Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljsko Izdala celoleno v.Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D
SEO VENEC.
S tedensko prilogo »Ilvrslrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 130 In 21),večji oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri večjem □ naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljk« (n dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici St. 6 III Kokoplsl se ne vračalo, ne!ranltlrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon Stev. SO, upravnlStva Stev. 328
Političen list sza slovenski narod
Uprava /e vKopItarjevl ul.St.6 * Čehovn. račun: Clubllana Stev. 10.0S0 lil lO.HS za lnscrate. Sarai'evoSt.7503, Zagreb SI. 39.011. Praga I n Dunal St. 2-1.797
Demokratizem in SDS.
S'avenija je vstopila v jugoslovansko državo kot popolnoma samoupravna, avtonomna enota s popolno, vrhovno pcurajinsko vlado, ki je v okviru državnih zakonov samostojno izvrševala zakonodajno, upravno in finančno oblast v Sloveniji. Popolno zakonodajno oblast te naše pokrajinske vlade je rušila in zrušila SDS. Ko je dr. Gregor Žerjav zasedel mesto deželnega predsednika, so nekateri oddelki bivše vlade postali ekspoziture centralnih ministrstev, in SDS ni niti smatrala za potrebno, da izpolni deželno vlado, ampak je pustila, da je neomejeno gospodaril dr. Žerjav sam. Tedaj se je nehala naša samouprava. V tistem času ni bilo le razpuščenih kar na stotine avtonomnih občinskih odborov in odstavljenih prav toliko županov, ampak je tudi slovenska pokrajinska vlada teko degenerirala, da je bilo le še naslov treba izpremeniti, pa smo imeli mesto pokrajinske vlade pokrajinsko upravo, ki je imela le še nalogo izvesti likvidacijo enotne združene Slovenije in izvršiti prehod k upravnemu sistemu dveh oblasti. Tudi to likvidacijo sv izvrševali eksponenti SDS.
Vse politično-upravno delo SDS v Sloveniji pred vddovdansko ustavo je bilo usmerjeno na to, da via facti prenese vso samostojnost naše pokrajine v Belgrad. Sistematično, kompetenco za kompetenoo je SDS oddajala v centralo, kjerkoli j emoglanajhuje udariti po Sloveniji. SDS je uničila vso demokracijo v upravi Slovenije, ki jo je SLS v revolu-c i j s k i h dneh zgradila. SDSje uničila vso samoupravo Slovenije, neda bi poskrbela zadrug — recimo svojim namenom bolj primeren— na čin sam o uprave. SDS je uničila v naši upravi vso demokracijo že veliko poprej, predno je bila sprejeta vidovdanska ustava in njene »samoupravne e d i n i c e«, na katere se danes »Jutro« sklicuje.
Tako je gospodje »Jutrovci«. To je Vaš demokratizem! Da ste s pomočjo Belgrada. mogli na Bleiweisovi cesti nekaj mesecev uganjati diktaturo, zato ste poteptali enotnost in samostojnost Slovenije, zato ste zrušili, kar so zgradili proti vaši volji drugi. Kakor ste tedaj imeli moč rušiti, tako ste mogli tudi graditi. In če bi bili tedaj, ko ste uničevali pokrajinsko vlado in njeno oblast, postavili mesto nje nekaj, kar bi pomenilo vsaj senco demokrat i zma, čeprav bi bilo to »nekaj« še tako strankarsko prikrojeno, če bi le enotno samoupravno Slovenijo nam ohranili v kakršnikoli obliki, bi vam danes ne mogli očitati, da ste samo uničevali, samo razdirali, da ste delali kot načelni, dosledni in strastni p o -končevalci demokracije in s 1 o -v en s k e samouprave. Zgodovina pa dokazuje, da ste prav to in nič drugega.
In »pred štirimi leti, ko je bil zakon o samoupravah sprejet«? Kdo je kriv, da se te samouprave niso izvedle?! Po »Jutru« seveda klerikalci. Ce bi bilo to res, bi bilo za nas ogromno priznanje. Kajti od tedaj smo bili mi skoro neprestano v opoziciji, »Jutrovci« pa skoro stalno v vladi. Vlada je imela štiri leta možnosti in prilike dovolj, da udejstvi ustavo in izvrši volitve, prav tako kakor je imela možnost in moč, da je sprejela ustavo. SDS je bila v tej vladi. »Jutro« pa pravi pameti v brk: »SDS se je nesebično in pravzaprav proti svojim strankarskim interesom potegovala za oblastne samouprave«. Nasprotno pa je res, da niti radikali niti SDS niso hoteli izpeljati samouprav, ker so vedeli, da bi v samoupravah niti prvi niti drugi ne prišli do veljave. Torej baš radi strankarskih interesov uiste ljudstvu hoteli dati niti tistega videza samouprave, ki ste ga v ustavo morali sprejeti, da bi nas zunanji svet ne smatral za majreakcionarnejšo državo.
Ker ste dosledni sovražniki sleherne demokracije, zato ste obšli svoj lastni osnovni državni zakon, ga niste uveljavili in vladali preko in mi m o njega. Tak je vaš demokratizem.
Mi smo se borili in se bojujemo proti takim samoupravam, ki nič ne pomenijo, ker h o čemu p o p o 1 n o s a m o u p r a v o z d r u-žene Slovenije v okviru države. Vi pa uiti te malenkosti, ki jo dovoljuje vidovdanska
ustava iz sebičnih strankarskih razlogov niste hoteli ljudstvu dati.
To je vaša nesebičnost in zmisel za spoštovanje ljudske volje.
Danes se skl cujete na samouprave, ki jih predvideva ustava, danes si želite 100 oblastnih poslancev in 1000 članov srezkih samouprav, danes, ko je vaša stranka in vaši voditelji v Belgradu v nemilosti, ko ste ulogo zamorca srečno doigrali, takrat p a, »pred štirimi leti« vam ni prišlo to na na misel.
Mi smo sicer prepričani, da bi Sloveniji ne bilo nič pomagano tudi s 100 oblastnimi poslanci, ki niso drugega kot lutke velikih županov, ki imajo naslov brez oblasti in delokrog brez sredstev za izvajanje, da bi s tem Slovenija tudi za počeno kronico ne bila na bolnem, zlasti, dokler bi SDS imela v Belgradu kaj besede.
Kor »Jutro« laže in si nesramno upa odgovornost za centralizem nakladati na tuje rame, ie bilo treba tudi to pribiti.
Domovina sprejema narodne velikane.
SLOVESEN POKOP ZEMELJSKIH OSTANKOV VOJVODE PUi.IKA IN šE SEDMIH ODLIČNIH NARODNIH VODITELJEV. - OGROMNA MNOŽICA IZKAŽE POKOJNIM POSLEDNJO ČAST. — KRALJEVSKI PAR PRISOSTVUJE SLOVESNOSTIM. — OGROMEN SPREVOD. — VELIČASTNE NAGROBNE SLOVESNOSTI.
Bolgrs-d 8. nov. (Izv.) Včeraj predpoldne so je na svečan način izvršil pokop zemeljskih ostankov narodnih velikanov, ki so umrli za časa svetovne vojne v tujini. V zgodnjih jutranjih urah se je občinstvo zbiralo po ulicab.
Ob 9. se je vršila služba božja v saborni cerkvi. Sredi cerkve je bilo osem katafalkov, v katerih so se nahajali zemeljski ostanki vojvode Putnika, Stojana Novakoviea in Andre Nikoliča, dalje Bogdana Jankoviča, Davida Si-miča, Milana Mostiča, Gjorgje Gurtoviča, Pavla Buliča. Slovesnosti je opravil patriarh Dimitrije. Navzoči so bili: dvoje vladik, 35 duhovnikov in 5 diakonov. Ob krstah so bile rodbine in sorodniki pokojnikov, poleg njih kraljevski par, knez Pavle, dvorno spremstvo, vlada, narodni poslanci itd. Navzoč je bil tudi g. Pašič.
Patriarh Dimitrije je v svojem govoru naglasil pomen slovesnosti. V imenu narodne skupščine se je predsednik g. Marko Trifko-vič oprostil pokojnikom, ki so v poslednji vojni pokazali svoje junaštvo. Hvaležna domovina sedaj sprejema njih zemeljske ostanke in izreka priznanje za zasluge za naše zjedinjenje.
V imenu vlade je minister za prosveto g. Miša Trifunovič poudaril pomen delovanja pokojnikov za naš narod in našo domovino.
Po teh govorih je patriarh Dimitrije blagoslovil krste. Nato se je vršil sprevod. Zastopniki vlade in vojaštva, narodni poslanci, bivši predsedniki ministrskega sveta in drugi so nesli Srno pokrite krste iz cerkve jjn jih
položili na vozove. Takoj za vozovi je bilo v sprevodu osem društvenih zastav. Na dveh avtomobilih so peljali vence. Za venci je jezdil poveljnik sprevoda general Peter Radivojevič, povelnik brigade kraljeve garde. Nato so se razvrstili: vojaška godba, oddelek vojne mornarice, svečeništvo, celokupna vlada, narodna skupščina, bivši predsedniki ministrskega sveta, zastopniki oblasti in društev, belgrajski častniški zbor, avto z g. Pašičem, godba, kraljeva garda, artiljerija in občinstvo. Sprevod je krenil od »Slavije« preko Ulice kralja Mila na novo pokopališče.
Na pokopališču je vojni minister general g. Dušan Triiunovic naglasil velike zasluge in orisal značaje pokojnikov. V imenu radikalnega kluba se je od pokojnikov poslovil bivši predsednik radikalnega kluba g. Ljuba Živ-kovič. Njegov govor je napravil na prisotne mučen vtis, ker je bil povsem strankarskega značaja.
Rektor belgrajske univerze Pavle Popo-vic, poslanec in vseučiliški profesor dr. Ra-donjid sta se oprostila predvsem pisatelju Nikoliču in vseučiliškemu profesorju Novako-viču. Bivši minister g. Pavle Radič je poudaril zasluge pokojnikov za Hrvate. Nato so govorili pri odprtem grobu še zastopniki raznih korporacij.
Pevska društva so po govorih zapela na-grcbnice. Med spuščanjem krst v grobove so j bataljoni streljali iz pušk. Artilerija je izstre-i lila v čast pokojnega vojvode 13 strelov.
Jugoslovanski klub zahteva zadoščenje in zaščito ie goriške Slovence.
Belgrad, 8. novembra (Izv.) Napadi fašistov Gorici so se v tukajšnji javnosti sprejeli z ogorčenjem, in so se njihova nastopanja napram Slovencem obsojala od vseh strani. Jugoslovanski klub je imel danes sejo, na kateri je tudi razpravljal o teh ponovnih neču-venih nasiljih. Soglasno je sklenil, da bo takoj
; vložil interpelacijo na zunanjega ministra, v I kateri bo energično zahteval, da naša vlada I stori končno korake za zaščito naših ljudi v Italiji. Zato bo za svojo interpelacijo, katero l>o vložil na jutrišnji se^ji, od narodne skupščine zahteval nujnost, tako da bi prišla že v četrtek v razpravo.
Radičev nastop proti Italiji in fašizmu.
Belgrad se ne zgane za naše preganjane brate v Gorici.
RADICEV SHOD V 0GUL1NU. — V ITALI JI JE STRAŠNO. - BORDRERO PRI NIN-CICU. - OPRAVIČILO V »SAMOUPRAVI«. - GORICA ZASTONJ ČAKA NA ZADOŠČENJE.
Ogulin, 8. nov. (Izv.) Včeraj se je vršilo tukaj zborovanje HSS, na katerem je govoril Stjepan Radič. V svojem govoru se je obregnil ob razmere, ki vladajo danes v fašistovski Italiji in se dotaknil vprašanja carinske zveze z Bolgarijo, ki ima biti podlaga politični zvezi. Kakor se poroča, je bilo na shodu 600 do 700 ljudi, večinoma radovednežev, žensk in otrok. Tudi ta shod je dokazal, da je navdušenje med ljudstvom za Radiča zelo padlo.
Glede Italije je Radič povedal naslednje:
Razmero pri nas in v Italiji.
»Ce ne bi bili pred letom in tremi meseci sklenili sporazuma, kar nazivajo gosposki magarci drugače izdajo, bi bilo pri nas, kakor je v Italiji.«
Govoreč o Pribičeviču in batinaštvu, je nadaljeval: »Dobro vidimo, kaj se godi danes v Italiji, tam se vrsti atentat za atentatom. Vlada je ustvarila zakon, po katerem se zapira ali obeša vsakdo, kdor govori proti vladi. Takoj pride pred vojno sodišče. Slabo je tam, pri nas pa bi bilo še stokrat slabše, če ne bi bilo prišlo do sporazuma. Daj Bog, da bi bila kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev svetla, kakor je bila nekdaj Italija. Ona je bila najsvobodnejša in naiprosvetlie-
nejša, Avstrija pa je bila najbolj črna država. Takrat se je reklo: Avstrija in orbe ultima, danes se pa pravi: Italia in orbe ultima. Ona je danes najčmejša in najzadnja na svetu. V njej ni niti najmanjše svobode in pravice.«
Na banketu je Radič med drugim govoril tudi o Italiji iu izvajal:
Carinska meja z Bolgarsko.
»V Italiji je strašno. Današnje razmere v njej bodo dovedle do tega, da jo bomo prezirali in obžalovali. Prezirali bomo fašistov-sko kliko, obžalovali bomo italijanski narod. Ako bomo izvedli to, česar danes Italija nima, in sicer: tiskovno svobodo, široko amnestijo in ako bomo osigurali popolno državljansko svobodo in gospodarsko edinstvo z Bolgarsko (carinska unija), bomo rešili tri važne probleme: italijanski, vojaški in bolgarski. Mussolinija bo zadela usoda, na katero je obsojen. Tiranija, katera vlada danes v Italiji, mora prenehati. Ali če pride, mora priti do tega, da bo Mussolini odšel, kamor so ga obsodili. Italija je ubila toliko tujih vladarjev. S to tiranijo se Mussolini no bo rešil. Na bnjoiipto so človek lahko nasloni, ni pa mogočo na njih sedeti. Pred šestdesetimi leti jo bila to najsvobodnejša država, X uiei je vladalo geslo
»jtaiuto e tricolore« od Turina do Sicil jc. Danes je ona poslednja država.
Fašizem jo imperialistični nacionalizem.
Italijani pišejo, da je Francija stara in bolna teta. Toda če ue pogine, je treba, da jo Italija uduši iu odvzame njeno dedščino iti njene kolonije. Tudi Francija se deloma boji, deloma pa je pametna in vidi, da ima neura-čunljivega soseda. V Italiji vlada danes noč, medtem ko je pri nas dan. Tam je siromaštvo, pri nas pa je bogastvo.«
V	svojem govoru se je kasneje še enkrat dotaknil Italije: : Kar se danes dogaja v Ita- . liji, to se ni dogajalo niti za časa Klavdija, niti ne za časa Neroua. Atentati so bili povsod, toda nikdar se ni obsodil ves narod. V Italiji je mala skupina ljudi jetničar vsega naroda. Tam je vsakdo špijon in fašisti špijonirajo drug drugega.«
Končno je še rekel: »Bog nas ima rad, ko je Italijanom dal rogove. Oni nam sedaj ne kažejo fig, ampak rogove.«
BORDRERO ZAHTEVA ZADOŠČENJE.
Belgrad, 8. nov. (Izv.) Radičeve izjave v Ogulinu in njegovi napadi na Italijo so seveda zopet razburili tukajšnjo javnost. Tukajšnji italijanski poslanik g. B o r d r e r o je danes dopoldne obiskal zunanjega ministra g. Ninčiča. V imenu svoje vlade je zahteval zadoščenje za Radičeve napade. Radi tega bo v jutrišnji »Samoupravi« izšlo sledeče:
»Nov napad g. Stjepana Radiča. V svojem govoru v Ogulinu g. Radič po svoji navadi ni opustil prilike, da ne bi govoril o Italiji in fašistih na način, ki dokazuje, da j on v resnici nepobošljiv glede svojih navad da se vtika v vse in da govori o vsem.
