v treh dejanjih »Magdaleno* (slovensko prevel g. Kovic). Premijera te drame iz sprijenega življenja kmetskega dekleta je bila vredna Še večjega zanimanja V glavni vlogi (Magdalena) Je po daljšem odmoru zopet nastopila gdčna. Kraljeva, katero Je občinstvo že zelo pogrešalo. Gdčna. Kraljeva Je poleg gospe BukŠekove najboljša moč v dramatičnih predstavah zlasti v težkih vlogah psihološkega značaja je v tej drami pokazala, da je daljši odmor   izredno dobro vplival na njeno fizično, sicer šibko moč. Nastopili so še naši star znanci: gdč. Petkova gg. Grom, Kovic, Harastovlč. Repriza v nedeljo večer. — Dne 7. decembra kar dve predstavi. Popoldne (dijaška) »Rodoljube!*, zvečer zaključna predstav* wra »Travila-ta«, pri kateri je res z veliko požrtovalnost-jo za svoje zdravje v glavni vlogi gostoval član zagrebška opere g. Skrivanlč.    Ta za njegov glas riskiran nastop nas Je v soboto oropal še večjega užitka opere »Bobemc«, ki se Je morala odpovedati ter nadomestiti z opereto »Umetniška kri«. V nedeljo popoldne pa se Je ponovila »Hasanaglnlca«. — Nesreča ali zločin. V noči od sobote na nedeljo so našli pred stanovanjem na tleh ležečega   državnega pravdnika v p. Josipa Zorzija v luži krvi. Zanesli so za v njegovo sobo, dokler nI prišel rešilni oddelek ki ga je odpeljal v bolnico. Na glavi je Imel veliko rano, iz katere Je tekla kri tako. da le bila tudi posteljnina In še oprava rešilnega voza vsa okrvavljena Vsled slabosti ponesrečenca se ni moglo dognati. aH gre tu za nesrečni padec ali za zločenski napad.
— Radi stavke poštnih uslužbencev v Avstriji so danes izostale večinoma vse telefonske vesti iz inozemstva.
— Smrtna kosa. Na praznik, dne 8. tm. je umrla v Sp. §HkI ga. E!:zabeta Žagar, soproga strojevodje na drž. žel. Zapustila Je moža in dva nepreskrbljena otroka. Blag ji spomin, rodbin? iskreno so-žalje!
— Smrtna kosa. V Žirovnici je dne 7. rm. po dolgi mučni bolezni umrl g. Fran Kalan, trgovec ln hfšnl posestnik. Pokojnik Je bf! po vsei Oorem'ski dobro znan in spoštovan. Imel Je mnogo prijateljev. Na njegov pogreb so prihiteli znanci In prijatelji od blizu in daleč, da mu Izkažejo zadnjo čast. Pokopan so ga 9. tm. na domačem pokopališču. Blag mu spomin. — 10. tm. je umrla v LJubljani ga. Marija H e-r e n, roj. Jakopič, vdova železniškega uradnika. Pokojnica je bila sestra akad. slikarja g. Rlharda Ja-koplča. Bila je navdušena Slovenka, ki Je požrtvovalno sodelovala pri  vseh  narodnih prireditvah.
Kot vrla narodn.iakin!* Je vzgojila vso svojo rodbino v odločnem narodnem duhu. Pogreb bo v sredo 12. tm. ob H\S. h Cerkvene ulice St. 5. Bodi ji ohranjen prijazen spomin.
—- Zdravstveno stanja mesta LJubljane. Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane izkazuje v času od 1. do 8. decembra to-Ie statistiko: Umrlo Je 25 oseb, 16 moškega in 9 ženskega spola (tujcev II). Smrtni vzroki: jetika 8, druge nalez'iive bolezni 1, srčna hiba, bolezni žilja 2. rak 1. drugi naravni smrtni vzroki 13. Med tem časom se Je rodilo 30 otrok, 17 moškega ia 13 ženskega spola. Naznanjene nalezljive bolezni: Skarlatlca 3, trebušni Tegar 1, griža 1, ošpice 1, dušljivl kašelj 2.
