Predsedstvo republiškega sveta ZSS:
Usmeritve za delo Zveze sindikatov Slovenije pri obravnavanju rezultatov gospodarjenja na podlagi zaključnih računov za leto 1984
i.
Namen obravnave rezultatov gospodarjenja na podlagi zaključnih računov 1984 je spodbuditi in usposobiti delavce za to, da na samoupravnih organih ocenijo zadeve gospodarjenja m upravljanja z družbenimi sredstvi, tako da jih primerjajo z rezultati sorodnih organizacij združenega dela in na tej podlagi sprejmejo ukrepe za učinkovitejše gospodarjenje. Preverjanje rezultatov mora biti namenjeno kakovostnim pripravam letnih, srednjeročnih in dolgoročnih načrtov. Tudi zaradi tega morajo organizacije združenega dela preučiti, kako so izpolnile ne le svoje, temveč skupno dogovorjene naloge iz resolucije o družbenoekonomskem razvoju za leto 1984 in kako so v načrtih vgrajeni cilji ekonomske politike za leto 1985
. II.
Za uspeh akcije je poleg pravočasnih priprav in dobre organizacije pomembna predvsem priprava poslovnih poročil. Zato naj organizacije zveze sindikatov v organizacijah združenega dela od poslovodnih organov zahtevajo, da bodo poročila o gospodarjenju v letu 1984 pripravljena tako, da bodo dovolj nazorno prikazala zlasti učinkovitost dela in poslovanja in sicer:
1.
—	kolikšen dohodek na delavca in na angažirana sredstva so dosegli v primerjavi s sorodnimi organizacijami združenega dela in v podskupini dejavnosti v tem srednjeročnem obdobju:
—	v kolikšni meri je ta dohodek rezultat večje proizvodnje, višje produktivnosti, boljšega izrabljanja proizvodnih zmogljivosti, zmanjševanja gmotnih stroškov, združevanja dela in sredstev, uveljavljanja lastnega znanja, posodabljanja tehnološkega in proizvodnega procesa ter izvoza, koliko pa zgolj posledica doseženih cen lastnih proizvodov in storitev:
—	ali analiza pridobljenega dohodka kaže, da je del dohodka rezultat izjemnih ugodnosti:
—	kolikšen del dohodka je pridobljen na podlagi inovacij.
2.
—	kakšna so bila razmerja med bruto osebnim dohodkom na delavca in akumulacijo glede na angažirana sredstva v primerjavi s sorodnimi organizacijami združenega dela in v podskupini dejavnosti v tekočem srednjeročnem obdobju.
—	ali so doseženi dohodek razporejali v skladu z družbenimi usmeritvami (resolucija, dogovor za leto 1984):
—	v primeru, daje ugotovljen del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, kako je ta del dohodka razporejen:
—	kako je razporejen del dohodka, pridobljen na osnovi inovacij (del za razširitev osnove za nadaljnjo inovacijsko dejavnost v organizaciji združenega dela in del za osebne dohodke na podlagi minulega dela);
—	kakšno je razmerje med osebnimi dohodki in akumulacijo v dohodku (slabše, boljše), m kaj je vzrok za spremembe tega razmerja.
3.
—	ali so po obsegu in kakovosti storitev doseženi zadovoljivi (pričakovani) rezultati go-spodarjenjaš tistim delom dohodka, ki so ga delavci v svobodni menjavi dela namenili za zadovoljevanje skupnih potreb:
—	na kakšnih osnovah pridobivajo dohodek delovne skupnosti skupnih služb
—	kakšni so rezultati gospodarjenja z delom dohodka, ki so ga združevali z drugimi delavci v vseh oblikah združevanja in povezovanja združenega dela (DO, SOZD, bankah, zavarovalnicah, SIS materialne proizvodnje, skupne naložbe, pospeševanja izvoza, itd.)
4.
—	kakšni so dosežki pri uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela, ali so ustrezneje vrednotili proizvodno in kreativno delo in delo v težjih delovnih razmerah in ali je sistem delitve osebnih dohodkov spodbujal delavce za zmanjše-vinje gmotnih stroškov:
—	koliko predlogov inovacij je bilo obravnavanih na samoupravnih organih in kakšna je višina sredstev za osebne dohodke, izplačanih na tej osnovi:
—	ali so stalno ugotavljali socialni položaj delavcev in ukrepali tako, da bi bila socialna in materialna varnost delavcev in njihovih družin zagotovljena z osebnim dohodkom ter vzajemnostjo in solidarnostjo:
—	kako uveljavljajo samoupravne pravice in obveznosti ter pravno varnost delavcev z vidika zakonitosti.
5.