Nekatero časopisje je zelo uslužno napram g. Stjepanu Radiču in objavlja vse govore, četudi nimajo stvarnega značaja za naš političen položaj. G. Stjepan Radič, ki stoji strankarsko zelo dobro, diktira sedaj Hrvatski se-ljački stranki. Toda vpliv g. Radiča se omejuje samo na shode in zdravice, kajti ideje, o katerih g. Radič pri tej priliki govori, te ideje niso ideje, ki bi bile merodajne za kroge, ki vodijo naše državne posle.
V	nekaterih poslih je velikega pomena, kaj govori načelnik vladne stranke. V slučaju g. Radiča, ki je dovolj znan v domovini, v tujini in Italiji, je treba vsak napad g. Radiča presojevati z drugimi merili. Zato dokazuje poslednji govor tisto neumerjenost, od katere se g. Radič ne more ozdraviti. Posledica takšnega njegovega delovanja je, da v prvi vrsti pogodi samega sebe. Za politiko, 'ki se danes izvaja, so takšni pojavi vsekakor neugodni. Za politiko prijateljstva in prijateljskih sosednih odnošajev, politiko absolutne korektnosti in nevmešavanje v italijanske notranje stvari, nimajo napadi g. Radiča nobenega pomena. Kar pa je zelo grdo in kar je treba najbolj ostro obsoditi, to je tista brezprimerna opomba o komplotu proti g. Mussoliniju. Nikdar se ni nihče tako brezobzirno in skoro divje izrazil o življenju kakega velikega človeka. S tem svojim napadom je g. Radič dokazal, da nima niti najelementarnejše skru-pule, kar z obžalovanjem ugotovimo, prepričani, da nobeden tudi najhujši šovinist ne odobrava g. Stjepana Radiča.«
Tako »Samouprava . Tudi mi smo mnenja, da nekaterih besed in izrazov, ki jih je rabil g. Stjepan Radič, ne bi smel izreči človek, ki stoji na čelu kake vladne stranke, človek, ki se smatra, za voditelja naroda, in ne samo za navadnega politika.
KAJ PA GORICA G. BORDRERO?
Z druge strani pa moramo ravnotako in še bolj odločno protestirati, da se tukajšnja javnost tako malo zanima za razmere, pod katerimi žive naše narodne manjšine v Italiji, dočim vladno časopisje pri vsaki takšni priliki kadi Mussoliniju in Italiji, nikdar pa n« najde besede, da bi obsodila divje nastopanj« fašistov. Zalo je skrajni čas, da se z oficieine strani čuje odločna in energična beseda z<t zaščito naše narodne manjšine v Italiji.
Zma ga repubBikanskih strank v Carčiil.
Atene. 8. novembra. (Izv.) V Atenah in v celi Grčiji so se včeraj vršile volitve v popolnem redu in miru. Sodelovanje volivcev je bilo ogromno. Davi znani oficielni izidi jasno dokazujejo, da so večino glasov, to je preko 60 odstotkov dobile republikanske stranke, to je liberalna zajednica, ki jo vodita Knfandaris in Mihalokopulos. Drugo poročilo pravi, da so dobili republikanci 64.250 glasov, monarhisti pa 32.060, ostalo tdrauke pa 14.130 glasov«
Odkrile Sfrossmayerjevesa spomenika.
Ob lepem vremenu in kljub vsemu veliki udeležbi se je minulo nedeljo v Zagrebu izvršilo slavje odkritja spomenika velikemu škofu Josipu Juriju Strossmayerju. Ob 9 dopoldne se je začel pomikati slavnostni sprevod z Wilsonovega trga v stolnico. V sprevodu so korakala društva z zastavami, zastopstva itd., vsega do 10.000 oseb.
Sprevod se je pomikal med gostim špa-lirjem občinstva. V stolnico so smela samo zastopstva. Slovesno službo božjo je ob veliki asistenci opravil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Nato se je sprevod ponovno razvrstil in odkorakal pred spomenik.
Pred spomenikom so se zbrali posebni povabljenci: zastopnice odbora za zgradbo spomenika in zastopnice drugih hrv. ženskih društev; dalje bivši rektor zagrebškega vseučilišča dr. Polič, nar. posl. dr. Trumbič, dr. Nikola Andrič, arhimandrit Ruvarac iz Srem. Karlovcev, bivši ban dr. Laginja, predsednik bivšega hrvatskega sabora dr. Medakovič, župani mest itd. Ko je dospel kraljev zastopnik general Matič, so ga čete pozdravile s klicem: Pomoz Bog! a župan Heinzel in nadškof Bauer sta mu šla nasproti in ga povedla pred vznožje spomenika.
Nato je predsednica gospejnega društva ga. Cvetišič-Krencis pozdravila nadškofa kot proteklorja Jugoslovanske Akademije in ga prosila, naj da nalog, da se spomenik odkrije.
Nadškof dr. Bauer je v velikem govoru označil Strossmayerjev pomen, njegovo delo in njegovo vodilno misel: kulturno zedinjenje Hrvatov, Srbov, Slovencev in Bolgarov in po-
zval Hrvate, naj delajo naprej za uresničenje te misli.
Zagrmela je salva in zadonela državna himna — s spomenika je zdrknila zavesa. Kraljev zastopnik general Matic in mestni poveljnik Radovanovič sta nato ponesla ob vznožje spomenika velik srebrn list palme na črnem marmorju. Gen. Matič je nato govorniškega odra v kraljevem imenu izrekel sledeče besede: »V spomin škofu Juriju Stross-mayerju za njegove velike zasluge za prosveto Hrvatov in edinstvo vsega našega naroda. Slava ti, veliki vladika!«
Pevci so zapeli psalm. Nadškof dr. Bauer, okoli katerega so bili zbrani škofje Akšamo-vič, Rodič, Garič, Marušič in Salis-Sevvis, je prosil zagrebškega župana Heinzla, naj prevzame spomenik v varstvo mestne občine. Župan se je zahvalil vsem, ki so pripomogli do odkritja spomenika, izjavil, da v imenu občine prevzema spomenik in položil venec.
V imenu narodne skupščine in vlade je položil venec veliki župan Kramarič; nato so položili vence djakovski škof Akšamovič, predsednik Jugosl. Akademije dr. Manojlovič, delegat belgrajske občine inž. Sokič, splitski, dubrovniški in šibeniški župan, msgr. Bulic, predsednik Matice Srbske dr. Vrhovac, zastopnica Nar. ženskega saveza in mnogi drugi.
Nato se je vršila v Jugoslovanski akademiji slavnostna seja, na kateri je govoril dr. Manojlovič. Slavnostni obed je bil pri nadškofu dr. Bauerju in v Mestni kleti.
Popoldne je bila akademija v prostorih Hrvatskega Sokola in na univerzi. Zvečer ob pol 9 pa je priredila mestna občina rout.
Garibaldi - vohun.
FAŠISTGVSKI VOHUNI V FRANCIJI. — PREGANJANJE POPOLARSKEGA VODITELJA. — PODKUPOVANJE FRANCOSKEGA ČASOPISJA. — MUSSOLINI IŠČE PRILOŽNOSTI ZA REVOLUCIJO IN VOJNO.
Pariz, 8. nov. (Izv.) Ob priliki konfrontacije Garribaldija s Scivolijem, ki je delal pri Garribaldijevem bratu v Parizu kot delavec, se doznava, da je bil ta S c i v o 1 i j eden najzvestejših pristašev »republikanca« Garibaldija. Scivoli je izjavil, da je vse svoje republikanske nadc stavil v potomca slavne Garibaldijeve dobine. A v teh svojih nadah se je bridko varal. Garibaldi ga je namreč hotel poslati s štirimi pismi k znanim proti-' fašistovskim osebnostim v Italiji. Garibaldi je pri tem zasledoval namen, da bi bil Scivoli, čim bi stopil na italijanska tla, takoj aretiran in da bi prišla vsa štiri pisma na ta način v roke fašistov.
Garibaldi je bil v zvezi s katalonskimi zarotniki.
Pariz, 8. nov. (Izv.) Pri zasliševanju polkovnika Riciotto Garibaldija se je pokazalo, da je prispel Garibaldi med 14. in 18. oktobrom v Pariz z namenom, da stopi v stik z italijanskima policijskima uradnikoma La Polo in Raimondo Scala. Tudi je Garibaldi priznal, da je imel sestanke s polkovnikom Macio.
Garibaldi Ferderzonijev kontident.
Pariz, 8. nov. (Izv.) Po poročilu Petit Pa-risienna je bil včeraj Garibaldi konfron-tiran s S c i a v o i i je m ; pri lem je Garibaldi priznal, da je prejel 400.000 lir od italijanske vlade za svojo informativno službo notranjemu ministru Federzoniju.
De Gasparri v ječi.
Milan, 8. nov. (Izv.) Fašisti so v bližini B a s s a n o aretirali popolarskega poslanca De G a s p a r r i j a in njegovega brata. Odpeljali so ju na pokrajinsko sodišče v Vicenzi, kjer sta prebila eno noč. Na posebno zahtevo fašistovskega glavnega tajnika T u r r a t i j a so ju izpustili.
Vojaško sodišče za atentatorje.
Rim, 8. nov. (Izv.) Iz zanesljivega vira izvemo, da se bo v smislu novega zakona, ki uvaja smrtno kazen, izvršila usmrtitev na smrt obsojenih po vojaških predpisih, to je z ustreljenjem. »Trevere« poroča, da bo general G r a z i a n i imenovan za predsednika posebnega sodišča, ki bo sodilo atentatorje na Mussolinija. Ostala petorica častnikov, ki jih predvideva zakon, še ni imenovana.
Rim, 8. nov. (Izv.) Iz službenih krogov se poroča, da novi zakon o zaščiti države in lV^novaniu atentatorjev ne bo imel retroaktivne moči.
Macia hoče v Pariz.
Pariz, 8. nov. (Izv.) Iz Perpignana poročajo, da je Macia zahteval, da ga prepeljejo v Pariz. Po Matinu je Macia prejemal denar Garibaldija.
Fašisti podkupujejo francoske liste.
Pariz, 8. novembra (Izv.) Nemalo senzacijo je vzbudil članek urednika »Action _Fran-caise« Maurra, v katerem dolži ravnatelja glasila francoskih fašistov Valoisa, da je bil podkupljen od italijanske vlade, Denar italijanske vlade mu je bil tembolj dobrodošel, ker je pri izdajanju glasila francoskih fašistov zašel v težak finančni položaj. Maurra mu nadalje čisto konkretno očita, da se njegovo po-ročevianje ravna po 'navodilih italijanskega poslanika v Parizu.
Mussolini nima več zaupanja.
Pariz, 8. novembra (Izv.) Ugleden italijanski emigrant v »Parizu je dal novinarjem sledečo karakteristično izjavo: >Mussolini nima več zaupanja celo v svojo najbližjo okolico, ki se je zelo boji. On namenoma ustvarja revolucionarni položaj in psihološko ozračje za vojno, ker želi, da konča kot nacionalni heroj.«
Zakon
o zaščiti vinogradništva.
Drakonske kazni za ponarejevalce vin.
Belgrad, 8. novembra (Izv.) V ministrstvu za kmetijstvo se je imenovala komisija, katera 1)0 izdelala zakonski načrt o zaščiti vinogradništva. S tem novim zakonom bi se uvedle velike kazni za proizvajalce umetnih vin. Te kazni bi bile zelo drakonske. Velike kazni so tudi za preprodajalce vin, ki vino »krščujejo«. Po poročilih, ki jih ima kmetijsko ministrstvo, je letošnja trgatev za tretjino manjša kot lanska, kvaliteta pa je dosti boljša.
Seja slavnega odbora
ms.
Belgrad. 8. novembra (Izv.) Za jutri dopoldne je sklical g. Pašič sejo glavnega odbora radikalne stranke. Na tej seji se bo razpravljalo o predpripravah za strankin kongres, o izpopolnitvi glavnega odbora in seveda o sedanjem političnem položaju. V javnost prihajajo vesti o skorajšnji vrnitvi Nikole Pašiča na upravo države. Njegovi prijatelji zatrjujejo, da je v tej stvari v glavnem vse urejeno in da »o se tudi že odstranile vse ovire.
Belgrad. 8. novembra (Izv.) Danes je g. Uzunovič bil pri kralju v avdienci. Avdienca
je v zvezi z raznimi aktualnimi vprašanji, ki so na dnevnem redu.
Prijateljska pogodba z
IZ HRVATSKE LJUDSKE STRANKE.
Zagreb, 8. nov. (Izv.) Včeraj sta se vršila dva sestanka Hrvatske pučke stranko v Hrvatskem Zagorju, ln sicer v Krizovljanili ter v Vinici. Na sestanku so govorili strankin predsednik Barič, glavni tajnik Simrak in Krapina. Kako veliko je zanimanje za HPS med tamošnjim prebivalstvom, dokazuje to, da se je v obeh imenovanih krajih ustanovila organizacija stranke in izvolil odbor.
Split, 8. nov. (Izv.) Včeraj so se tukaj otvorili na svečan način klubski prostori HPS. Blagoslovil je nove prostore dr. Carevič, ki je ob tej priliki imel krasen govor.
RADIČ POTUJE V BELGRAD.
Zagreb, 8. nov. (Izv.) Semkaj je prispel včeraj dr. Šibenik, ki je poročal Stjepanu Radiču o zakonskem načrtu agrarne reforme v Dalmaciji. Šibenik se je še včeraj vrnil takoj v Belgrad. Razširile so se tudi vesti, da namerava odpotovati Radič še danes zvečer v Belgrad. Novinarjem, ki so prišli vprašat, čemu se neki sedaj podaja v Belgrad, je odvrnil Radič: »Mi hočemo iz dobrega napraviti še boljše.«
VISOKA DRAVA.
Osijek, 8. nov. (Izv.) Vodostajna višina Drave znaša danes 3.76 m nad normalo. Še včeraj je poplavila Drava pri Retfalu cel pašnik in se je dvignila celo do vrha visokega nasipa. Na drugem bregu pa je Drava poplavila gozd do Tvrdjavice tako, da preti celo Osijeku nevarnost poplave.
VULKAN ISAI.ES BRUHA.
Pariz, 8. nov. (Izv.) Iz St. Salvadorja poročajo, da je bilo radi potresa več hiš porušenih. Vulkan I s a 1 e s je pričel bruhati lavo. Reševalna dela so otežkočena radi dima, ki prihaja iz vulkanskega žrela,
TAJFUN NA FILIPINIH.
Pariz, 8. nov. (Izv.) Iz Manile je prišla vest, da je tam zadivjal tajfu. ; računa se pri tej vremenski nezgodi na 100 človeških žrtev.
Manilla, 8. novemb. (Izv.) Na južnem delu otoka Luzon je razsajal tajfun; število človeških žrtev se računa na 300. Po poročilih, ki so došla včeraj, je povzročil tajfun škodo enega milijona dolarjev.
SESTANEK RUSKIH IN ANGLEŠKIH RUDARJEV.
Berlin, 8. nov. (Izv.) Semkaj je prispel delegat ruske rudarske zveze. Tu bo stopil v stik z delegacijo angleških rudarjev. Baje gre za ustanovitev angleško-ruskega rudarskega odbora.
Belgrad, 8. nov. (Izv.) V Belgradu se že nekaj dni nahaja bivši madjarski zunanji minister dr. Gratz. Njegovo bivanje je v zvezi s pogajanji, ki se žc dalje časa neoficiclno vrše za sklenitev prijateljske pogodbe med našo državo in Madjarsko. Iniciativa za takšno pogodbo se jc dala žc v Ženevi, ko sc je dr, Ninčič večkrat razgovarjal z madjarskim zunanjim ministrom g, dr. Valkovom. Gospod dr. Gratz je dosedaj ponovno konferiral z g. dr. Lazo Markovičcm in nekaterimi uglednimi uradniki iz zunanjega ministrstva.
Anketni odbor bo zaslišal S. Danka Jovana.
Belgrad, 8. novembra (Tzv.) Dopoldne se je vršila seja anketnega odbora, ki je v glavnem zaključila razpravo o interpelaciji radikalnih poslancev o nabavi blaga v Ameriki. Sklenilo se je, da se zaslišita g. dr. Grgin in g. Janko Jovan, ki sta sklenila in podpisala pogodbo. Te pogodbe namreč ni več med akti.
Darujte za Ljudski sklad SLS!