— Višek natančnosti. Pišejo nam: Neki gostilničar je dal nanovo preizkusiti svoj 654 litrov držeči sod. Na svoje aemalo za> čudenje je videl črno na belem, da meri sedaj 694 litrov. Ko Je na merofzkusnem uradu Izrazil svoje dvome o resničnosti novolzmerjene vsebine, so mu isti sod najprej preizkusili s 674 Ia nato s 668 litri. Kaj takega se ne dogaja alti aa kmetih, kjer so prilike sa merjenje pač vsa bolj priproste. Mož še danes prav ae ve. koliko meri njegov sod, ker Je btl štirikrat merjen In vselej drugače. Pa temu se nI čuditi: Na meroizkusnem urada Je uslužbenec preizkušal nek drugI sod. Bil je le poln in voda le tfla po tleh. Poleg stoječa stranka opozori uslužbenca, da »gre že Čez«, toda le ta ae samozavestno odreže: »Naj gre, saj al vino temveč voda U S tem Je natančnost teh preizkušeni prav dobro označena!
— Rame nesreče n nezgode. Marija Nikolie. 68 letna pocestnica fz Drage pri Kočevju, si ie privoščila malo preveč do-
bre kapljice ln je nato v ginjenem stanhj legla na peč. Pri rera je dobila preceJšr č opek'ine po životu. — Mitnicarja Jerneja Šinkovca so na dolenjski cesti napadli 9. tm. neki neznanci in ga poškodovali ro glavi. — Učenca Ivan Narrmk ln Josip Vidmar iz P'Šence sta se 10. tm. v cerkev grede sprla in stepla, pri čemur je Vidmar Nartnika vrgel ob t1* ln mu zlomM desno roko. — Horflan Medved in Valentin Kramar, ds'avca pri zgradb; stavbe -Ljubljanski dvor« sta s karb'dovo svetiljko tako nerodno msnrpu''r.i'a. :a ;e eksplodirala in sta dMli lažje poškodbe po obrazu. — Delaven Pranu Kremzerju. zaposlenemu pri rvrdki Hainr'har na Jezerskem, Je ^ežak hlod rmefka! levo nogo. Vsi poškodovanci so bili prepeljani v ljubljansko bolnico.
— Zasačeo žepar. Pri poslu ie bil za-sačen v soboto brezposeln-' in znnn' žepar Marko Šcremet. V stolnici ie skušal nekemu gospodu iz žepi •>makn?t* listnico, vendar ga je slednji opazfl In prijel, šere-met je bH oddsn državnemu pravdnlštvn.
— Drzen nas:lnež. Na Duna«?kT cesti je skušal stražnik v nede\;^ aretirati brezposelnega in raznm tatvin ov:mT:enc?:a Ivana Cntmi. Slednji p.^ *e je aretacij* šiloma zoperstavp In ;e potegni celo nož Iz žepa. Se'- s pomočjo par pasantov se je prsrečflo stražniku da ie nasilneža ukrotil in odoe'1'«! v zapor.
— Roparski napad pri Stehanjl vasi. Pretekli teden se je vračal poscsfn:k^v sin J^s'? Virant iz Sodražice z vozom prorl domu. V gozdu pri Stehanjl vasi pa so ga nenadoma napadi! trre oboroženi nernanci in ga oropali. Odvzeli so mu Ustnico z 1000 Drn. Rop-n", ki so b?l? oblečeni v stare vojaške uniforme, so pobe en ili.
— Nec'ellsVa modra r?z«tava P. Mag-đlć. Kak->r vsako leto. je tudi letos za praznike znana modna tvrdka P. Magdič nasproti glavne Pošte, vogal Selenburgove ulice In Aleksandrove ceste umela fascinirati elegantno ljubljanska pubVko z razstavo raznovrstnih modnih predmetov. Na zelo okusen nsčin }e bil Izveden aranžma razstave. V praktičnih prodalalnUHcih prostorih in izložbah so spretne rrke aranžer-jev uredile okusno In pregledno zaokroženo razstavno celino, okrašeno v sredi z nairaz-košneišlmf toaletami in toaletnimi potrebščinami. V izložbenih oknih so bili razvrščeni po gotovem shtemu najrazličnejši predmet? in potrebščine za dame In gospode, razne športne In turistovske potrebščine. Razstava, ki je bila tekom noči aranžirana z vso trgovsko spretnostjo, le vzbuiala tako v soboto na praznik kakor v nedeljo največje zanimanje ln občudovanje ljubljanskega občinstva.