—	kakšen je likvidnostni položaj temeljne organizacije združenega dela, na kakšen način so zagotavljali sredstva za izplačilo osebnih dohodkov in kakšen je obseg dinarske in devizne zadolžitve. V zvezi s tem naj organizacije zveze sindikatov vztrajajo, da bodo pripravljeni in predloženi v odločanje ukrepi za zmanjšanje kreditne odvisnosti;
—	kakšni so učinki razbremenjevanja v organizacijah združenega dela gospodarstva
(zniževanje stroškov, prispevkov, davkov, provizij, članarin, ipd ). Posebej je treba poudariti učinke lastnih ukrepov za zniževanje stroškov ter njihov vpliv na povečanje dohodka:
—	kakšna je razlika med prejetimi in plačanimi obrestmi:
—	kakšen je količnik obračanja obrestnih sredstev.
6.
Kakšno osnovo predstavljajo doseženi rezultati gospodarjenja za doseganje razvojnih ciljev v letu 1985:
—	da bomo z višjo ravnjo proizvodnje in izvoza, izboljšanjem ekonomičnosti in storilnosti dosegli tak dohodek, ki bo omogočal ohranitev oziroma rast realnih osebnih dohodkov in akumulacije:
—	da bomo z zniževanjem stroškov vplivali na nižjo rast cen;
—	da bomo dosegli spodbudnejšo delitev tudi tako, da bodo delavci na podlagi samoupravnih sporazumov dejavnosti v svojih letnih načrtih postavili razmerje med akumulacijo in bruto osebnimi dohodki, upoštevaje resolucij-ska določila ter v vseh letih tega srednjeročnega obdobja doseženo raven teh razmerij
III.
1.
Osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije bodo delovale tako, da bodo:
—	poslovodni organi pravočasno pripravili in predložili v razpravo poslovna poročila;
—	delavski sveti ob ugotovitvi zaključnega računa hkrati pregledali sadove gospodarjenja ter uspešnost in učinkovitost dela poslovodnih in drugih delavcev s posebnimi pooblastili (v skladu s 520. členom zakona o združenem delu: v primeru, da obstaja podlaga za ugotavljanje odgovornosti, pa začnejo postopek (ZZD člen 521):
—	zbori delavcev sklepali o predloženih poročilih in ukrepih za učinkovitejše gospodarjenje ter predlagali dodatne Ukrepe;
—	delavski sveti odločali o predlogih ukrepov za učinkovitejše gospodarjenje.
Osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije naj opredelijo stališča do teh vprašanj ter z njimi seznanijo delavske svete in zbore delavcev. Ocenijo naj tudi uveljavljanje lastnih pobud za izboljšanje gospodarjenja
2.
Občinski, medobčinski in mestni sveti Zveze sindikatov Slovenije bodo:
—	usmerjali delo in pomagali OO ZS pri obravnavi rezultatov gospodarjenja na podlagi zaključnih računov 1984:
—	usklajevali delo vseh sodelujočih v akciji:
—	dosegli da bodo SIS družbenih dejavnosti m materialne proizvodnje pripravile poročila o delu in poslovanju v letu 1984 ter da jih bodo predložile organizacijam združenega dela.
3.
Republiški odbori sindikatov dejavnosti bodo pri obravnavanju rezultatov gospodarjenja sodelovali tako:
—	da bodo nosilci medsebojnega primerjanja uspešnosti gospodarjenja TOZD tako znotraj sorodnih dejavnosti kakor tudi v širših reprodukcijskih povezavah:
—	da bodo nosilci pobud za odpravo vzrokov izgub in motenj v poslovanju v posameznih organizacijah združenega dela, prek združevanja dela fn sredstev in drugih načinov učinkovitejšega gospodarjenja,
—	da bodo razčlenili razlike v družbenoekonomskem položaju delavcev v posameznih dejavnostih.
4.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in njegova telesa bodo usmerjali in usklajevali delovanje.
. 41
IV.
Osnovne organizacije zveze sindikatov pripravijo obravnavo rezultatov gospodarjenja na podlagi zaključnih računov za leto 1984 po sprejetih rokovnikih v organizacijah združenega : dela ter samoupravnih skupnostih, in sicer tako. da:
—	na začetku februarja 1985 izvršni odbori
OO ZS ocenijo informacijo o gospodarjenju in gradivu (poročilo SIS, bank, zavarovalnic) v preteklem letu in pripravijo razprave po sindikalnih skupinah:	-
—	po sindikalnih skupinah obravnavajo tudi predlog delitve ustvarjenega dohodka po zaključnem računu za leto 1984:
—	s stališči in predlogi seznanijo delavske svete.
Izhodišča za pripravo poročil republiške in občinske skupnosti socialnega varstva o uveljavljanju samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981 —1985 v letu 1984
V skupnostih socialnega varstva delavci,drugi delovni ljudje in občani oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uveljavljanje politike socialnega varstva, usklajujejo prigrame dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za solidarnost in vzajemnost ter zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
Glede na pomen teh zakonskih določil za zagotavljanje ustrezne socialne varnosti prebivalstva bi bilo smotrno, da republiška in in občinske skupnosti socialnega varstva pri sestavi poročil o delu v letu 1984 med drugim posebno pozornost namenijo nekaterim ključnim vprašanjem samoupravnega sporazum o skupnih izboljšavah za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981	1985. Obvez-
nosti in odgovornosti, dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom, so obenem sestavni del samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981 —1985 podpisnic tega sporazuma.