A Kam gre denar. — Bosanski poslanec Ismet Gavran-Kapetanovič jc vložil na ministra poljedelstva g. Puclja interpelacijo, v kateri ugotavlja, da je sarajevski hidrotehnični urad v treh mesecih in za 750.000 dinarjev izvršil regulacijo Drine do Goraždc, potem je pa generalna vodna direkcija ustanovila posebno »Drinsko sekcijo«, ki je potrošila 900.000 dinarjev pri »Ladževi stijeni«, a v dveh letih ni naredila prav nič. Poslanec zahteva, da se člani te sekcije radi zapravljanja državnega denarja postavijo pred sodišče, regulacijska dela pa zopet poverijo sarajevskemu hidro-tehničnemu oddelku. — Kaj bo g. minister Pucelj na to interpelacijo odgovoril, ne vemo. Toda po teoriji, ki jo je nekoč razvilo njegovo glasilo »Kmetski list«, bi bilo tiskih proč vrženih 900.000 dinarjev — šparanje.
A »Vladika Strossmayer in ljubljanski Sokol«. Častitljiva starina »Slovenski Narod« je privlekel na dan pismo škofa Strossmayerja ljubljanskemu Sokolu. »Narod« to pismo s ponosom objavlja in misli, da bo s tem preslepil javnost in svoje bravce. »Pozabil« pa je povedati, da je škof Strossmayer podpiral Sokole še v tistih davnih, dobrah časih, ko Sokoli še niso bili tako »napredni in »jugoslo-venski« kot so danes, ampak tako klerikalni in slovenski, da so pri vseh javnih nastopih korporativno prisostvovali službi božji in so pri vsaki taki slovesnosti Sokoli v kroju pri sv. maši ministrirali in so smatrali to opravilo za posebno častno in vzvišeno. Bili so to časi, ko je vladika Strossmayer prosil Sokole, naj molijo za njegovo zdravje. — Menda bo tudi stari »Narod« uvidel, da so bili to drugi časi in drugi Sokoli, kot jih žal imamo danes.
Afere Rade Pašiča.
Ker so nekateri listi prinesli vest, da se je ga. Marija Mi I in glede trboveljske afere z Rade Pašičem pobotala in preklicala svoje izjave pred anketnim odborom, objavlja imenovana gospa v zagrebških »Novostih« izjavo, v kateri zavrača to vest kot neresnično. Ga. Milin izjavlja, da ji g. Rade Pašič še vedno ni vrnil njenih 500 delnic Trboveljske družbe, zaradi katerih teče tožba; v tej aferi se ni med R. Pašičem in njo sklenil nikak sporazum in ona vztraja na svojih izjavah pred anketnim odborom.
Prosvetna zveza v Mariboru.
Proslava 20 letnice Prosvetne zveze v Mar! boru in XVI. redni letni občni zbor.
Da damo obračun o delu enega lela in po« stavimo načrt za prihodnje leto, obenem pa, da se ozremo nazaj na dobo 20 letnega prosvetnega dela, smo združili proslavo 20 letnice, kar obstoja Prosvetna zveza v Mariboru, z rednim občnim zborom.
Spored je sledeči:
1.	Nedelja 28. novembra t. 1. bo dan proslave 20 letnice. V Narodnem gledališču se bo vršila ob 3. uri popoldne slavnostna akademija s sodelovanjem naših drušlev v Mariboru.
2.	V ponedeljek 29. novembra t. 1. bo ob 10. uri predpoldne občni zbor v dvorani Zadružno-gospodarske banke (Aleksandrova c. 6) s sporedom:
a)	ugotovitev sklepčnosti po čl. 18. zvezinib pravil;
b)	odobrenje zapisnika XV. občnega zbora:
c)	poročila odbornikov;
č) poročila zastopnikov avtonomnih zvezinib odsekov;
d)	poročilo preglednikov;
e)	volitve: predsednika, 8 odbornikov, 3 preglednikov, 5 članov v razsodišče;
f)	sklepanje o predlogih odbornikov in včlanjenih društev;
g)	slučajnosti.
Glede občnega zbora prosimo vsa društva, naj blagovolijo upoštevati čl. 66. društvenih pravil, ki zahteva, da vsako društvo vsaj enega odposlanca dopošlje, ki pa naj ima pismeno pooblastilo. Morebitne predloge pa naj društva dopo-šljejo vsaj osem dni prej Prosvetni zvezi v Mariboru, da bo mogoče sklepati o njih na občnem zboru.
3.	V ponedeljek popoldne in v torek pa bo prosvetni tečaj in sicer:
a)	ponedeljek skupno za pravilno upravljanje in vodstvo naših prosvetnih organizacij s tremi predavanji v dvorani Zadružne gospodarske banke;
b)	7 torek pa posebej za režiserje naših dram. odsekov in posebej za pevovodje naših zborov.
4.	Udeležbo vseh tistih, ki bi želeli, da jim mi oskrbimo prenočišče, je potrebno vsaj 8 dnI prej prijaviti.
5.	Vsem udeležencem je dovoljena polovična vožnja od 27. novemebra do 4. decembra na vseh železnicah po Sloveniji. Na odhodni postaji 6e žigosati cela vozovnica z mokrim žigom, v Mariboru se vozovnica ne odda, pač pa se je mogoče z njo peljati brezplačno nazaj, treba je le dobiti še potrdilo Prosvetne zveze v Mariboru.
Opozorila:
1.	Nekatera društva še niso poslala izpol« njenih pregledniških pol. Nujno prosimo, da to čimprej storijo, ker moramo za občni zbor pripraviti pregled vsega delovanja. Društvom v okrajih Celje, Mozirje, Konjice, Št. Lenart, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šoštanj, Braslovče, Prekmurje, smo še-le pretekli teden razposlali pregledniške pole, ker je v teh društvih odpadla revizija, kakor je bila napovedana. Prosimo uljud-no, da nam ta društva to oproste, pa nam poslane pregledniške pole čimprej vrnejo. Nujno moramo vse pole imeti vsaj do 15. nov. nazaj!
2.	Podobno je s članarino, dasi pohvalno omenjamo zavednost večine društev, ki so članarino že poravnala.
3.	Malokdaj dobimo od društev za občne zbore kake predloge. Vljudno prosimo, da letos vsa društva pošljejo predloge, pismeno vsaj 8 dni pred občnim zborom, o organizaciji naših fantov.
Prihodnje leto naj bi se podvzela predvsem organizacija mladeničev, zato te predloge nujno potrebujemo in prosimo za nasvete naših izkušenih delavcev po naših društvih. Ti predlogi nam bodo dajali smer in pokazali razmere, da bomo z organizacijo lažje uspeli.
4.	Pa tudi o drugih zadevah naj društva stavijo svoje predloge.
MINISTRSTVO ZA NARODNE MANJŠINE
V ROMUNIJI.
Romunska vlada jc izdelala načrt za ustanovitev ministrstva za narodne manjšine. Ministrstvo bi skušalo urediti odnošaje med posameznimi romunskimi narodnimi manjšinami, Pod to ministrstvo bo spadal tudi tiskovni oddelek.
o veri in
znanosti
»Osservatore Romano« prinaša s priznal-nim komentarjem besede ministrskega predsednika Mu solini ja > veri in znanosti, ki jih je govoril o priliki otvoritve kongresa znanosti v Bologni (tik pred atentatom). Mussolini je rekel:
»Ni dvoma, da teži znanost za najvišjimi cilji, ni dvoma, da skuša znanost, čini je pojasnila fenomene, z neugnan m trudom pojasniti tudi vzroke, odgovoriti mi vprašanje: Zakaj? Moje skromno mnenje je sledeče: Ne smatram, da bi mogla znanost kdaj uspeti, da bi pojasnila vzroke pojavov; zato bo vedno ostala cona misterija, zaprta stena, pred ka-! tero mora človeški duh upogniti kolena in zapisati na to steno eno samo besedo: Bog! Po mojem mnenju tedaj ne more biti nasprotja med znanostjo in vero. To so polemike izza dvajset ali trideset let nazaj; mi, sedanje generacije, smo pa, mislim, že preko teh stvari. Znanost ima svoje polje; polje izkusa; vera ima drugo polje: polje duha. Nekdo je rekel: Kaj pomaga vsa modrost tega sveta, če me ne uči trpeti? — Neka cona je, ki ni toliko pridržana raziskavanju kakor premišljevanju najvišjih ciljev življenja.«
Kaj se godi doma
50 Set karitaiivnesa dela
Organizacija krščanske dobrodelnosti na Slovenskem je praznovala v nedeljo svoj zlati jubilej. 50 let je, odkar deluje Vincencijeva konferenca bv. Nikoltja v Ljubljani.
To priložnost je uporabilo osrednje vodstvo Vincencijeve družbe, da zbere k proslavi večje število prijateljev krščanske caritas in zato organiziralo primerno slovesnost, skrbno in stvarno, da bo tvorila pomemben mejnik v razvoju organizacije Vincencijevih bratov.
Takole je poudaril zmisel slovesnosti predsednik jubilarke č. p. prior U č a k na slavnostnem občnem zboru: »Premalo slovesno bi družba praznovala svoj jubilej, ako bi hotela samo Bogu ob tej priliki zapeti zahvalno pesem in se rado-vatl lepega in blagoslovljenega dela, ki ga je krščanska ljubezen zadnjih 50 let izvršila. Čas je danes povsem drugačen ko pred 50 leti, ko so noši bratje započeli svoje lepo in plemenito delo.« In po temeljitem razmišljanju je ugotovil predavatelj tele zaključke:
Na prvem mestu moramo zahtevati, da naše karitativno delo ne bo nudilo samo pomoči, temveč mora biti prepojeno s pravimi oogibi. Samo če so ti nagibi čisti, lepi, plemeniti, krščanski, če so pognali kot cvet iz korenine ljubezni božje, smo celo nalogo izvršili — sicer ostane naše delo polovičarsko. Zato pa je treba odgoje in vaje, da si vcepimo čistih motivov v dušo za svoje delo.
Na drugem mestu pa bodi izrečena potreba, da se karitativno delo samostojno organizira. Če tudi je humanitarna dobrodelnost (nekrščanske dobrodelne organizacije) veliko lepega sadu rodila, je za katoličana le nevarnost, ako bi sodeloval v teh vrstah, da ga načela soudeleženih ljudi, ki so po preteni večini krščanskim nazorom nasprotna, omajajo, ali ga docela zvabijo v krščanstvu nasprotno smer. Za samostojno organizirano krščansko dobrodelnost moramo biti pa še tembolj, ker je to delo takorekoč preizkušnja za cerkev samo. «Po njih sadovih jih boste spoznali.« Korenino vse telesne i.i duševne bede moramo končno vendarle iskati v nravnem zlu. Matcrijelna beda pa je zopet obratno nevarnost za nravnost in vero posameznega in celoto. Zato pa moramo to ne varnost pobijati z nravnoverskimi sredstvi, kakršnih pa humanitarna dobrodelnot (brezverska) ne pozna, pa jih tudi poznati noče. Intenzivna duhovna pomoč je možna samo na podlagi vere in njo nositeljice cerkve in zato se mora krščanska caritas, ki hoče nuditi tudi to pomoč, samostojno organizirati v okviru cerkve. Pripomniti moram, da je sedanja organizacija premajhna in še, kolikor je je, premalo vsestranska. Mi, ki praznujemo to 50 letnico najstarejše l-.aritativne organizacije, ki pri nas obstoja, smo predvsem poklicani, da stvar iniciativno in krepko vzamemo v roke.«
Zahvalna pesem in manifestacija za poživ-Ijenje, razširjenje in poglobitev je bila torej nedeljska proslava družbe sv. Vincenca.
Zahvalo Vsemogočnemu so Vincencijevi bratje dali dopoldne v ljubljanski stolnici. Sam pro-tektor družbe prevzv. gospod knezoškof Jeglič je daroval slovesno zahvalno sv. daritev in član osrednjega vodstva č. g. župnik Škrbec je v propovedi slavil krščansko caritas kot »živ evangelij ljubezni Kristusove, ki se ga je poslužila previdnost božja kot orožja, s katerim je znova prenovila Kristusovo cerkev. — V zgodovini se je ponovno pokazalo, da je krščanska caritas naj-majvečja svetovna sila, ki vodi narode h Kristusu Bogu. — V nas bi ne bilo živega evangelija, če bi ne umevali in ne izvrševali del krščanske ljubezni. — Če danes stopa Vincencijeva družba nekoliko pred javnost, stori to radi tega, da po besedah Gospodovih ne postavlja luči pod mernik, ampak da se v tej luči vžgo srca za delo božje ljubezni.«
Popoldanske slavnosti so se vršile vse v Marijanišču, tej najlepši in največji ustanovi krščanske dobrote in oskrbi za mladino na Slo-
venskem. Marijaniške dvorane so to pot sprejele stare, osivele delavce na polju dobrodelnosti. Toliko se jih je nabralo, da so jih prostori komaj sprejeli.
• Vseh prireditev sta se poleg g. knezoškofa udeleževala tudi prelat, stolni prošt g. Andrej Kalan in stolni 'dekan g. Ignacij Nadrah. Čila in zdrava sta bila vdružbi mlajših sobratov tudi veterana naše ljubljanske karitativne organizacije gg. R tiger in Lindtner. Zlasti popoldanski slavnostni občni zbor je privabil veliko število prijateljev Vincencijeve družbe — samih mož in fantov vseh slojev. Poleg najodličnej-ših predstaviteljev cerkve in vseučiliških profesorjev smo videli državno in zasebno uradništvo, ljubljanske obrtnike in trgove, delavce in nižje uslužbence in celo naši kmetje iz ljubljanske okolice so prišli. Tudi zunanje konference so poslale svoje zastopnike. Posebno številno sta bili zastopani tržiška in kamniška konferenca.
Slavnostni občni zbor je vodil osrednji predsednik g. Fran Lavtižar. Z njemu lastno milino besede se je spominjal umrlih bratov, čestital stolni konferenci sv. Nikolaja k njenemu zlatemu jubileju in se zahvalil vsem, ki so pripomogli, da praznujemo obletnico dela ljubezni v duhu sv. Vin-cencija.
Prevzvišeni g. knezoškof je v uvodnem govoru naglasil, naj Vincencijevi bratje skrbno pazijo, da jih bo vedno vodila le tista ljubezen do bližnjega kakor jo je zapovedal Gospod, naj gledajo, da bodo ohranili iskreno medsebojno prijateljstvo in nesebično požrtvovalnost, da bo ljubi Bog dal družbi svoj blagoslov in moč za velika dela ljubezni kot doslej. Omenil je kot posebno dobroto božjo, da je bila družba vedno v spretnih rokah in da je imela vselej srečno roko, da je izbrala prave može za voditelje svojih zavodov. Posebej je treba podčrtati velike zasluge Mari-janišča za vzgojo moške mladine. Marijanišče so vodili vedno najboljši duhovniki in vzgojitelji. Sedanji ravnatelj Marijanišča, prelat Kalan, ni le njegov 26 letni voditelj, ampak njegov največji dobrotnik, graditelj in organizator. Njegova zasluga je, da je danes Marijanišče največje in najboljše dečje zavetišče, kar jih imamo, da je Marijanišče največje delo Vincencijeve družbe v tej škofiji. Številni navzoči so živahno pozdravljali nadpastirja, ko je — sam živa dobrota — bodril in vabil može in mladeniče, naj bodo apostoli dobrote in ljubezni do bližnjega.
»Vincencijeva družba petdesetletnik« je bil naslov zgodovinskemu pregledu, ki ga je izčrpno podal g. svetnik Kari Pire iz Tržiča. Sam eden najstarejših delavcev v družbi je iz njenega življenja zajel značilne poteze njenega razvoja in z njimi obogatil in prepletel suhe zgodovinske podatke. Predavanje samo je zbirka dragocenega gradiva, ki ga v ekscerptu sploh ni mogoče podati. Sledil je načelni govor p. priorja Učaka: »Naša caritas in humanitarno delo«. Precizno je predavatelj definiral krščansko dobrodelnost in paralelne pojave brez verske osnove in postavil zaključke oz. zahteve, ki jih prinašamo v uvodu tega poročila in ki jih lahko imenujemo pozitivne zaključke vse slovesnosti.
S službo božjo v prijazni marijaniški kapeli se je jubilej zaključil. Prelepa, mogočna pesem marijaniških gojencev presvetemu Srcu Kristusa Kralja je bila pač najdragocenejši zaključni biser v vencu tega blagoslovljenega dne.