— Popravek. V našem poročilu o pregledu poplavne škode v Sloveniji po gg. ministrih Vujičiču m TdfVovlču smo navajali da Je v soboto g. okr. glavar dr. Se-nekovič razdelil v Imenu minlsra in.000 Din tuđ? poškodovancem v Črni vasi Drage volje popravliamo to vest: svoto Je g. glavar razdelil med prebivalstvo v Lipah in ne v črni vasi.
— Restavracija In kavama »Zvezda«. Koncert nove ciganske kapele bo vsak dan v kavarni od 17. do 19. ure, od 20. do 22. v restavraciji ln od 22. dalje zopet v kavarni. Kapelnik Kada S a n d o r. Prvovrstna kapela, došla iz Osjeka. Atrakcija prve vrste.
— Koncert ▼ kavarni «Emona» se vr-vršl danes, v torek *>b 8. zvečer. Igra I. ljubljanski salonski orkester.
BOREČE SE SILE. Te dni predvaja kino Matica prvovrstno pustolovsko in atrakcijonalno filmsko delo »Boreče se sile«, polno napetih dogod-Ijajev, efektnih prizorov in napete vsebine. Film Je delo moderne tehnike in Je brez-dvomno velika učinkovitost.
»BELI PAVt Je plesalka SentMahesa v istoimenskem filmu, ki se kaže te dni v Kino Tivoli. Star, bogat samec vzame mlademu ciganu dekletce - siroto, ki si jo Je ta vzgojil, skrbel ljubeče zanio in igral z njo v varijetelu. Jo da izobraziti in Jo potem poroči Pozneje iz družabnih ozirov zataji njen rod. kar njo tako zaboli, da mu da svobodo In se zateče nazaj k varljeteju. Po več letih Jo v!di zopet ondl v njenem zmagoslavju, hoče H popraviti krivico, a prepozno. Tudi cigan se v svojem koprnenlu po njej pojavi, zgodi se nesreča, polar Izbruhne — In skesani samotar vidi svojo soprogo, belega pava. ležati le še mrtvo med svečami in cvetlicami. — Drama torej, ki nudi že po svoji vsebini izreden užitek, vsebuje pa še sfcer mnogo zanimivega. — Vrh tera: Polet v 3000 m v/so-ke Alpe s aeroplanom.
— Nafelet**nfnei1i hožičnl dar }e umet* nilka slika ali kin. Strokovno udmženje ju« gostovenskfh obliku fočih umetnikov daje proti vpoJHlfatvl znamko za od^vor brez« plačne Informaeiie jlede umetniških nnročfl ▼sake vrste za državo. Adresiraite: S. TJ. J. O. U.. Li"h!!ana. TehnišVa srednia šola.
— Kupite le šivalni strol Pfceila pri tvrdk! T. O o r e e, palača Liubli. kred. banke. OleJ oglas.
LJUBLJANSKA POBOTA. OTROK V PEČI. Danes obravnava porota dva slučaja detomora. Prvi slučaj, kako Je Rozallja Blaško Iz Dola pri Otlid (AidovŠČIna) svoje nezakonsko živorojeno dete sežgala v peči. Sluačj je v Ljubljani pred nedavnim Časom vibudfl veliko senzacijo. Blaško je kot dekla služIla pri poštnem ravnatelju A. Debeljaku v Ljubljani. Obtožnica navaja, da je Blaško 6. novembra zjutraj porodMa žrvo dete ženskega spola ln je s tem zadušila, da Je novorojenko stiskala ta vrat Je zavila v cunje ln odnesla v Ikafu v pralnico na vrtu. Imela je namen, da otroka sežge. toda prvi dan se ji to ni posrečilo. Se le drugi dan je napravila v praln'ci močan ogenj, položi'a nanj dete In odšla po opravkih v mesto. Silen smrad gorečih cunj ie opozoril stanovalce. Ravnateljeva hčerka ln svaVinla ste v pralnici našli na ogniu na pol sežgano dete ter obvestili domačine in policijo o zločinu. Bla-
škovo so še isti dan aretirali. Deki^tov roman je bil ta: Rozaliia je služiln 3 leta ia 7 mesecev prt eni gospodinji in so bili vsi prav zadovoljni z njo. seznanila se ie z nekim zakoncem A. O. z obljubo zako-aa le inrimno ž njim občevala ter letos januarja meseca zanosila. Ljubimec pa je izgini!. To je dovedio dekle v obup In pa do sklepa, da bo celo zadevo prikrila. Rozaliia ie pri prvem zaslišanju dejanje priznala brez olepšav. Danes se je obtoženka jasno in odkrito zagovarjala. Trdila je. da jo je silno potrlo, ko je izginil ljubimec. Porod je ho*ela prrkriti na ta način, da bi zboiela in šla v bolnico, česar pa ni mogla napraviti, ker jo je prehitelo. Rano z?utrai v ponedeljek 6 nov. pa so Jo popadle porodne bolečine In trpela je suma v svoil sobf do 5 ure, ko je porodila. Padla je v kritičnem času začasno v omedlcvico in ko se jo zavedla, je b;lo dete na svetu in mrtvo. Odločno je zanikala, da bi otroka umorila. Umorila ga nisem. Sodna zveden-ca zdravnica dr. Travner in dr. Novak sta ugotovila soglasno, da le Mm dete donošeno, razv'to. zdravo, življenja zmožno in da je bilo zaneseno truplo pa že skoro do polov'ce opečeno.