Čimenostavnejša poročila za leto 1984 bodo pripomogla k celovitejšemu vpogledu v sedanjo raven socialne varnosti prebivalstva SRS ter v zagate pri uveljavljanju sprejetega sistema socialne varnosti.
Predlagamo, da v poročilih še posebej poudarimo tale vprašanja:
1.	Dosežke in težave pri uveljavljanju usklajevalne vloge skupnosti socialnega varstva, usklajevanje programov posameznih družbenih dejavnosti, potrebe po celoviti obravnavi kompleksnih vprašanj socialnega varstva, določanje programov na tem področju ter zadovoljevanje posebnih potreb v posameznih okoljih.
2.	Vpliv skupnosti socialnega varstva na odpravljanje razlik v družbenoekonomskem položaju delavcev zavoljo materialne nerazvitosti in drugih neenakih možnosti za življenje na podlagi vzajemnosti in solidarnosti ter konkretni učinki socialnovarstvenih ukrepov na sedanjo raven socialne varnosti prebivalstva.
3.	Preprečevanje in odpravljanje socialnih razlik, ki ne izvirajo iz delitve po delu in rezultatih dela na podlagi enotnih osnov, meril in postopkov za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic. Pri tem velja poudariti vse pomembnejše rezultate in probleme pri uveljavljanju posameznih sestavin samoupravnega sporazuma socialnovarstvenih pravicah in dogovorjeni ravni socialne varnosti, učinkovitost predvidenih postopkov pri uveljavljanju posameznih socialnovarstvenih pravic in še posebej uveljavljanje enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči ipd.
4.	Izpolnjevanje programov socialnega varstva v okviru družbenoekonomskih gibanj v preteklem letu ter ukrepe, ki so vplivali na sprotno prilagajanje potreb in možnosti na tem področju. Gre za uveljavljanje aktivne socialne politike v zaostrenih gospodarskih razmerah.
Izhodišča za pripravo poročil o uveljavljanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za obdobje 1981—1985 v letu 1984
Da bi delavci na zborih in samoupravni organi v organizacijah združenega dela lahko obravnavali sadove dela, poslovanja in gospodarjenja s slehernim delom dohodka, naj samoupravne interesne skupnosti pripravijo poročila o delu in poslovanju v letu 1984 pravočasno in sočasno in vsebinsko enotno.
Razprava o poročilih samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1984 je pa hkrati sestavni del širše razprave o uveljavljanju svobodne menjave dela. Ker potekajo priprave planskih listin za prihodnje srednjeročno obdobje, naj poročila samoupravnih interesnih skupnosti vsebujejo poleg gospodarskih dosežkov v letu 1984 tudi pregled izpolnjevanja bistvenih nalog v vsem srednjeročnem obdobju. Temeljna vprašanja, na katera bi morala poročila dati odgovor, so:
1.	Uveljavljanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana posamezne SIS za obdobje 1981—1985 v letu 1984: katere naloge so bile prednostne in kako so bile izpolnjene. Katere težave so se pri tem poka- : zale in vzroki zanje. Ali so zaostrene razmere zahtevale medletne spremembe programov.
2.	Kako so se zbirala sredstva za izpolnjevanje programov: kolikšen delež sredstev se je združeval prek samoupravnih interesnih skupnosti, koliko dohodka so OZD izvajalke ustvarjale z neposredno svobodno menjavo dela, koliko pa so za storitve prispevali občani z doplačili. Kako so uveljavljeni normativi in standardi kot osnova za oblikovanje cene storitve, i
Ali so prihodki zadoščali za izpolnjevanje programov in kolikokrat so se v preteklem letu spreminjale prispevne stopnje.
Kako so se združevala sredstva za razširjeno reprodukcijo (koliko iz prispevnih stopenj, s posebnimi prispevki, samoprispevki itd;).
Kolikšen delež združenih sredstev v SIS je bil namenjen za delovanje delegatskega sistema, kolikšen za strokovne službe SIS.
Kako so se gibali materialni stroški in amortizacija pri OZD izvajalkah, kako pa osebni dohodki.
3.	Kako sO uveljavljali načela vzajemnosti in solidarnosti in katere te-
žave so se pri tem pojavljale: ustreznost meril predvsem republiške in regionalne solidarnosti; sedanji obseg solidarnosti na nekaterih ključnih področjih socialnega razvoja.	v
4.	Načrt izpolnjevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji in pa Program ukrepov za odmrznitev cen in finančno konsolidacijo gospodarstva opredeljujeta konkretne naloge na posameznih področjih. V poročilu je treba odgovoriti na vprašanje, kakšni ukrepi za izpolnjevanje teh nalog so bili sprejeti in kaj je že uresničeno oziroma kakšni so učinki.
Hkrati s poročili naj skupščine SIS do konca januarja 1985 predložijo v razpravo finančno ovrednotene programe za leto 1985.