Zborovanje strokovnega učiteljstva.
Včeraj se je zbralo učiteljstvo meščanskih šol iz okoliša ljubljanske oblasti v prostorih I. dekl. mešč. šole v Ljubljani. Skupščina je bila sklicana v prvi vrsti, da se posvetuje, kako popraviti novi učni načrt, ki je bil pravkar predpisan, a je zbudil precej nezadovoljnosti radi nepraktičnosti in pomanjkljivosti. Korporacije meščanskega učiteljstva so lani sestavile na svojih
konferencah kolikortoliko dobre In razmeram od- | govarjajoče načrte. Ker pa v odboru za redakcijo enotnega načrta v Belgradu ni bilo nobenega me- ' ščanskega učitelja, je jasno, da so se predlogi učiteljstva premalo upoštevali in da zdaj načrt ne ustreza. Mijjistrstvo je dovolilo, da se napravijo novi predlogi in korekture. Šestero društev bo poslalo predsedniku Saveza mešč. učiteljstva svoje osnutke, ki jih bo uredil pedagoški odsek, v katerem imajo Slovenci 4 zastopnike. Popravljeni načrt bo predsednik nato sam izročil ministru prosvete.
Ljubljansko zborovanje je spretno in z vztrajno potrpežljivostjo vodil ravnatelj Hočevar. Učiteljstvo mešč. šol se — kakor soditi po skupnih konferencah — lepo uineva, pa tudi stvarno razpravlja o vseh šolskih in stanovskih zadevah.
Pri včerajšnji razpravi o načrtu so imeli zbo-rovalci pred očmi enoten tip meščanskih šol, dasi bo treba načrt za dekliške m. šole vendarle nekoliko modificirati.
Veliko težav in zaprek je bilo treba premostiti pri uredbi in izmeri učne tvarine, predvsem pa, ko je šlo za število ur, ki naj se odkažejo posameznim predmetom. Vsakdo se poteguje za svojo stroko, končno se pa pokaže za mladino prevelika obremenitev. Kljub temu se je vselej še nekako srečno izteklo.
Predsednik Hočevar je tudi omenjal, da je šolski zakon za mešč. šole pri ministrstvu že izdelan, in da so zahteve mešč. učiteljstva ugodno zastavljene. Tudi je zagotovljeno, da dobi mešč. učiteljstvo v ministrstvu prosvete svoj oddelek, kjer bosta nastavljena iz vsake pokrajine po dva zastopnika.
O predlogu, ki je meril na to, da se vse učiteljstvo združi v eno organizacijo, se ni razpravljalo, ker spada to vprašanje na kongres. Poudarjalo se je pa, da je Savez mešč. učiteljstva vzorno urejen in da s polno paro dela za dobrobit svojih članov; zato društvo kot tako ostane. Pač pa je v teku prizadevanje za sindikalno združenje vsega uredništva v državi.
Končno so se reševale še nekatere interne zadeve.
Prva žrtev Turnca.
V	nedeljo, dne 7. t. m. se je pripetila na Turncu, to je obronku Grmade pri Šmarni gori, nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev mladega, komaj dvajsetletnega Lojzeta De Reggija.
Našemu poročevalcu je pripovedoval očividec sledeče:
V	nedeljo popoldne se je napotila vdčja skupina turistov na plezalni training, ki se vrši redno vsako nedeljo na Turncu. Lojze De Reggi je stopal sam samcat za njimi, ker ni v svojem življenju nikoli ljubil glasne družbe.
Tekom zadnjih let je bil že neštetokrat na Turncu. Skoro vsako nedeljo se je povzpel nanj, kar mu je bilo igraje lahko, ter je smatral to lo za vajo za naporne plezalne ture v triglavskem pogorju, kjer je preplezal že mnogo nevarnih sten. Bil je eden naših najboljših turistov.
V	nedeljo popoldne je splezal približno krog 4 ure De Reggi na Turnec, čegar vrh je hitro dosegel. Tam pa se mu je utrgala skala, za katero se je bil oprijel, nakar je padel okrog 50 m globoko v prepad. Pri tleh ga je še ujel neki turist v naročje, vendar se je De Reggiju na mestu ulila kri ter je takoj izdihnil.
Turisti so o dogodku takoj obvestili orožnike, ti pa so ukrenili vse potrebno, da se truplo prepelje v Ljubljano. V ponedeljek dopoldne si je kraj uesreče ogledala posebna komisija ter so truplo popoldne prepeljali v Ljubljano. Pogreb se vrši danes ob 4. uri popoldne.
Pokojni De Reggi je bil blag in miren mladenič. S svojo skromnostjo, razumnostjo in prijateljskim vedenjem si je pridobil srca vseh, ki so ga poznali. Študiral je drugo leto prirodoslovje na ljubljanski filozofski fakulteti.
Predrzen vlom.
Savinjska kronika beleži le malo tako predrznih vlomov, kot se je zgodil v noči od sobote na nedeljo v trgovino g. Firška na Polzeli. Tatovi
so vlomili okno z glavne ceste, razsvetljene t električno lučjo, takorekoč v sredini vasi. Z dol« gim drogom so izvili križ na skladiščnem oknu. Zlezli so skoz odprtino v skladišče, od tu pa skoz trgovino v zadnjo sobo, kjer se je nahajala Wert-heim-blagajna. Blagajno so navrtali in izžagali luknjo, pobrali denar, nad 50.000 Din in še precej dragocenosti, ter odšli skozi vrata. Mimogrede so se v trgovini pokrepčali s sirom in likerjem. Mojstrsko izrezana blagajna, kakor tudi vso drugo kaže na izurjeno svedrovce, oskrbljene s prvovrstnim vlomilskim orodjem. Blaga v trgovini se niso dotaknili. Ljudjo so videli prejšnji dan in zvečer par sumljivih tujcev precej elegantne zunanjosti. Okrog desete ure zvečer je srečala neka žena tri tujce pred lokalom posojilnice, kjer so je eden izrazil: »Tukaj bi tudi bilo dobro.« Gotovo so špekulirali tudi na vlom v posojilnico, katera pa, mimogrede rečeno, ne bi nudila mnogo plena, ker se odvišen denar redno odpošilja. Upajmo, da ti vlomilci, ki pripadajo po vsem sodeč internacionalnim svedrovcem, pridejo slej ali prej pravici v roke.
Nova roparska družba na Hrvatskem.
V	vasi Novoselec-Križ pri Ivaničgradu sla stf v zadnjih dneh izvršila dva strašna roparska zločina, pri katerih je nastopila ena ter ista roparska družba. Sredi minolega tedna so udrli v neko tamkajšnjo kmetsko hišo maskirani roparji, umorili gospodarja in gospodinjo in nato oplenili hišo. Dne 5. t. m. zvečer so pa isti maskirani roparji udrli v upravno poslopje parne žage llrv, eskomptne banke, ustrelili uradnika Štefančiča, upravitelja Ježiča in drugega uradnika Matijo Svetličiča pa smrtno nevarno ranili. Nato so vse tri oropali dragocenosti in gotovine ter vlomili v blagajno, iz katere so odnesli 10.000 Din. Težko so ranili tudi kuharico. Napadeni, ki so bili zbrani ravno pri večerji, so se izprva krepko branili iu se je vnel boj na življenje in smrt. Ker so bili roparji oboroženi, napadeni pa ne, so le-ti seveda podlegli. Ljudje v vasi so slišali divje streljanje, a si ni nihče upal blizu; na orožniški postaji sta bila samo dva orožnika doma. Tako so roparji lahko nemoteno izvršili svoje krvavo delo in a plenom pobegnili. Sumijo, da so roparji domačini.
Krvav dogodek pri Sv. Barbari v Slov. goricah.
V	soboto, dne 6. t. m. zvečer so obrezovali pri posestniku Mihaelu Živku repo. Razen domačih je prišlo pomagat par bližnjih fantov* ki pa so bili precej vinjeni. Okrog 10. ure so končali z delom ter se po kratki južini nič hudega sluteč razšli.
Kmalu po odhodu se je slišalo iz nočne teme klic na korajžo in več strelov. Gospodar je hitel iz hiše pogledat, kaj se godi, v tem mu je pa že pritekel nasproti . 19 letni mladenič Kari Damia ves krvav. Opotekel se je v hišo ter obležal brez glasu v luži krvi. Za njim je prihitel Dominik Zo-renčič, posest, sin iz Male Zimice. Povedal je, da je on zabodel Damisa. Sam je izprva skušal ustaviti kri, ki je vrela ranjencu in strašne rane na prsih, nato pa je odšel sam se javit orožnikom.
Damisa so še živega odnesli na njegov dom, ki jo v bližini Živel je še toliko časa, da ga jo duhovnik mazilil s sv. oljem, kmalu nato pa jo izdihnil vsled izgube krvi. Vzroki umora še niso pojasnjeni. Gotovo igra v tej tragediji glavno vlc gc nesrečni alkohol.
Krasni karo pliš
za damske plašče, ter gladki črni pliš, bodo naš*
cenj. dame vedno najugodneje kupile pri
DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA.
Martin Malnerič:
Čuden naslov! — Gotovo, če je dogodek, Ivi ga opisujem, še čudnejši!
Včasih se namreč vendarle dogajajo čudne stvari, posebno, ako pogledamo malo dalje po svetu. Zato je zatrjevala naša »študentov-ska mati« splotnejšo resnico, ko je na vprašanje, kaj je novega, odgovarjala: »Oh, gospod, jaz nikol' nikamor ne grem, zato pa tud' nič ncv'ga ne 'zvem!« Ta priprosia, a dobra in energična dijaška gospodinja je bila vdova nekega Belokranjca, ki je dolgo vrsto let nastopal kot tambur novomeške mestne godbe. Pravil je večkrat, da bo na njegovem pogrebu pel samo — mali boben. Res se je tako zgodilo: mož naše gospodinje umrl je — sicer naravne smrti — a v takšnem času, da mu je moral bili p ^reb na sam veliki petek. Za pogrebom je korakala sicer vsa novomeška mestna grdba, toda zaradi velikega petka je od cele godbe igral samo — tambur, žalostno udarjajoč v črno odeti l:oben.
Ai;'.-o pa hodiš po svetu, zveš včasih še nn go čudu j"e reči. Treba je seveda poslušali rad "ne ljudi. Saj pravijo resni znanstveniki, da ie celo v politiki najbolje sredstvo, spomnti javno mnenje, ako ed časa do časa povpr.ošaš več zn n^ev, lu pripadajo k različnim slraiil am, kaj je novega v politiki. To li je namreč eden izmed potrebnih »virov«, na >indukliven« način spoznati javno mnenje,
kateremu smo vsi bolj dolžni slediti, kot pa ga ustvarjati.
Vir tu opisanega dogodka pa je pripovedovanje v naporih in v bojih preizkušenega, povsem resnega ruskega vojščaka, osivelega, a še jakega starega gospoda L., armijskega poveljnika v pokoju, ki živi v tihem zatišju Jadran-kega morja.
Pred svet vno vojno je vladala Rusija prostranim deželam Srednje Azije: v Turke-stanu, v Buhari in Hivi, v delu Pamira in v Fergani. Gospcd L. je služboval dolgo časa v teh deželah kot topničarski častnik. Ni bilo tu opravka samo z divjimi plemeni, — ki pa so tudi poznala pojem časti in so Ruse vsled njihovega dobrega kelonizntoričnega dela že skoro vzljubila; je bilo že opravka tudi z divjo priredo. V nekem okraju jezdil tu petin-ctva set kilometrov skoz same solnate poljane, tako da te brle že oči. Kuščarji so tam po cel meter dolgi, velikanske kače odpirajo svoja žrela na dva pednja široko, tako da ckame-niš že ob samem pogledu! Kornjače pa so tam tako veVke, da lahko stopiš na takšno žival jn _ te nese. Mnogokrat preskoči vojaškim
i izvidnicam pot kak lev, tiger, »bars« ali panter, a tudi vclk in merjasec.
Nekoč sem opažal kakšnih sto korakov pred seboj demonski blesk tigrovih oči v noč-; ni temi. Streljati ne koristi mnogo, ker cilja itak ne vidiš, vidiš samo tiste velikanske pla-meneče oči, ki se trenutno zasvetijo s tajno in mrko svetlobo. Treba je bilo vedno skrbeti, da je takoL ko se ie slemnilo. zažarel v tabo-
rišču velik kres, spričo katerega si te divje zveri niso upale blizu.
Na svojih pohodih smo prišli tudi v Perzijo. Tam se nas je nekoč lotil tak roparski tiger ob belem dnevu. Baš smo jezdili preko griča, ko se zakadi proti nain iz goščave ogromna zver — en skok — in že se je zvalil pod poročnikom Agamalovom, kavkaškim rojakom, konj, v čegar zadnji del hrbta je bila zverina zasadila strašno orožje svojih šap. S konja je odletel jezdec Agamalov, nad katerega se je v istem trenotku že spravil goščav-ski krvolok. KaMkaz.ec je hotel poseči z obema rokama po kindžal za pasem, toda prepozno! Kralj goščave je že posadil svoji mogočni sprednji šapi na Agamalovo roko, tako da se revež ni mogel več niti ganiti. Grozna pošast je že odprla svoje strašno žrelo proti Agamalovi glavi...
Toda v istem trenotku poči strel iz puške najbližjega spremljevalca. Zver izpusti Aga-malova ter se obrne proti napadalcu. Toda prekasno! »Vintovke« so zagrmele druga za drugo. Tiger pa, videč, da mu ni rešitve, napne vse svoje moči in odskoči z dolgimi skoki, čeprav že smrtno ranjen, v goščavo.
Vse to se je izvršilo v nekaj trenotkih. Kri nim je bila zastala v žilah; nismo bili sposobni, urediti svoje misli. Nesrečni Agamalov pa zavpije na ves glas: »Enega zoba nima! Enega zoba nima!« Sprva nismo vedeli, kaj hoče Agamalov povedati. Ko pa ie, ves krvav na rokah in na prsih, le nadaljeval: Enega zoba^ nima!« nam ie hilo jasno, da ie mož. ko ie
zver odprla nad njim svoje strašno žrelo, ji pogledal v gobec ter opazil, da manjka tigru en zob. Kavkazec mu je tedaj v svojem groz.. nem položaju »štel« — zobe!
Ker je bila tigrova sled zelo krvava, sme ji lahko sledili 4er smo ga našli po ne predolgem iskanju v goščavi mrtvega. Pogledali smo mu v gobec in res: manjkal mu je en zob.
Ta dogodek zveni sicer kot bajka iz, »tisoč in ene noči« ali pa vsaj kot pripovedke lovcev, ki so naposled sami prepričani o res-ničnosti svojih umišljenih doživljajev. Toda ni povoda, da bi g. L.-u ne verjeli: njegova ime je že zadosti slavno; neprijetno se ga spominjajo Japonci, ker jim je pokazal, kaj lahko doseže peščica junakov proti veliki sovražni premoči. A tudi Mažarom bo ostal v spominu: on je tisti general, čegar divizije so bile že na potu — proti Pešti. V Lvovu so ga bili sicer pozdravili s cvetjem, toda nekdo .je pri sprejemu kaj hitro pripomnil, da je čuti o velikih uporih na Kavkazu.
»Evo Vam naših upornih Kavkazcev! je odvrnil general in pokazal na tri starce z dolgimi sivimi bradami, ki so baš pri jahali na čelu Kavkazcev, srednji častitljivi starec — z zeleno zastavo Mohamedovo v desnici.
Oblačita
za gospode in otroke kupite najugodneje pri staroznani tvrdki
I. MAČEK, Ljubljana,
Slovenci v Italiji
Fašisti tepelo naše duhovnike
V	Istri so te dni izvršili fašisti grozodejstva, ki vpijejo v nebo. Ljudje, ki apelirajo na najvzvi-šenejše poslanstvo katoliškega duhovnika, ga zvabijo v noči na testo s prošnjo, naj gre mazilit bolnika s sv. oljem, in ga potem pobijejo na tla, niso samo človeške propalice, ampak naravnost živali. Pa preidimo rajši takoj k dejanju; saj si bo lahko sam čitatelj ustvaril sodbo o teh zve-"inali in tudi o ljudeh, ki se jih poslužujejo.