MARIBORSKA POROTA.
Pod predsedstvom dvor. svet. in predsednika rkrn-nega sodišča dr. Torlaka se je V ponedeljek dne 10. t. m. pričelo zadnje toletno porotno zasedanje.
2ENA OBT07ENA POŽIGA.
5Sletna užitkaricn na Krmu Josjpina Je-rančič Je obd ^l?ena. da |e dne 7. septembra t. I. svojemu sinu Ivanu zažgala gospodarsko poslopje. V hiši Je zadnji čas vladalo sovraštvo ker ni bil slm zadovoljen z očetovo oporoko In Je radi tega svojo mater tudi dejansko napadel. Dne 7. septembra sta prišla sin in mati zonet do prepira na kar je mati likajoč zbežala Iz hiše. sin pa za njo. Kmalu nato se Je aa vogalu slamnate strehe gospodarskega poslopja pojavil ogenj, ki ie v kratkem uničil vse. Sum Je padel na mater. Porotniki |o niso mogli spoznati za krivo, vsled česar jo le porotni se* nat mnral oprostiti od težke obtožbe.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA,
Dne 11. decembra Sprejeto ob 13-
Na današnji borzi nI bilo skoraj nobenega zanimanja, vsled česar Je bil tudi promet minimalen. Tečaji so ostali v splošnem neizpremenienl. edino Izplač li Trst ln Praga sta bili malenkostno čvrstej^i.
Na efektnem trgu Je vladalo istotako mrtvilo, opažati pa je bilo navzlic temu pomanjkanje blaga. Tečaji niso v spošnem n.č popustili; še nadalje so se pa okrepile trboveljske.
Hb zaključku notiralo:
Devize: Curih 15.425—15.50. Partz 4.70—4 75. London 386— 3«7. Dunaj 0.124— 0 1 250, Praga 258.50—259.50 Trst 384.50— 385.50. Newyork 87.75—«8.75, BudunpcJta 0.455-0.4o5.
Efekti: 7% hrvest. drž. posojilo od leta 1921 51—52. Ljublj. kred. banka 220, Prva hrv. šted. Zagreb 97fJ—980. Slavenska banka. Zflgreb 108—110, Hrv .-slav. zem. hip. banka, Zagreb 95.50—97. Hrv. esk. banka Zagreb lo3.25—164.50. JugosL banka Zagreb 145—148, Trb. prem. dr. 915—930 Slavonija 209. Exploataclja — 225. Sečerann2445— 2450, Outtmann 1760 roba. Nar. šum. md. 147—150.
Valute: dolar 86.75—37.50, hra 3.79
3.81.
INOZEMSKA BORZA.
— Curih, H. dec. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 650. Berlm rentna marka 0.130, Amsterdam 218.—, Newyork 5.74, London 25.04 Pariz 30.60, MIlan 24.90. Praga 16 76. Dunaj 0.008075.
— Trst, lL dec. Predborzn. Beograd 26.10—26.17.   Dunaj 0.0323-O.0326, Praga
67.20—67.50, Pariz 122.80-123. Londoa 100.60—100.80, Newyork 23-23.10, Curfk 401-^403.
Društvene vesti,
— Društvo »Vrtnarska šola« fmn rn-> n* zbor dne 26. rm. ob 9. v lastnem prostoru. Z gotovo udeležbo pri večih ra?dellt-vnh nngrad v pr;hndn'em letu — smejo računati le tisti člani, kateri pridejo k tema ob!nemu zboru — ker je zelo važen za društven obstoj.
— Predavanje v dniStvn *Soča< f LJubljani. V soboto dne 15. tm. predava v sa'onu pr? Levu univ prof. g. Dr. K. Oz-vaW o ze1o zanlmKi ln veleakrualn; temi in sicer: »Telesna rast človeka od ro|*tva do 20 let.« (ob skiopi'čnlh slikah). naVar opozarjamo člane, prljatelie In drugo cem. občins'v^. Začetek ob M21. zvečer. Vstop vsem prost.
— Društvo »Kazino«, Račun-ki ra*-ključek društva Kazino Je v sm'O: 5 !l točke c) druŠrvenm pravi! članom na vpogled 8 dni t j. od 11. do 18. decembra ti. pri društvenem oskrbniku g. Melhiorj Zupanu.
— Javna odborova seja za člane Slav. lov. društva bo v četrtek dne IS. dec. ti v restavracij! pri   »§estlci«   na Dmajski cesti. Udeležite se je! Odbor S. L. D.
— Slovensko lovsko društvo v Ljub. IJanl Javlja svojim članom, da je dospela kamenena rumunska sol za dlviačTno v kosih po 50 fn po 100 kg. Cena za kg Din 5. Kdor reflektira na to sol. naj jo naroči pri društvenem blaga'n'ku. Oosp^svetska cesta St 17. — Denar naj se prenakaže na društveni konto pri Ljubljanski Kredit«! banki.
_ O. Z. Javn^b »ameše^neev za Slo-
ventfo. N-Hna, važna seja š'r*ega odbora v sredo 12. tm. ob 20. url »pri Mrak'!«. Vsll Prtć^ećstvo.
Pnt7VPrlhe.
— Našla se I« damska nra. D^bi se Krakov«k» ulica št. 23 od 12. do pol 2.
— Dežnik sem Izgubil včera* dne 10. dec. malo pred 7. uro zvečer na g*svn! pošti. PoeHeirialra na«d^*»!'a prosim, da ml ga vrne proti nagradi. Naslov izve v upravi »Slov. Naroda.€
stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD«,   dne 12. decembra 1923
stev. 282.
Prepričajte se sam;,, kafro ugodni so za nositi. Vzemite pa pred vsem v obzir, da je Berson-sumi potplat cenejši kot n s-njeni ter pomenta nos Rev istrh za Vas vcHk pTihranek. Zahtevajte pa od Vašega čevljarja strokovno pritrdftev gumi potplatov z vporabo priloženega I3e rson-ceme nta.
UaH na h dna HZMo aar- barta
v neprekosljivi dovršenosti
tovarna 3os. Ketch
Poljanski nasip 4«
Znižane cene
v novonreieni modni krojačntet
F. Premic
Sv. Petra nasip 36
poleg kavarne Central
Ravnokar dospeli bene* čanski sali! CREPP DE CHIME   po konkurenčnih
cenah
m Din 118"—
■v
3. Sinkov k nasl. K. Soss
Ljubljana,  Mestni trg 19.
Zahvala.
Vsem, ki so nas tolažili in spremili našo ljubljeno soprogo, mater, sestro, teto, gospo
Uem Žagar roi. tarnat
se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo,
Zahvaljujemo se čč. duhovščini, gg. zdravnikoma dr. Hoglerju in dr. Travnerjn za njihovo vestno skrb v času bolezni.
Posebno pa se zahvaljujemo pevskemu zboru Narodne čitalnice v Sp. Šiški za v srce segajoče ža-lostink •, enako Društvu strajevodij in ostalemu občinstvu za spremstvo na zadnji poti.
Sp. Siska, 11. decembra W23.
Žalujoč! ostali.
šivalnih strofev prevzame mehanična delavnica
Fran Osrin,
Gesposvebka c. 14,
tvrdka GOREČ.
IHHLIOGLHSI
C sne oglasom cio 20 boso«! Din 5*—; vsaka nada I jn a beseda SO a davščino vred
I    Skute I
Službo oskrbnika
vinogradnih in žrvinorej* kih del išče Mihael Ben* sa Saica.no, Gorizia, It a« lija._13^07
Dekle z dežele
želi službe pri boljši dru« zini. — Poizve se: Prečs na ulica 6 (pod streho).
13.186
Šivilja
/a vse gre šivat na dom. — Ponudbe pod »Plača postranska stvar/13.180« na upravo »Slov. Nar.«.