V	sredo ponoči, bilo je že okoli 3. ure zjutraj, so v Kršanu neznanci prišli klicat domačega duhovnika g. Rovisa Kazimira, naj bi šel previdit nekega bolnika s sv. poslednjim oljem. Mladi in idealni duhovnik — .saj je šele letos pel movo mašo — se ni ustrašil močnega dežja in tennie noči; vstal je takoj in odšel z neznanci. Mati in sestra sta v strahu, da bi se mu kaj ne zgodilo, vstali in se napravili na pot za njim. Njih strah je bil upravičen. Osebna varnost je danes v Istri pod ničlo. Komaj so se oddaljili nekaj korakov od župnišča, se jima je odprl strašen pogled: V bližini pošte so fašisti tepli g. kaplana z vso silo. Ko so ugledali ženski, so zbežali. G. Rovis je bil grozno zdelan: na glavi je imel več ran, ki so mu jih fašisti zadali 'z bokserjem, z obraza je krvavel. Preplašeni mati in sestra sta bili srečni, da je Kazimir ostal vsaj živ. Naslednjega dne je moral g. Rovis zbežati iz Kršana; zatekel se je menda v Trst, odkoder se seveda ne more več povrniti. Tako so sedaj tri duhovnije, ki jih je upravljal g. Rovis, t. j. KršSn, Su.šnje-vica in Kozljak, brez dušnega pastirja. Fašisti so duhovnika napadli na tako nizkoten način, ker pridiga v cerkvi v hrvatskem jeziku.
Na isti način so fašisti hoteli 7.vabiti na cesto in pretepsti mons. Matijo Dubroviča v Cepiču. Ker je monsignor izkušenejši gospod, ni šel na led.
Tudi župnega upravitelja v Pičanu g. Po-držaja Cirila so hoteli fašisti napasti. Vendar ga je poveljnik karabinerske postaje v Pazinu rešil iz rok fašistov na ta način, da ga je dal odpeljati tisti dan prej v Pazinl
Iz Lindara poročajo, da so fašisti tudi tam preganjali duhovnike. Tudi iz drugih krajev v Istri prihajajo poročila o strahovanju duhovnikov.
Uboga Istra! Koliko duhovnikov te je-moralo že zapustili, ker jim fašistovaka vlada ni hotela dati državljanstva! A danes ne pomaga več niti italijansko državljanstvo. Iz Istre hočejo izgnati vse slovansko duhovnike sploli. Seveda ofieielno se duhovnika ne sme izgnati, ker bi to dvignilo preveč prahu; pač pa mu je treba s takimi napadi in grožnjami napraviti življenje med zapuščenimi istrskimi kmeti neznosno, da potem sam odide. Kdo naj vzdrži v takih razmerah? Za to je treba res požrtvovalnosti in odpovedovanja1, ki ga zmore le krščansko apostolstvo. A človeku se zdi, da Čita o pregarijanju katoliških misijonarjev na Kitajskem.
Ali jo mogoče, da fašistovska vlada, ki skuša za vsako ceno rešiti »rimsko vprašanje«, mirno gleda, kako podivjanca, ki so vendar v režimski stranki, pobijajo slovenske katol. duhovnike kar na cesti? Ali sta ugled in moč državne policije res že tako padla, da ne morejo karabinerji zagotoviti osebne varnosti slovenskemu duhovniku v Tstri in da ga morajo odpeljati v mesto, da ga rešijo pred krviželjno druhaljo? G. Mussolini je v zahvali za čestitke italijanske »Azione cattolica« ob priliki ponesrečenega atentata odgovoril med drugim: Želim Vam tudi povedati, da sem obžaloval nekatere sporadične manifestacije, naperjene proti katoliškim organizacijam, ki so jih izvršili ob tej priliki nekateri neredni in disciplini fašistovsko stranke nepokonii elementi; fašistovska stranka ima v svojem programu kot fundamenta-3en postulat največje »spoštovanje katoliške vere, ki je vera italijanskega naroda«. G. Mussoliniju so dogodki v Istri gotovo znani. Ako bi ga nje-
govi uradniki točno informirali, bi tudi vedel, da v Istri ne gre več za sporadične manifestacije, ampak za sistem, pravi sistem! Morda pa dela oficielni fašizem razliko med italijanskim in slovanskim duhovnikom? Katoliška vera je le ena, in ena samo je tudi katoliška cerkev; slovanski dtihovnik v Istri jo predstavnik te ene katoliške cerkve in kdor bije njega, bije tudi cerkev. Če so torej besede g. Mussolinija iskrene, lahko pričakujemo, da bo v Istri napravil red. Seveda z odpoklicem kakega prefekta ali z odstranitvijo kakega policijskega komisarja, se red ne bo povrnil v Istro. Treba je iti globlje, spraviti je treba druhal, ki v črnih srajcah (upravičeno ali neupravičeno) in z bombo za pasom v posmeh policijskim oblastvom faktično gospodari v Istri. Sicer bi bilo upravičeno mnenje, da se fašizem s temi propalicami istoveti.
Črna lista r Gorici. Takoj po atentatu na Mussolinija se je pri pokrajinskih fašistovskih organizacijah osnovala fašistovska politična policija, ki_ naj bi nadzorovala predvsem delovanje prot:-fašistovskih elementov; sestavila se je tudi po nekaterih pokrajinah proskripcijska lisia onih ljudi, ki naj bi bili talci za Mussolinijevo življenje. Kakor znano, je veliki fašistovski svet obsodil snovanje tajne policije in sestavljanje teh list in odredil, da se novo gibanje takoj neha, vendar ima tudi Gorica še vedno proskripcijsko listo. Saj so nabiti po goriških zidovih lepaki, na katerih goriški fašisti pozivajo poslanca Besednjaka, dr. Podgornika, dr. Gabrška, dr. Medveščka in še nekatere druge Slovence, naj takoj zapustijo Gorico, ako jim jo življenje drago.
Zakaj so fašisti napadli »Trgovski dom« v Gorici? O divjanju goriških fašistov proti Slovencem smo že obširno poročali. Sedaj doznavamo, da so fašisti obdržali notranje prostore »Trgovskega doma« za sedež svoje stranke. Tako so fašisti prišli do lepih prostorov v središču mesta in sicer prav po ceni. Saj ne bodo najemnine nikomur plačali. Očividci pripovedujejo, da so fašisti oni večer prisilili ognjegasce, da so s kladivi razbili napis »Trgovski dijm«. Policija jo bila seveda zraven.
Epilog atentata v Šentpetru. V soboto re je v Rihemberku na Vipavskem vršil pogreb miličnika Antona Kerševana, žrtve bombnega atentata v Št. Petru na Krasu. Na željo staršev je bil slovenski fašist prepeljan iz Št. Petra v svojo domovino. Pogrebu so prisostvovali fašistovski oblastniki iz okolice, med njimi tudi novi podeštat v Rihemberku dr. Sirk. Gospod podeštat je imel nagrobni govor, ki je bil seveda čisto propagandnega značaja in so ga ravno radi tega objavili tržaški listi v celoti. Dr. Sirk je s posebnim poudarkom izgovoril tele besede: »Na tisoče in tisoče in stotine tisočev črnih srajc je v Italiji, ki budno čuvajo sveto usodo domovine pred sovražniki v državi in izven nje ...«
Kakor znano, so po verziji tržaškega »Picco-lac izvršili atentat v St. Petru italijanski odpuščeni železničarji,, da se maščujejo radi postopanja proti njim; železničarje je predvsem bodlo, da Italijani na eni strani tako strogo postopajo proti Italijanom, medtem ko na drugi strani dajejo kruh slovenskim miličarjem.
Poravnajte naročnino!
Uporabljajte parfimirano pomado TfiKY
ee se hočete iznebiti v 5 minutah vaših mozoljev in dlak.
Dlake in mozolji, ki ste jih odpravili po starinskem načinu, porastejo hitreje in bolj pogosto. Bolje je in enostavno uporabljati pomado TAKY; ona je parfimirana in se uporablja takšna kakor je v tubi. TAKY je bolja od kompliciranih, slabo duht?čih depilatorjev ali pa nevarne britve, ki povzročuje mozolje. Ne škoduje in uporaba je zelo enostavna. TAKY uničuje dlako do korenine a koža ostane pri tem bela in mehka. TAKY je neobhodno potrebna vsaki moderni dami.
Depo v Boogrndu pri Miškovid 1 Comp.. Drognrija na veliko. Depo v Zagrebu Jugi farmacija, Drogerija na veliko. — Dobiva so v vseh drugih lekarnah in drogerijah.
Volkulja z dvema otrokoma.
Pastor Sing iz Midnapura na Bengalskem pripoveduje sledeči dogodek, ki ga potrjuje škof Pekinham Voch iz Kalkute:
Letos koncem avgusta sem prišel v Mid-napur (v zahodnem delu Bengalskega). Ko sem hodil po vaseh, so mi Indijci pravili, da se v gorovju nahajajo votline, v katerih prebivajo vragi. Enega teh vragov sem dolgo časa opazoval.
I/, votline sta prišla dva volka; a dočim je samec pobegnil, se samica ni hotela odstraniti in je jezno na nas renčala. Moji spremljevalci so jo morali ubiti, da smo mogli v votlino. Tam »ino našli dva volčiča in dva — otroka, dekletci, eno dveletno, a drugo staro kakih osem let.
Deklici sta bili zelo hudi in jecljajoč neke nerazumljive glasove, sta po vseh štirih začeli naglo bežati in se skrili v neko razpoki ino. Pa smo ju kmalu našli in vjeli. Nohte na prstih sta imeli krive kakor jazbec kremplje.
V teh krajih ni redko, da matere zavržejo otroke, posebno deklice, in je povsem verjetno, da je volkulja ta dva otroka odnesla v svoj brlog in ju hranila kakor svoje volčiče. Obe deklici »ta bili indijskega rodu. Pastor Sing ju je hotel vzeti seboj, toda ni ju mogel spraviti iz votline, Indijci pa, ki so bili z njim, mu niso hoteli pomagati in sploh niso hoteli niti slišali o tem. da bi vzeli otroka k seb' « v vas.
Ko je pastOT drugi dan zopet šet pogledat v votlino, sta deklici že skoro umirali. Pastor ju je zavil v odejo in dal odnesti v bolnišnico. Tam so ju skušali hraniti. Toda manjša deklica je od te človeške hrane dobila takoj drisko in umrla, druga pa je samo jokala. Pozneje se je malo pomirila in cez nekaj dni se je že nekoliko privadila na ljudi in na novo življenje. Zdaj je že čisto krotka, toda obnaša se še vedno kakor žival in noče nič delati. Pastorjeva 'ena jo uči govoriti in dozdaj se je že naučila kakih trideset besed. Ko izreče besedo »dober dan« se pri tem celo lepo nasmeja. Dolgo časa ni trpela na sebi nobene obleke, takoj je vse strgala s sebe, in le počasi se je privadila na čisto tanko obleko.
Ravno tako ni trpela, da bi jo umivali ali kopali. Dolgo časa je jedla s krožnika kakor pes. Tudi se ni nikdar hotela igrati z drugo deco; če so ji dali igračko, jo je razgrizla. Otroci so bežali od nje, ker je rada grizla in praskala. Ona sama se otrok ni nič bala, tembolj pa se je bala ognja. Sploh je rajši imela mrak kot pa svetlobo.
Vid in sluh sta pri tem otroku izredno ostra, tem slabejši pa je čut tipanja in spomin je tudi jako slab.
Pri krstu so ji dali ime Kalama. Ima najrajši pse in druge živali, ki jih zna vse ukrotiti in se z njimi igra. Otrok je vedno resen, nikoli se ne smeja in tudi nikoli ne kriči. Plaha do ljudi, se Kalama ne boji nobene zverine. Toda vse živali so dobre z otrokom, ki ga .je človeška mati zavrgla, a sprejela v svoie naročje volkulja. — -
Bue^ne novice
k Izžrebani glavni dobitki loterije Društvenega doma v Trbovljah; I. Novozgrajena hiša štev. 36.465. II. Pohištvo štev. 34.410. III. Šivalni stroj štev. 34.419. IV. Zemljišče štev. 15.516. V. Harmonika štev. 30,075. VI. Kolo štev. 15.628. VII. Zemljišče številka 43.330. VIII. Salonska ura štev. 29.214. IX. Tclica štev, 1.040. X. Konjska oprema štev. 4.104. — Vse druge izžrebane številke dobitkov objavimo v nedeljski številki »Slovenca«.
*	Napredovanje. V 5. skupino I. kategorije je pomaknjen finančni svetnik Josip Mozetič pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani.
•k Iz kmetijske službo. Za kmetijskega referenta v Gornjemgradu je imenovan Franjo Ve mig, kmetijski referent v Laškem.
~k Iz poštne službe. Upokojena je poštna uradnica Josipina Hočevar v Polzeli.
k Smrt zavednega obmejnega Slovenca. V soboto je umrl na Remšniku tamošnji veleposestnik, gostilničar in lesni trgovec Franc Martine. Rajni je bil zaveden Slovenec tudi v onih staroavstrijskih časih, ko je bilo za trgovca težko in nevarno, pokazati očito slovensko barvo. Bil je skrben gospodar, dober mož ter oče in velik dobrotnik cerkve. Ostani mu ohranjen časten spomin in rodbini naše iskreno sožalje!
*	Slovenske redovnico v Ameriki. Dne 18. avgusta se je vršila v provincijalni hiši slovenskih šolskih sester v Lemontu lepa slovesnost;; položilo je obljube 21 slovensl-:'h redovnic; redovniško obleko so dobile 3 sestre.
-k Nova ženska zveza. Skupina žena, ki je bila prizadeta v sporu, ki je bil nastal med belgrajskimi ženskimi organizacijami in katerega je končnoveljavno rešil blejski ženski kongres, je ustanovila novo žensko zvezo pod naslovom »Narodna ženska zajednica kraljevine SHS«. V programu ima nova zveza le socijalne točke; politične pravice za žene in feministična stremljenja zaenkrat odklanja.
k Smrtna kosa. V Mošnjah smo pokopali 5. novembra vrlo gospodinjo Franico Globoč-nik iz Zg. Otoka, — Danes ob 15. uri pa izročimo materi zemlji truplo matere tukajšnje velezaslužne dolgoletne učiteljice gdč. Apolo-nije Fatur.
•k Poziv vsem sirotam, ki so uživale milostne podpore. Slovenski del uprave narodne ženske zveze namerava začeti akcijo, da bi one osirotele uradniške hčere zopet prejemale milostne podpore, ki so jih uživale do 1. 1922. Zato vse te pozivamo, da pošljejo točne podatke (ime, rojstne podatke, naslov, kako dolgo so uživale podporo, prepis zadnjega odloka, s katerim jim je bila podpora dovoljena) na naslov: gospa Minka Govekarjeva, Rimska cesta štev. 20/11. Prosimo, da prizadete pošljejo vse le pismenim potom do 30. XI. 1926, — Slovenski del uprave narodne ženske zveze.
•k Načrt za zgradbo vojne akademije. Iz Belgrada poročajo, da so v tehničnem oddelku vojnega ministrstva dovršili načrte za novo vojno akademijo, ki jo zgrade na Banjici v Belgradu, Zgradba bo stala do 500 milijonov dinarjev in bo ena najmodernejših zgradb tc vrste v Evropi. Akademija bo imela vse potrebne institute in oddelke za praktično vež-banje gojencev v vseh vojnih vedah in strokah. Akademijo začno graditi najbrže že prihodnjo pomlad, a dovršena bo v petih letih.
k Požar v Vevški papirnic;. V sobotnem poročilu smo pomotoma prezrli gasilna društva Zadobrova-Snebcrje, Sostro in Zalog-Sp. Kašelj, ki so se tudi požrtvovalno udeležila reševalne akcije,
k Smrtna kosa. V Novem mestu je v nedeljo nenadoma umrl, zadet od kapi, g. Karel Rossmann, bivši dolgoletni novomeški župan. Dosegel je starost 64 let. Za Novo mesto si je pokojni pridobil mnogo zaslug. Naj v miru počival
•k Otvoritev Angleško-srbskega doma v Nišu. Minolo nedeljo so v Nišu slovesno otvo-rili Angleško-srbski dom za osirotelo deco, ki ga je zgradil Serbian Relief Fund. Pri otvoritvi je bil navzoč sam predsednik Serbien Relief Fun a — londonski lordškof Ingram. Prosvetnega ministra in ministra za vere je zastopal prometni minister dr. Jovanovič. V novem domu je tudi srbsko-angleška šola, v kaleri se bo predavala angleščina kot neobvezen predmet. — Serbian Relief Fund se je ustanovil 1. 1914. in je ves čas delal za Srbe: vzdrževal srbske dijake na angleških šolah, skrbel za srbske begunce, ujetnike itd.