Hotelski sloga
izvežban, z dobrimi spri* čevali, se takoj sprejme - Fonudbe na upravo hotela »Union«, Ljublja« oa. 13.188
2 elektromotorja
2 in 6 HP, rabljena, toda v popolnoma dobrem sta* nju, naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 13.212
Privatni uradnik,
vešč vseh pisarniških del, išče mesta kot knjigo* vodja * koreapoodent ah* vodja pisarnice. — Cenj. ponudbe pod »Takojšen nastop 19^4/13.195« na upravo »SL Naroda«.
preko zime shranjuje in popravila tvrdka
Službo sluge«
ali delavca pri kakem podjetju, v tovarni ali trgovini išče 24 let star mladenič. — Ponudbe je vroslati pod »Delaven 13.203« na upravo »Slov. Naroda«.
Hlapec
za težke vožnje, poročen, marljiv in trezen itd., ka? t tri lahko predloži spričevala z dolgoletnimi službami, sc takoj spre** me. — R. Smielowski. arhitekt in stavbenik. Rimska cesta št. 2. 13.185
mmmmmm
i
I Ciosposveiska t.
Naprodaj:
lep voziček za punčko ter druge igTačr in dva para podkovanih moških čevljev št. 42. — Streli* ska ulica 32. 13.211
i—I III ii I
ajmaMi*^
i ■
Ženski čevlji
št. 36 naprodaj. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 13.209
Kopirna
Ročni voziček
na dveh ko!esih se kupi. — Ponudbe na Sequardt_ Selen buntova ulica 4 (na dvorišču). 13.191
stiskalnica s<°ifč
(preša) skoro nova (pred* J parni kotel
vojno blago) se proda. — j 60 do SO m- kurilne plo* Naslov pove uprava »SL ' skve, ca. B atm. priti* Naroda*. 13.216 ska.   —   J.   Bonač sin,
1 Ljubljana. 13.221
Motorno kolo
2V-: HP, v najboljšem sta* nju prodam pc nizki ceni ali zamenjam za eno* vprežno krito lahko ko* čijo. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 13.128
Volčja psica
osem mesecev stara, se proda. — Istotam se pro» d« dobro ohranjeno mo* ško m damsko kolo. —
Ivan Magdič,
j krojač.  Gledališka ul, 7,
za zimsko 13.193
se priporoča sezooo.
Ribje olje,
Trgovina
na Dolenjskem se odda , v najem. — Pismene po* medicinsko sveže, vedno nudbe pod »M. G. Do- i ▼ zalogi — drogerije A. lenjsko/13.164« na upravo Kane, Ljubljana, 2idov. »Slovenskega Naroda*.    '■■ s^a ulica 1.
Lepo hišo
z vrtom in dvoriščem ter
Na znanje
cenj. občinstvu, da zao*
nrostun   stanovanjem  —.
. ,.     , .     «   T- -        nemo danes toča ti prist* v   liuolianski   okolici — , ,      .   .      .   r .
p    ; no  dalmatinsko  crno m
Meblovana soba
i za dva gospoda se takoj ; odda. Naslov pove upra* lva »SI. Naroda«. 13.197
Meblovano sobo
ugodno prodam nudbe pod Prilika 13.200 na upravo »Slov. Nar.«.
belo vino kakor tudi oliv« no olje. — »Pri Podoba niku«.  Vodmat. 13.193
Proda se
Specijalna zaloga zimskega blaga
v.   . ....... ; išče  mlad  uradnik; naj*
Naslov pove uprava »SI. raje    ; vdovi _ Ponud*
Naroda«._13.182 ; ^ pod »Zima/13.202« na
! upravo   »Slov. Naroda«.
Elektromotorji
znamke La Magneto Bclge | novi. se ugodno prodtio. 0.75 HP trifazni, 0.2 HP. trifazni,   02 HP
Sobo
z   dvema  posteljama za
1. januar iščeta dva di* isto*, jaka trgovske šole. — merni. Vsi 220 Volt. — J Pismene ponudbe pod Naslov pove uprava »SI. ' »Soba/l3.201« na upravo Narod*-. 13.217! »Slov. Naroda«.
Pletilna stroja   j Odda se lepo
št. 5/30 cm in 6'50 cm,   meblovpiia soba
dolga v dobrem stanju ; boljšemu, solidnemu m (s podukom) se zamdi; mirnemu gospodu. — pomanjkanja prostora po j xasiov oprava »SI.
ceni prodasta. — Potvrd, | ^aroda«. 13.194 ne   pod »Pletilna stroja 156/1/13.208«   na upravo »Slov. Naroda«.
500 knjig
(leposlovnih, filozofrčnih in umetniških^ za hibli* oteke. znanstvenike, pri* vatnike, naprodai. — Na ogled od pol 2. do pod 4. — Nnslov pove »SL Naroda«.
Mesečna soba,
lepa. z električno raz* sveti iavo in posebnim vhodom se odda enemu aH dvema cospodoma. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 13.213
Stanovanje
"rillS j (majhno) v novi hiši, ena 13.1UJ, in kuhinja, išče vdo»
va brez ot^ok. — Ponud
JkWMIB»lMimU>,M-< m be  pod »Stanovanje A.
K./13.196« na upravo »SI-
mm
Išče se Idavir
(pianino) za izposojo za na dom: event. se kupi. — Fonudhe pod »Piani* do?13 183« na upravo »SI. Naroda«.
Dva dinama
ali motorja
220 voltov, 20—30 konj* sV.ih s\\ ki-pim ali vza* men na posodo. — J. Dons"  '"-m, Liubliana.
13 220
Naroda-?.
Opremljena soba
z električno razsvetljavo in separatnim vhodom se takoi odda dvema go* športoma — Naslov po* ve uprava »Sk>venskega Naroda«. 13.184
Iščem sobo
sredi mesta (pritličje ali I. nadstropje), prazno ali lepo prcmljeno, s poseb* nim ločrnim vhodom. — Pcnudbc pod »Separira* na soba'13.116« na upra* vo »SI. Naroda«.
lepa stavbna parce^ 1 a (vrt) z že obstoječim vodnjakom. — Istotam sc , prodajo knjige (8 zvez* i double, palme rs t on. DauS. kov) »En^klopidie des | t' r ugotovljenih zimskih Kisenbahnwesns« nemške [ faglanov^ uistrov m vsa, trdo vezane, prinravne za ; Povratnih oblek — Dra-bodoče m/enjerje. — Po* I R° Schwab. Ljubljana izve se: Rožna dolina 23o , Dvorni trg .>. 11.0\2 1.".204 I---
xMilo,
cca. 64—00 % maščobe a Din 14_50 kg. postavno kolodvor Zagreb, v svct» loruraeni barvi, nudi — »Tribor«, tvornica mila, Zagreb, Zavrtnica 33. Telefon 15—50. Sprejme se zastopnik-
I 2)op
isovame
I
Sreča v Ijnbezni!
/telim dopisovati v s vrh o ženitve s Slovenko v sta* rosti 16 do 25 let. Pred* nost dajem trgovsko rz* ob raženim. Sem 2o let star, v dobri službi, ter posedujem 1,000.000 K. Ponudbe pod »Sreča ▼ ljubemi/13.206« na irpra^ vo »Slov. Naroda«.
Ženitna ponudba.
Polnoleten mladenič, vešč dobre obrti, izobražen v več jezikih, žen* znanja z mlado inteligentno da* nio s premoženjem, ali vdovo brez otrok, v sta* rosti do 26 let. Prednost imate šivilje. — Ponudbe s sliko, katera se vrne: le m resne in rnačajne se da odgovor — pod »7vesta in zaneti »iva 13.206« na upravo »Slov. Naroila«.
Razno
»Jadran«,
nepremočljiva mast za čevlje v pločevinastih škatljah po Vi«. V*. K m S kg priporoča — »Ja* dran«. kemična tovarna, Lrubli*na*Moste. 12.675
Za božično m novoletno darilo
so najbolj primerni in po* ceni igra črti športni vozički, tricikeljni, najno* vejša zmanjšana dvokole* sa za otroke že od 5 let. ter najnovejše samokolm* ce (holenderji), otročji vozički od najcenejših do najfinejših. Šivalni stroji itd. — »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokolca in otro* ških vozičkov, Ljubljana, Kariovska cesta 4. 13.132
POZOR! PKKARJT!