~k Smrt prve srbske zdravnice. V Belgradu je umrla prva srbska zdravnica dr. Draga Ljočič-Miloševič, žena bivšega ministra Kaše Miloševiča. Pokojnica je bila rojena v Sabcu; študirala je v Švici. V prvi polovici osemdesetih let je bil njen mož obsojen na smrt; v sledečih vojnah je požrtvovalno delala med ranjenci. Sodelovala je tudi pri vseh dobrodelnih in socijalnih ustanovah. Svojemu zdravniškemu poklicu je ostala zvesta do smrti.
-k Dražba lova. Okrajni glavar v Kranju razglaša: Lov krajevne občine Poljane oddam za dobo od.l. januarja 1927. do 31. marca 1932. v zakup potom javne dražbe. Dražba se bo vršila v soboto, dne 4. decembra 1926. ob 10. liri dopoldne v občinskem uradu v Škofii Lold. Zakunniki. sozakuimiki nli nod-
zakupniki lovišča morajo biti le osebe, ki dokažejo, da so organizirane v Slovenskem lovskem društvu. Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled v mojem uradu med navadnimi uradnimi urami.
■k Pravda o »Lepoglavskem bogu«, »Narodno Jedinstvo« v Varaždinu je bilo svoj čas napadlo bivšega ravnatelja v lepoglavski kaznilnici, dr. Šabana, ki ga je imenovalo »Lepo-glavskega boga«, Dr. Šaban je tožil, a urednik »Nar, Jedinstva« je nastopil dokaz resnice. Te dni se je vršila glavna razprava. Kot priča je nastopil bivši duhovnik v lepoglavski kaznilnici Engelbert Svoboda, ki je izpovedal, da jc dr. Šaban v svojem uradu zahteval od njega, . da se mu od oltarja pokloni, kadar v kaznil-niški kapelici ali v lepoglavski župni cerkvi daruje sv, mašo — ako je namreč dr. Šaban navzoč. Ko je Svoboda to zahtevo odklonil, češ da sc v cerkvi duhovnik in verniki klanjajo samo Bogu, mu je dr. Šaban rekel, da mu prepoveduje opravljati duhovniške posle in da mu bo sploh preprečil nc samo prihajanje v kaznilnico, marveč tudi v cerkev. Kmalu nato je bil Svoboda rešen službe kaznilniškega duhovnika — po čegavem prizadevanju, si jc lahko misliti. — Nato so prečitali izpovedbe še par drugih prič. Tako izpovedbo nar. poslanca Jure Antoliča, ki je potrdil, da so kmetje v lepoglavski okolici nazivali dr. Šabana »Lepo-glavskega boga«, ker je imel v kaznilnici neomejeno moč. Tekom preiskave je bilo zaslišanih tudi več uradnikov in nameščencev kaznilnice, ki so istotako potrdile, da je dr. Šaban
sam sebe nazival za »boga« v Lepoglavi. _
Sodišče je odgovornega urednika »Narodnega Jedinstva« popolnoma oprostilo, ker se mu if dokaz resnice posrečil.
'k Ito — zobna pasta najboljša.
kc Cenjenemu občinstvu priporočamo naj-finejši in najbolj zdravi Zadravčev prepečenec. Dobi se v vsaki trgovini na drobno in debelo le pod imenom »Ljubeks«.
Ljubljana
O Ljudski oder v Ljubljani je v nedeljo 7. i m. ob razprodani dvorani proslavil jubilej dvestote predstave z žaloigro »Ljubezni in «norja valovi.« Predstava sama, o kateri je že ob premieri izšlo obširno poročilo, je bila sedaj še v marsičem boljša kot prvič. Po prvem dejanju pa je g. prof. dr. Sušnik v imenu Prosvetne zveze čestital na odru zbranemu članstvu Ljudskega odra k lepemu slavju. Ori-eal je ves trud in veliko požrtvovalnost, s katero delujejo člani in žrtvujejo ves prosti čas. Ljudskemu odru, nekateri že od prvih počet-kov njegovega obstoja, — in vse to iz samega idealizma. V znak priznanja jdm je izročil lep lavorjev venec. G. predsednik Ljudskega odra se mu je zahvalil za čestitke in rekel, da je geslo Ljudskega odra — delo — in da hočejo s tem geslom korakati po začrtani poti. Nato se je nadaljevala predstava, ki je pokazala, kako resno vrši Ljudski oder svojo kulturno nalogo in da zasluži vse priznanje občinstva m tudi onih, ki gledajo včasih nanj s skepso in celo preziranjem. Z geslom, ki ga je povedal predsednik, naj koraka naprej in bodočnost njegova bo jasna in lepa.
0 Somišljeniki — volivci! Ugotovili smo, da je iz volivnih imenikov izpuščenih zelo veliko volivcev in to zlasti onih iz delavnih slojev. Zato poživljamo vse volivce, posebno pa naše somišljenike, da se čimpreje prepričajo, ako so sploh vpisani in če so pravilno vpisani. Tajništvo SLS za Ljubljano posluje specijelno za pregledovanje volivnih imenikov vsak dan od 5. do 7. ure zvečer. Za volivce pa, ki v delavnikih nimajo časa, posluje tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure dopoldne. Vsa pojasnila za vpis, prepis itd. daje tajništvo.
O Seja Stolne prosvete je danes zvečer ob pol 9 v Jugoslovanski tiskarni.
O Rokodelski dom. Danes je predzadnja pevska an igralska vaja za Martinov večer. Prosimo, naj se je vsi pevci in igralci zanesljivo udeleže. Pričetek je ob 8. uri zvečer.
0 Umrl je včeraj popoldne v 75. letu starosti gospod Miha A ž m a n, strojev, drž. žel. v p. in hišni pesestnik. Pogreb bo jutri ob pol 3. — V državni bolnici je včeraj umrl absolvent trg. visoke šole g. Nande O k o r n. Pokopali ga bodo jutri popoldne ob 4. Naj v miru počivala!
O Pritožba z Mirja. Mnogo je bilo treba prošenj in potov, preden smo dobili prepo-Iretne ceste, a komaj smo to dosegli, že prihaja druga nadloga nad nas: motorna ropotala! Kdorkoli hoče poskusiti vožnjo z ropo-talom, se pride producirat na Mirje, kakor bi bile naše nove ceste javno vežbališče ropo-tačev! Posebno brezobzirna jo neka ženska v hlačah, ki se producira na svojem strašnem ropotalu že tedne in tedne sleherni dan na vseh cestah Mirja; njeno ropotalo tako strašno razsaja, da šklopctajo okna na hišah in to vam gre po desetkrat na dan skozi vse Mirje. Prosimo mestno in policijsko oblast, da napravita konec tej nadlogi, če ne bomo morali poseči kako po samoobrambi. — Več stanovalcev z Mirja.
0 Trajno kodranje, vodno ondulacijo, barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer, Ljubljana.
G) Policijska kronika. Policijska kronika zadnjih dveh dni beleži sicer mnoco raznih
manjših dogodkov, večjega pa nobenega. Aretirani sta bili dve osebi radi vlačuganja ter neki osumljenec tatvine pri tehniku Vidieu v Kosezah, o kateri smo že poročali. — G. Stanetu Podpacu je neznan tatič odnesel iz sprejemne sobe njegovega stanovanja na Gruberjevem nabrežju 300 Din vredno suknjo. — Prav krasno napreduje naša Ljubljana v če-ščenju alkohola: nič manj kakor devet oseb je ovadenih radi kaljen ja nočnega miru, pijanosti in izgredov v nedeljo. Sem spadata tudi dve prekoračenji policijske ure in dva plesa brez dovoljenja. Policijska kronika beleži še osem oseb, ki so se predrznile hoditi ob železniški progi, kar ni dovoljeno, ker se znajo tračnice obrabiti, in 21 oseb, ki se niso držale cestnega reda. — Neka ločena žena in mati je odvedla svojo hčerko.
O Ravno v nos je ugriznil trafikantov pes malega dečka Tončka v Mostah, ko je šel ta kupovat cigarete za očeta. Trafikant pravi, da pes drugače ni popadljiv. Čudno, da noben pes drugače ni popadljiv, razun kadar popade.
© Jeza pa taka. Neki konjski mešetar se je na dvorišču na Rimski cesti tako strašno razjezil nad nekim delavcem, da mu je kar pri priči zob izbil. Ni se šaliti s tako oblastnimi gospodi, kot so konjski mešetarji.
M&rflbor
□Ubitega Ruprchta so Hašli. O bivšem kavarnarju Ruprechtu, ki je bil znan po celem Mariboru kot dolgoletni lastnik kavarne Central, se je pred tedni veliko pisalo, da je izginil nekje ob severni meji. Ruprecht je namreč živel od prevrata pri svojih sorodnikih v Gradcu in je prihajal večkrat v Maribor na obisk. Pred nedavnim časom je bil Ruprecht zopet v Mariboru, a se ni povrnil nazaj v Gradec. Takoj je nastal sum, da gre za zločin. Hčerka rajnega je nekaj časa potrpežljivo čakala, da bosta žandarmerija in policija raz-vozljali uganko z izginitvijo očeta, a ker je bilo vse poizvedovanje zaman, se je obrnila na znanega telepata v Gradcu. Ta telepat si je izbral medium in s pomočjo tega medija so našli v soboto ob robu gozda v Št. Jakobu v Slov. goricah zakopano truplo Ruprechta. Ruprecht je bil ubit, izropan in nato zakopan. Ubiti je imel tedaj veliko denarja pri sebi, ker je prodal vinograd in kasiral izkupiček. Morilca in roparja že tudi imajo, a o tem prihod-njič.
□	Glasbena Matica. Da je tudi pevcem možnost udeležiti se gledaliških predstav, so se pevske vaje preložile na pondeljek, sredo ln petek ob navadni uri.
□	Staroavstrijski oberst umrl. V Poče-hovi pri Mariboru je umrl staroavstrijski upokojeni oberst g. Franjo Stauber. Rajni je bil rojen 1. 1863 v Benetkah in pravoslaven. Pokopan je bil z vojaškimi častmi v ponedeljek popoldne.
□	Kolonija broz razsvetljave. Zelezničar-Bko kolonija, ki obsega 40 stanovanjskih hiš z vrtovi in so v teh hišah 304 stanovanja, je še danes brez vsake razsvetljave. Občina ne more sama prevzeti vseh stroškov za razsvetljavo tega kompleksa, ker spada kolonija pod Upravo državnih železnic. Kot rog temni koti po kolcniji dajejo zavetišče raznim sumljivim elementom, s katerimi ima vedno policija opravka. Katastrofa bi nastala, alko bi izbruhnil v koloniji v temni noči požar in bi nikdo ne videl napeljati vede. Radi ravnokar omenjenih razlogov se je obrnila mariborska občina s posebno ulogo in predlogi na železniško ministrstvo, ki bi naj prispevalo k res prepotrebni razsvetljavi železničarske kolonije.
□	Pomanjkanje učiteljskih moči. Ze lansko šolsko leto smo prejeli pritožbe starišev otrok, ki so obiskovali I. deško ljudsko šolo, da otroci nimajo rednega pouka. Radi prestavitve enega učitelja je moralo šolsko vodstvo združiti 3. in 4. razred ter je v obeh poučeval samo en učitelj in sicer tako, da so hodili učenci enega razreda samo vsak drugi dan k pouku. Meseca maja se je celo zgodilo, da so imeli učenci IV. razreda samo 7 dni pouk. Seveda se je to občutno poznalo na učnem uspehu. Mesto da bi bil pouk proti koncu leta intenzivnejši, zlasti v 4. razredu, ki je nekak pripravljalni razred za prehod v srednjo ali meščansko šolo, pa je vsled krivde prosvetne uprave opešal. Učiteljstvo je sicer storilo svojo dolžnost v pclni meri, toda dva razreda naenkrat poučevati, to presega moči najboljšega učitelja. Letos se je na isti šoli zopet ponovila stara mizerija. Enega učitelja so prestavili in zopet so morali združiti dva razreda, katera poučuje samo en učitelj. Prosvetna uprava se dosedaj še ni zganila, da bi prestavljenega učitelja nadomestila. Upravičene so pritožbe starišev, ki zahtevajo, da se ta nered odpravi. Skrbi jih vzgoja njihovih otrok iu prosvetna uprava je dolžna njihove zahteve upoštevati.
□	Kratka zgodovina Maribora. Neumorno delujoči zgodovinar g. prof. Gabrijel Majcen je spisal priročno kratko zgodovino Maribora, namenjeno širšemu občinstvu, ki se zanima za zgodovino svojega kraja in za naš slovenski Meran, za naš Maribor. Knjiga naj pride v roko slehernega Mariborčana in Slovenca, kar bo tem bolj mogoče, ker je njena cena prav ni ka. Poleg broširane in navadno vezane izdaje, se bo knjiga dobila tudi v boljši vezavi. Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ki je knjigo založila, jc Maribor lahko hvaležen, .ker s tem delom našo mesto prcdnja^i. Knjiga slano broš. 20 Din. Ker je tiskanih bolj malo
izvodov knjig, priporočamo, da se vsi, ki se za knjigo zanimajo, isto čimpreje naroče pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
□	Ce pride Jugoslovan v Italijo. V našem uredništvu se je zglasila gospa, ki je nedavno bila s svojo družino v Gorici. Na postaji Luci-ja-Tolmin je zahtevala tri vozne listke, seveda v slovenskem jeziku. Dobila je eden listek. Uradnik je okence zaprl. Zahtevala je z močnim klicanjem še dva listka. Uradnik ji je dal še — enega in zopet odšel. Med tem je vlak odpeljal. Uradnik je ponovno zatrdil, da namenoma nagaja, ker so potniki Jugoslovani in zahtevajo v slovenskem jeziku. Zdaj je gospa zahtevala, naj vozovnice žigosa za drugi dan, česar tudi ni hotel storiti. Drugi dan
morali kupiti druge vozovnice. Na tako obnašanje človek ne more drugega reči kot: barbarstvo 1
□	Kri za čast zaročenke. V nedeljo popoldan je razburil stanovalce Tržaške ceste krvav dogodek, ki se je odigral na dvorišču hiše Alojza Vidmarja. Predpoldan omenjenega dne je pasla v bližini Vidmarjeve hiše Marija Muršec živino. Vidmar se ji je približal, jo med pogovorom nenadoma zgrabil ter jo hotel posiliti. Na dekličino kričanje so prihiteli na pomoč sosedje in Vidmar je pobegnil. Marija Muršec je popoldan povedala doživljaj svojemu zaročencu 21 let staremu Emilu Toplak. V razjarjenosti je takoj pograbil samokres ter šel isikat Vidmarja. Našel ga je na dvorišču pri sekanju drv, nastavil mu samokres na prsi ter ga grozeče vprašal, kaj je imel z njegovo zaročenko. Vidmar se je postavil v bran ter navalil na Toplaka s sekiro, katero pa mu je napadeni izvil. Nato je zgrabil Vidmar železen drog, toda preden je udaril, je Toplak že dvakrat sprožil. Ena krogla je zadela Vidmarja v levo roko, dočim je druga zgrešila. V tem so prihiteli že drugi ljudje, ki so preprečili nadaljevanje boja. Toplak je bil aretiran, Vidmar pa je moral iskati pomoči v bolnici.
□	Otvoritev umetniške razstave. V nedeljo dopoldan je bila otvorjena v kazinski dvorani razstava mariborskih umetnikov ob prisotnosti oficijelnih osebnosti in številnega občinstva. V nedeljo si je ogledal razstavo škof dr. Karlin ter se osobito zanimal za religiozne motive. Nekaj del je bilo že v nedeljo prodanih. Razstava je po sodbi obiskovalcev najboljša, kar jih je bilo dosedaj v Mariboru ter v resnici zasluži, da si jo vsakdo ogleda.
Celfe
SEJA OBČINSKEGA SVETA,
V	petek zvečer se je vršila občinska seja, ki jo je otvoril župan dr. Hrašovec in nato poročal, da je občinski svetnik Kavs odložil svoje mesto in da je prišel mesto njega v občinski svet g. Voglar, šolski upravitelj.
Po tajni seji so bile štiri osebe sprejete v ob- | činsko zvezo, nakar je občinski svet potrdil statut borze dela in izvolil dva delegata v krajevni odbor, gg. Seliška in Mravljaka.
Nato je sledilo poročilo finančno gospodarskega odseka, iz katerega je bilo najzanamivejše ono, ki obravnava nakup hotela >Pri kroni-. G. referent dr. Božič je stvarno odgovarjal na očitke glede nakupa tega hotela, ki smo jih že priobčili v našem listu, in navajal, da je nakup tega hotela posebno s stališča stanovanjske krize skrajno ugoden, ker se da poslopje dvigniti ter na ta način stanovanjski prostori pomnožiti. Tudi hotel in pa hotelski pro- I stori se bodo oddali le v stanovanjske svrhe. Tudi i je poudarjal, da bi zazidanje prostora na vogalu Vodnikove ulice stalo nad 6 milijonov dinarjev, česar občina ne premore. Tudi bi bito to dejanje nepremišljeno, ker bo Mestna hranilnica na omenjenem prostoru vendarle zidala.
V	debato sla posegla gg. Koren in Rebevv-schegg; oba sta govorila proti nakupu in to iz razloga, ker da se stanovanjska beda z nakupom te stare podrtije ne bo zmanjšala in je nakupna cena z ozirom na potrebno predelavo poslopja previsoka. Nato je zastopal g. Posavec mnenj'e, da je nakup te , hiše na vsak način prenagljena zadeva in da bi do tega nakupa gotovo ne bi bilo prišlo, ako bi se bilo
o tem obravnavalo najprej v občinskem svetu. Zato poziva g. župana, da v bodoče strogo pazi na to, da se ne krši mestni statut, in da mora vsaka taka zadeva priti preje v plenum, predno se reši. O stvari sami pa pravi, da občinskemu svelu ne ostane drugega kakor nakup naknadno odobriti, ker so itak zastopniki vseh klubov v zadnji odse-kovni seji bili za nakup.
Nato sklene občinski svet, da nakupi ob kapucinskem mostu od krajnega šolskega sveta okolice Celje oni prostor, ki je bil namenjen za poslopje okoliške šole. Prostor slane 90.000 Din. Vojnemu erarju se določi najemnina na ponovno prošnjo na Din 120.000, za avgmentacijsko skladišče na 50.000 dinarjev in za smodnišnico na Din 2500. To so skrajne mere znižanja. JusUčnemu erarju se določi najemnina za okrožno sodišče na Din 80.000. Meščanska šola naj dobi nov napis, ki pa naj ne bo pozlačen. — Nato sklene občinski svet, da se prepriča o resničnosti poročila mestnega gozdarja, ki je poročal, da bi bilo treba izsekati in na novo pogozditi 6 ha gozda. V mestni posvetovalnici se nabavi nova lončena peč. Novoustanovljenemu celjskemu godbenemu društvu se da podpore 2500 Din. G. Zumru se proda še ena parcela na Jožefovem hribu. Ravno tako se proda po ena parcela Jakobu Čuku in Francu Planincu pod pogoji, da zidata hiši tekom 1. 1927. in plačala za kvadratni meter po Din 1.50. Državni zaščiti dece v Celju se dovoli podpora do Din 4000. V svrho naprave ceste do nove okoliške šolo naj se odkupi od Leopolda Led-nika ca 1200 kvadratnih metrov zemljišča po 10 Din. Pogodba, s katero se ureja oddajanje toka okoliški občini, se potrdi. Tok se bo oddajal po Din 2.20 KW. Pogoba je odpovedljiva na eno leto. Sklene se napeljati na slroške strank vodovod v razne hiše in odbije obenem dve prošnji za vpis vodarine.
Po poročilu referenta Tujsko prometnega odseka se je razvilo hudo bojno glasovanje. Za to važno politično zadevo so. se tepli demokrati in radikali. Veliki župan je namreč pozval občinski svet, da pošlje tudi mesto Cel je svojega zastopnika v novoustanovljeno Tujsko prometno zvezo za mariborsko oblast. Občinski svet je bil v dvomu, kdo bi bii za to boljši, g. Prekoršek aii g. Posavec. Zadevo sla smatrali obe stranki za lako strašno važno, da ie moral a. župan odrediti clasovanio Dotom list-
Lepota
je nadragocenejši okras vsake dame. Z negovanjem lepote se ohrani mladost, ki osvaja in osreča vsakogar.
Elida Ideal^milo da koži zdravo barvo ter elastičnost
mladosti.
v
.Cisto, blago in izredno parfumirano. Olepša Vas le
ELI
IDEAL-MILO
Temeljito parfumirano.
kov in poleg tega tudi sam na ta način glasovati; g. Prekoršek je bil izvoljen s 16 glasovi.
Poročilo o izvršenih delih na pokopališču je vzel občinski svet na znanje. Proti podelitvi novih sejmov v okolici se je občinski svet izjavil kljub temu, da je nasprotno mnenje obvladalo v odseku. Avtotaksni družbi v Celju se izreče lokalna potreba za podelitev koncesije. Ravno tako se tudi Josipu Žumru izreče dovoljenje, da sme svoj avtomobil poslaviti na Krekov trg.
*
•0" Protestni shod trgovskih pomočnikov
in nastavljencev je v petek zvečer prav z izdatnim številom udeležbe od strani članov dal izraza nezadovoljstvu nameravanemu ukinjenju bolniškega in podpornega društva. Sprejeta je bila na sestanku znana resolucija.
•©■ Gledališče. Danes zvečer igrajo ljubljanski igralci v našem gledališču Anzcngru-berjevo »Slabo vest«.
Škofja Loka.
Ugotavljamo: 27. septembra, torej pred celimi 6 tedni je divjala od Žirov, po Poljanski dolini ln tod mimo ona silna povodenj, po kateri je bila dolina ponekod popolnoma neprehodna; danes je prehod že nekoliko lažji in vendar si dva merodaj-na gospoda, g. veliki župan in g. načelnik Gradbene direkcije krajev od Škofje Loke do Žirov še nista ogledala. Bila sta v Škof ji Loki, prišla sta v Žiri iz Logatca, a izognila sta se največjemu razdejanju. Da, iz Loke v Žiri se ni mogoče pripeljati z avtom. »Slovenec« je že tiste dni po povodnji prosil merodajne činitelje, naj si ogledajo vse razdejanje; kakor je videti, ni zaleglo nič. Kako naj poitem ljudstvo pričakuje razumevanja in pomoči v svoji nesreči?
Mestna hranilnica. Upati je, da bo sklep obč. sveta, ustanoviti mestno hranilnico, postal resnica. Tozadevna vloga na veliko županstvo je že deloma rešena. Upamo, da bodo potem tudi pravila v kratkem odobrena in bo z novim letom hranilnica že lahko začela poslovati. Svoje prostore bo imela tik zraven magistrata. Oprava je že v delu.
Cesto na kolodvor so letos precej popravili, vendar še vedno ni to, kar smo včasih pred vojno imenovali »cesto«. Ob trajno slabem vremenu, kakor je letos, za pešce ni prav pripravna. Za vozove je še premalo trda. Težko je, ker so letošnje povodnji povsod naredile toliko škode in cestni odbor komaj sproti krpa, kar je voda razdrla. Vendar upamo, da se bodo tudi za cesto na kolodvor našla še sredstva, da se spravi popolnoma v red. — Prevoz k vlakom oskrbujeta sedaj dva avtobusa. Ze nekaj tednov vozi z žirovskim avtom najemnik poštnih voženj J. Eržen. Zadnje dni pa je zopet začel voziti g. Ješe, ki je pred nekaj meseci vožnjo vsled slabega stanja ceste začasno opustil.
Tržič
Občni zbor obrlne jveie v Tržiču so je vršil v nedeljo dne 81. oktobra t. 1. Ob zadovoljivi udeležbi je otvoril predsednik g. Joško Toporiš zborovanje. Iz posameznih poročil odbornikov se je raz-videio, da je obrtna zveza v Tržiču v preteklem poslovnem letu vzorno in agilno delovala. Zelo pohvalno ie omeniti naklonjenost obilne organi-
zacije napram obrtnemu nadaljevalnemu šolstvu s tem, da je nakazala denarno podporo med poslovnim letom šol. vodstvu za vzdrževanje obrtno-nada-Ijevalne šole. Iz poročil n, da je imela obrtna zveza 22 rednih in 14 izrednih sej kakor ludi iz blagajniškega poročila, ki izkazuje preko 00.000 Din prometa, je razvidna velika agilnost te organizacije in vsaka hvala na tem mestu bi bila odveč. Vsekakor pa zasluži celokupen odbor izredno priznanje za velikopotezno akcijo ob priliki prireditve obrtne razstave v Tržiču združeno z razprodajo srečk, ker je s tem pripomogel šibkejšim slojem do lepih in dragocenih dobitkov za majhen denar. Ob priliki volitev novega odbora so bili po večinoma voljeni dosedanji odborniki, le bivši predsednik Joško To-poriš je začasno odklonil izkazano mu zaupanje vsled preobilnega dela v lastnem obratu kakor pri raznih organizacijah. Na predlog bivšega predsednika je bil soglasno izvoljen za predsednika obrtne zveze v Tržiču g. Markič Alojzij, ključavničarski mojster. V upanju, da bo vse sile zastavil za pro-cvit obrtno zveze, pozdravljamo novega predsednika in mu želimo obilo uspeha v bodoči' poslovni dobi.
Jfesenice
Razdiralno delo Savo. Kakor smo že poročali, se je Sava od zadnje katastrofe prevalila is> svoje struge in je od takrat glavni tok usmerjen narovnost proti Štrausovi hiši. Gradili so štiri dni skoro noč in dan, zmetali v vodo nebroj smrek, kamenja, skal, plotov in drugih takih stvari, a vse nič ni pomagalo. Vedno bolj in bolj se je visoki breg posipal. Žalostno je bilo v četrtek popoldne gledati, ko so videli, da ni nobene pomoči več in so pričeli eternitno streho odkrivati. A bilo je že prepozno; samo pedenj zemlje je bilo še ob hiši, zato se ljudje, ki so bili na strehi, niso več upali na ono stran ob vodi, tako da so odkrili le polovico strehe. Zdelo se nam je kakor pri bolniku, katerem je vsaka pomoč zaman ter pričnejo s pripravami za smrt. Zvečer ob 8 se je zrušil prvi del zidovja in gotovo bo šel kmalu tudi zadnji del lviše v valove. Kdor ve, kaj se pravi z lastnimi žulji in prihranki poleg svojega dela v tovarni postaviti si lično hišo in urediti čeden vrt, tega mora v srcu zaboleti, ko vidi sedaj te razvaline, vse uničeno in razdejano in to še na zimo. Kam bo šel sedaj delavec trpin s svojo družino? Stanovanj ni nikjer. Ali naj si tam na Dečmanovem travniku postavi šotor po vzorcu ljubljanskih brezstanovanjskih siroma. !<ov? A pri vsem tem je pa še najhuje to, ker si bo Štravs v svesti, da bi mu bili lahko rešili hišo, ako bi bili hoteli. Tri leta je bilo časa, da bi bili napravili škarpo, a merodajni krogi so niso zmenili za to. Ko bi bila na onem mestu škarpa v dolžini kakih 100 metrov, bi dobravskega mostu voda ne bila vzela. Koliko je ta stal, vedo merodajni krogi) sami.
Trbovlje
& Imenovanje kalehelov. Za stalnega 'knteheta na trboveljski osnovni šoli je imenovan z dekretom g. Jože Zmavc, sedanji katehet in I. kaplan istotam: za stalnega kateheta tudi z dekretom na Vodenskt šoli pa g. Miroslav Ratej, sedaj kaplan v Žalcu.
Oddaja občinskih poslov. V sredo, 10. t. m. ob 2 popoldan je zaprisega novega župana g. Siller-je iu drugih odbornikov in obenem predaja občinskih poslov. Ta občinski odbor jo bil izvoljen v marcu in se je imenovanje zavlačevalo dosedaj. ^^
PokkuSen vlom. V Društvenem domu imajo razstavo dobitkov za loterijo, kateri so bili izžrebani v nedeljo popoldan. Dragoceni dobitki so bodli v oči nekoga in je v noči od sobote na nedeljo poizkusil skoz okno vlomiti v razstavno sobo, nevedoč, da so bili čuvaji na mestu, ki so vlomilca pregnali.
Z
olh Savi
Kaše orgle, ki so do letošnje jeseni kazale žalostne sledi vojne, vse, kar je bilo pemeni-tega, divjaški razdirajoče uničevalnosti, so danes zepet, kakor so izšle iz rok mojstra G o r š i č a. Ne samo to! Strokovnjaško mnenje pravi, da so danes celo boljše, dasi so od nekdaj veljale za eno največjih in najboljših Goršičevih del. In res so s svojimi 25 izpremeni v krepki, tako izraziti Gor-šičevi intonaciji polnile našo prostrano cerkev, da jo je njih mogočni pa vendar voljni, prijetni glas kot morje preplavljal in v mogočni plimi in oseki naraščal iu upadal pod visoko razpetimi oboki. Zdaj pa je mojster Franc Jenko iz Št. Vida nad Ljubljano — Milavčev učenec — dostavil ogromno množico odvzetih piščali, da bi se petero ali desetero manjših orgel moglo z njimi popraviti, in hkrati vstavil nov izpremen, trobento 8'. Z njo ie prišel v naše orgle tisti kovinski blišč in sijaj, ki so ga orgle že od začetka pogrešale, tako da orgle danes navzlic velikanskemu prostoru kar grme. Posebno zajemi j ivo je, s kako obzirnostjo do velikega mojstra Goršiča si je mojster Jenko znal pomagati, da je vstavil novi tako koristni register, ki veliko prostora potrebuje ne da bi iz orgel vzel katerega starejših in tako orgle oškodoval. Prestavil je staro krepko cevno flavto 8' na novo sapnico nad abstrakti na tleh in jo iznajdljivo, s skrajno preprostim mehanizmom dvoramnega vzvoda spel z navpičnimi abstrakti, tako da prsti nove obtežiive praktično prav nič ne čutijo. Trobento je pa postavil na flavtino mesto. — Orgle je tudi vsestranki osnažil in uredil, tako da smo z njegovim izvrstnim delom, pa tudi z zmernimi cenami zelo zadovoljni. Mojstru Jenku, ki v Št. Vidu izdeluje tudi dobre harmonije po ugodnih cenah, želimo pri njegovem Jelu obiio uspeha in ga z veseljem priporočamo.
»Jutro« in motorna brizgalna. Dopisnik notice >Zagorje ob Savi«, objavljene v »Jutru« štev. 253 dne 3. t. m. je čutil potrebo ošvrkniti tukajšnje Prostovoljno gasilno društvo, češ, da je motorna brizgalna, za katero se je požarni brambi tako zelo mudilo, in ki je stala mnogo denarja, z vzpostavitvijo hidrantov popolnoma odveč. Poskusi s hi-dranti vodovoda da so pokazali, da funkcijonirajo brezhibno. Prav! Pribijemo samo značilno dejstvo, da se k temu poizkusu merodajnim faktorjem ni zdelo vredno pozvati tudi gasilce, ("'emu neki? V slučaju požara jih bodo le-ti itak dovolj preizkusili! Tudi ni imelo gasilno društvo nobene bes, , ko se je odločalo, na katerih mestih naj se montirajo hidranti. — Brihtni pisec notice, ki pozna le sebe v svojem ozkosrčnein lokal-patriotizmu s svojimi kratkovidnimi očmi niti tako daleč ne vidi, kolikor je obzorja s farnega zvonika. On je videl, da so hidranti nesli vodo čez njegovo hišo; in to mu zadostuje popolnoma! Sede in zapiše: »... motorna brizgalna je sedaj odveč!« — Posestniki okoliških vasi naj si pa sami napeljejo vodovbd in postavijo Mdrantel Gasilci se sicer v slučaju nesreče žrtvujejo in pomagajo prostovoljno in nesebično vsakomur; skrbijo, da se gasilne naprave izboljšajo in modernizirajo v korist prebivalstvu: za vse to pa modri pisec »Jutrove« notice nima smisla, zato pa se mora obregniti ob motorno brizgalno.