Diamalt
tvornice Hauser in Sobot* ka, Dunaj. Stadlau, pe* karaki sladni ekstrakt, je najboljše pekarsko sredstvo ter prekaša vse ostale dosedanje nado« mestke. — Čuvajte se sličnih potvorb, naj bo pra&ek ali tekočina! Za* htevajte samo originalni »Diamart«! — Glavno za* stopstvo  ra Jugoslavijo:
Edvard Dužanec. Stross* maverjeva ufica br. 10, Začreb. 12.°-si
KancagaaoiULJiMii iat aaia—■
I   štev.12
Kljub y$emu
P-aari! g I  štev. 12 ■
k.
in te;
lisic* Ssiua, dihnriev, vid@^; sEnfee^ M
KUPUJEM ZA AMEBIE0. PLAĆAM PO NAJVIŠJIH SNS?-
NIH CENAH S
Od 1. januarja se pobira v vseh večjih mestih JU S ©SLA VIJE, ITALIJE 2n BOLGARSKE, in to: v Zagrebu, Gospiću, Lovincu, Ljubljani, Sarajevu,   Banjaluki,   Bos. Novem, Kotoru, Beogradu,
Nišu, Skopim. Sofiji in Trstu.
mV® oblel!, Taglanl, rmte atafc g za I«! ii W i. 1.1 Eri m\ J
URO FISCHE
Telefon št 86, 30 in 61,
M:
najboljše kakovosti in nafceneje. :. Oglejte si brexobvo»no na?ve£|o zalogo v trgovini! r -   Dobavitelj dr?, železnice.   ===== M
Josip Peteline^
Ljub^ itMh Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo
galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Naf »ifie cene.     Postrežba toćna.^p
oaOiOiOlOiOBOlOBOiOlOBO IOFO
entjanški premog"
vseh vrst, popolnoma cisto opran, nudi po origi nalnih   cenah   premogovnika t celih vagonskih pošiljkah PRODAJNI URAD sentianškega pre m^gokopa  AND. J A KIL, LJUBLJANA. Krekov trg Ste v. 10.
C^HC31C3BCZ>»CDlC3BCDlCDaiCD»CDB<Z5BCDBlCDalC
Pctrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem
in znancem, da nas je zapustila za vedno, previdc-T s sv. zakrament, na$a mati, sestra, stara mati in teta, gospa
Marija Heren roj. Jakopič
vdova ieleznl&keffa uradan;a9
v ponedeljek, dne 10. decembra 1923 ob 12*30.
Zemeljski ostanki nepozabne pokojnice se bodo prepeljali v sredo IZ decembra 1923 ob 14 30 iz hiše Žalosti, Cerkvena ulica št. 5, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Trnovem. V LJUBLJANI, dne 10. decembra 1923.
Mnrfs Rupar|SM*a roj. Boren« Mirko Heren, revident juž. železnice, ESarjanoa Herenova, učiteljica, otroci. — Terezi (a Debevee roj. Jakopič, vdova bančnega ravnatelja, sestra. — Josip Jakopič, posestnik, Ršhard Jakopič, akademični slikar, brata. — Marijam Bnpar, vnuk. — Stanko Dobevec, artelerijski kapetan, nečak. — Muiam
Jakopič, nečakinja.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustil na^ nadvse iMiMjeni soproe, brat. svak, stric itd., gospod
Franc Holnn
trgovec in hišni posestnik v Žirovnici
dne 7 decembra ob po'. 4. popoldne po dolgotrajni in zek> mnčni bolezni ter se preselil v boljša življenje, previden s sv. zakramenti za umirajoče.
' Zemske njegove ostanke smo položili k večnemu počitk* dne 9. decembra ob 4. popoldne.
Zahvaljujemo se datovalcem vencev in šopkov, prijateljem hi znancem iz Kranja in Ljubljane, ki so ga prf§li spremit na njegovi zadnji poti, vsem onim, ki so nam poslali izraze sožalja, in vsem domačinom, ki so ze v ttko obilnem številu udeleždi pogreba, zlasti Se brezniSki pozami brambi. Posebej se Še zahvaljujemo g. kaplanu Pr. Gorrrlk« za ves njegov trud in njegovo skrb.
Zteovntca, dne H), decembra 1933.
Astmija Kalan, soproga In •stati sorettalkl.
Ši^aBne stroj®
EXCELLA
z ICHetnžm Jamstvom
najfinejši izdelek kupite najceneje pri tvrdki
Za Božli In novo leto
io 7„
popusta
J. GOREČ
Ljubljana, Palača Ljubljanske kreditne banke
lasmitia in