— Tako ss dela v »naprednim« Zagorju. -----------------
»PIŠI
Braslovče. V soboto, dne 6. novembra t. 1. je timrla daleč izven svoje župnije znana gospa Marija Pauer. Letos, meseca marca, je praznovala svoj devetdeseti rojstni dan, h kojemu so ji razni časopisi castitali. Poročila se je stara komaj šestnajst let s trgovcem g. Paurom in je kot mati več otrok ostala vdova s trgovino in velikim posestvom, kar je še dolgo vodila vzorno, kakor bi komaj zmogel marsikak mož. Bila je vedno pripravljena pomagati ljudem z radodarno roko in z dobrim svetom; starejše kmetice so večinoma hodile v raznih nepri-likah vprašat Paurovo gospo in vselej je vedela prav in koristno svetovati, tako da si je s tem pridobila ugled in veliko ljubezen ljudi. — Blag ji spomin!
Boli. Belo. Tukaj so zadnjo sredo pokopali ob največji vdeležbi vaščanov umorjenega domačega fanta Franceta Šimnica. Sodna obdukcija je konsta-tirala, da mu je morilec zadal s -;šteletom< 12 cm globoko rano v vrat in mu je prerezal žilo odvodnico, vsled česar je smrt hipoma nastopila. Umor je tem bolj skrivnosten, ker umorjeni z morilcem z Bleda ni živel v nikakem sovraštvu in ne v pve-piru, tudi v usodepolni noči ne, nasprotno še tili pred umorom mu je daroval smodko. Značilno pa je, da ie morilec imel s seboj »štelet« in z njim j izvršil krvavo dejanje. Miroljubni, pošteni fantje I takih nožev ob nedeljah ne nosijo seboj. — Be- I lanski fanti so bili vsi brez nožev (tudi umorjeni) in vsi popolnoma trezni. — To soboto pa je Španci- | čevo družino zadela zopet težka izguba. Umrl je i oče-gospodar Valentin Šimnic, star 75 let, ki za- | pušča na domu vdovo in eno hčerko. Na tragičen način je izgubil vse svoje štiri sinove. Umor sina Franceta je nad vse pretresel težko bolnega očeta in gotovo pospešil njegovo smrt. Težko prizadeti rodbini naše sožalje!
Gotenica pri Kočevju. Dne 20. oktobra t. 1. je zapustil g. Ivan Tavtscher po petletnem bivanju našo občino, imenovani je bil tu lovski nadzornik pri lovskem najemniku R. Soserju iz Kočevja ter po mnogih občinah in vaseh znan. Odpotoval je že meseca avgusta v svoj novi službeni kraj na Bled, kjer je dobil službo lovskega voditelja. — Med tukajšnjim prebivalstvom je bil zelo priljubljen in ;»a bomo težko pogrešali.
Sv. .Turij ob Ščavnici. Prireditev Bralnega društva (Črnošolec), napovedana za dan 14. novembra, se radi raznih ovir preloži na dan 21. novembra. Takrat pa se vrši v vsakem slučaju in pri vsakem vremenu.
Naše čSifaštvo
VOLITVE V SSLU.
Vsi tovariši, ki so izven Ljubljane, naj pri-flejo sigurno v soboto, dne. 13. t. m. v Ljubljano, da se lahko udeleže volitev v SSLU. Izvršite svojo volivno dolžnost že. v prvih popoldanskih urah! — Kdor izmed tovarišev še ni plačal članarine, naj nemudoma kupi predpisani štiri dinarski kolek pri vratarju, s čimer je poravnana članarina. Kolek nalepite na zadnjo stran indeksa. — K volitvam prinesite indeks; kdor nima indeksa, bo lahko volil tudi z legitimacijo. — Poiščite vse tovariše, I I niso v Ljubljani, in jih opozorite na važnost volitev v SSLU in na njihovo dolžnost, ki jo imajo storiti. Vsi člani naših katoliških akademskih društev morajo na volišče, da dokaže in s tem že toli preizkušeno in neomajno disciplino! Tekom teh dni, ki nas še ločijo do dneva volitev, naj gre vztrajna in neumorno agitacija od člana do člana, od tovariša do tovariša! Po potrebi bo naš voiivni odbor se objavil potrebna pojasnila v uašeui časopisju.
SLOVENSKA DIJAŠKA ZADRUGA V PRAGI.
Redni občni zbor S. D. Z. v Pragi se je vršil i 15. oktobra 1926. Najvažnejše je bilo poročilo bla-! gajnika o denarnem stanju zadruge, ki je zelo žalostno in grozi z ustavitvijo podpor. V šolskem lelu 1925-26. je bilo podpiranih okoli 15 akademikov stalno s 150 Kč mesečno. Ta denar je nabran izključno z nabiralnimi akcijami po Sloveniji. Ne moremo pa stalno nadlegovati naših dobrotnikov; sicer so pa tudi prinesle zadnje nabiralne akcije minimalno vsoto. Rešitev zadruge je torej mogoča le na ta način, da se spomnijo stari podpirani člani S. D. Z. — in tek je mnogo — na svojo akademsko besedo, da bodo vsa posojila začeli vračati takoj, ko pridejo do kruha.
Odbor zadruge nujno prosi zato tem potem bivše podpirance, da začno takoj vračati dolg, ozir. da javijo svoje naslove. Trdno pričakujemo vsestranskega odziva, sicer bomo prisiljeni iskati naslove z javnim imenovanjem imen podpirancev. Naš račun je pri Ljubljanski kreditni banki, štev. pošt. ček. računa 10.509.
Vprašanja na naslov: Tajništvo Slovenske dijaške zadruge, Praga VII. Bubeneč, Jihoslovanslca
studentska kolej.	Odbor S. D. Z.
• * •
Novi o^bor »Danice«. J. k. a. d. »Danica« si je izvolila na 65. rednem občnem zboru dne 4. novembra 1926 sledeči novi odbor: Predsednik Mencinger Avguštin, stud. phil.; podpredsednik Šmajd Albin, abs. iur.; tajnik Hartman France, cand. jur.; blagajnik %ogar Joža, cand. iur.; gospodar Bizjak France, stud. ing.; revizorji Filipič Jaka, abs. geod., Kocjan Andrej, stud. phil., Petelin Stane, abs. phil. — Društveni večer bo v četrtek 11. t. m., na kar opozarjam vse lovariše. gg. starešine in člane bratskih društev. — Tajnik.
Občni zbor »Zarje«. Danes v torek 9. novembra ob 8 zvečer 51. redni občni zbor J. K. A. D. »Zarje«. Dnevni red običajen. Udeležba za vse člane strogo obvezna, — Odbor.
Vihodm liturgsjja v Londonu.
Zadnji čas se med Angleži vedno bolj širi ! zanimanje za krščanski Vzhod. Mnogo zaslug pri tem ima društvo sv. Janeza Zlatousta, o čigar ustanovitvi je »Slovenec« svoječasno že poročal. To društvo, ki je ustanovljeno za katoliške Angleže in ima podoben namen kakor pri nas Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, je koncem preteklega meseca (26. do 30. okt.) v Londonu priredilo »Vzhodni liturgični teden« (Rastem liturgical week). Prireditev, ? va te vrste na Angležkem, je najlepše uspela. Vršila sc je v Wesiminstru. Predsedoval je westmin-sterski nadškof, kardinal Bourne; navzoč je bel predsednik Vzhodnega zavoda v Rimu, škof Mih d' Herbigny, Štiri dni so se vršila predavanja o krščanskem Vzhodu, med drugim o, vzhodnem meništvu, o ikonah, o ruski glasbi, o bizantinski liturgiji, o grškem meništvu.
Škof d' Herbigny je naglašal potrebo, da katoliški narodi na zahodu proučujejo ne samo dogmatično stališče krščanskega Vzhoda, marveč skušajo prodreti tudi v duha vzhodnih narodov. Če bomo dobro poznali Vzhod in pa vzhodno dušo, bodo izginili predsodki, ki jih je žal na Zapadu dandanes toliko razširjenih. V tem oziru vrši hvalevredno nalogo papeški Vzhodni zavod v Rimu. Govornik upa, da bodo tudi Angleži upoštevali važnost zavoda in pošiljali tja vedno več svojih sinov, ki se bodo posvečali znanstvenem študiju krščanskega Vzhoda,
V soboto, 30. oktobra, se je teden zaključil s slovesno službo božjo po vzhodnem obredu v slovanskem jeziku. Služba božja se je vršila v sloveči westminsterski katedrali; opravil jo je ruski duhovnik VI, Abrikosov. Navzoča sta bila kardinal Bourne in škof d' Herbigny. Rusko petje je proizvajal stolni cerkveni zbor. Svečana liturgija in dovršeno rusko petje cerkvenega zbora sta na vse navzoče napravila velikanski vtisk.
Društvo sv. Jan. Zlatousta je še mlado; »Vzhodni teden« v Londonu je bil takorekoč prvi poskus društva, da stopi pred širšo javnost. Priznati jc treba, da se je ta poskus posrečil. Začetek je sedaj storjen in društvo bo skrbelo, da zanimanje za krščanski Vzhod na Angleškem ne bo več zamrlo.
feldSi
Zveza muzikov v Ljubljani priredi, kakor smo že opozorili, v soboto dne 13. t. m. v veliki dvorani Uniona svoj prvi simfonični koncert v letošnji koncertni sezoni. Glavna točka sporeda je simfonija v C-duru, delo enega najznamenitejših ruskih komponistov Balakireva. Poleg njega sta zastopana na koncertnem sporedu še Riharg Strauss in Honegger ter eden najboljših jugoslovanskih instrumentalnih komponistov Krešimir Baranovič. Koncert i?,vaja orkester, ki šteje nad 50 godbenikov, med njimi bo 10 prvih violin. Orkester vodi operni kapelnik Anton Nefat. Predprodaja vstopnic je tokrat deloma v Matični knjigarni, deloma pa v trafiki Sever v Šelenburgovi ulici.
/ Anton Jobst: Mariji, src Kraljici! 9 Marijinih pesmi. Za meš. zbor z orglami zložil — — z dovoljenjem škof. ordinarinta v Ljubljani z dne 12. avgusta 1926. Samozaložba. Poklonil gosp. Jerneju Kopaču v Ljubljani.
Jobsta z veseljem zasledujemo — lepo se razvita. Vedno je bolj jasen, vedno bolj plemenit, očividno si vedno boli bistri glasbene pojme, čisti umetniško čuvstvovanje, vedno manj nepotrebne šare je v njegovih delih, vedno več zdrave, naravne preprostosti. V tej zbirki je marsikaj, kar bo vsakteremu zboru v veselje in bo vsakteremu po-slušavcu globoko odzvanjalo v srcu. Največ se bo pač pela št. 8, ki tako naravno, gladko teče. nikamor ne zadeva, v svoji ljubeznivi preprostosti nič ne misli, da se mora delati kaj več, kakor ie: nežen izliv otroškega srca. In vendar njen izraz kaže vsaj toliko novo lice kakor katerakoli druga z gostimi zato težkimi harmonijami prenasičena harmonične tvorbe s kaleidoskopično naglico menjajoča, pestrosti iščoča, pa nepotrebne ostrine ustvarjajoča, ki jih uho ne more slediti, in so zato besedilu in melodičnemu poteku v kvar. Ne vem si tudi tolmačiti pogostih sekundnih zadržkov, ki se zde upravčeni le tedaj, kadar neprijetno trdoto nalašč želimo. Ne vem tudi, zakaj naj bi se takt brez resnične potrebe izpreminjal. Ce bi se v št. 6 začetkoma vzel kesneje pa '/«takt, bi bil ritem dokaj
jasnejši in potek preprostejši. Saj si mora pevo-vodja z deklamacijo pomagati. Kdor tega ne zna, mu tudi s taktovsko menjo deklamacije ne boš izboljšal. Kaj drugega je n. pr. koncem glorije v Premrlo v i maši na čast sv. Jožefu (cum San r to Špiritu), kjer bi moral po dekl. biti pisan lU takt in morajo pevci tudi tako peti; orkester pa igra SU kakor je pisano; vsled tega boja med *U in 3A ritmom nastane silovito gibanje in v tej glasbeni brezpostavnosti prečudno valovanje, da se človeku zdi, če se to mesto dobro izvrši, da so svetovje maje in se mu tla zibljejo pod nogami. S tem seveda nečem trditi, da je Premrl ritmično označanje vselej upravičeno menjaval (prim. Victinae pasclia-li, nekaj Marijinih pesmi).
Sicer pa je v Jobs u toliko moči, toliko zdravja, toliko čuta za lepoto in plemenitost, da upravičeno smemo od njega še veliko pričakovati. Ko se reši mnenja, da je ni cene, da bi zanjo dal zajemijivo harmonično tvorbo; ko pride do tega, da bo gladkemu teku, lahnemu, prožnemu rcipevu, jasnosti na ljubo rad, brez oklevanja žrivoval nov, duhovit harmoničen domislek, ki mu je ravno v prste prišel; ko se povzpne do globokega prepričanja, da ni, da bi moral v osmih, desetih, dvanajstih taktih vse povedati, kar se povedati da, bodo pesmi, ki so že zdaj lepe, mile," še vse lepše, milše.
Zbirko bi bilo dobro, če bi vsi zbori vsaj deloma rabili. Je veliko dobrega, lepega, novega v njej._________K-
£fuhlf€insl£0 gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 9. novembra: Zaprto.
Sreda, 10. novembra: MACBETH, tragedija. Red E.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Torek, 9. novembra: CAVALI.ERIA RUSTICANA. GLUMACI. Zadnje gostovanje g. Sigmunda Za-levskega v naši operi. Izven. Sreda, 10. novembra: SEVILSKI BRIVEC. Red D.
Iz gledališke pisarne. Uprava Narodnega gledališča prosi vse p. n. abonente, da vplačajo tretji obrok abonmaja do 10. t. m.
V torek nastopi g. Zalevski poslednjič, in sicer v partiji Tonia v »Glumačih«, ki jo poleg Borisa šteje med največje svoje uspehe. Pri poslednji izvedbi v Zagrebu je bil prisiljen ponoviti cel -prolog, ki ga izvaja mojstrski. Pač osamljen slučaj v gledališki zgodovini. Ostale partije pojejo: ga. Lovšetova ter gg. Knittl, Mitrovič, Mohorič. Poleg »Glumačev« se vprizori po dolgi pavzi popularna »Cavalleria rusticana« v deloma novi zasedbi. Nastopijo: ge. Thierry-Kavčnikova, Potuč-kova (prvič), Poličeva ter gg. Knittl in Janko (oba prvič).
Mcsfo g. Knittla poje danes vlogo Cania v operi »Glumači« g. Orlov.
Maritoorslzo gledišče
Torek, 9. novembra ob 20: PAGLIACCI in BA-STIEN IN BASTIENNE. Ab. C.
ECsifige in revije
Latinsko slovenski slovar. Sestavil profesor dr. Fr. Bradač. Ko se je po prevratu uvedel v višje razrede naših srednjih šol slovenski učni jezik, smo živo pogrešali primeren latinsko-slovenski slovar. Naravno! Čitanie klasikov brez slovarja je ne samo^ zelo težko, ampak naravnost nemožno. Kajti Rožkov — za svojo dobo v nižjih razredih prav poraben slovar je pošel, nadomestilo pa — razni slovarji in slovarčki k posameznim latinskim klasikom so bili le nedostatni in iz pedagogiških ozirov nedopusini surogati. Zato je bila želja po latinsko-slovenskem slovarju splošna. Pričakovali smo Wiesthalerjev latinsko-slovenski slovar — a neugodne financielne neprilike so nam odvzele nado, da bi dobili v doglednem času ta prepotrebrii latinsko-slovenski slovar. Zato je vsak ljubitelj klasične književnosti in zlasti vsak profesor klasične filologije z veseljem sprejel sporočalo, da je Jugoslovanska knjigarna sklenila izdati latinsko-slovenski slovar, ki ga je sestavil dobroznani šolnik, vseučiliški profesor dr. Franc Bradač. Pisateljevo ime nam jamči, da bo njegovo delo sigurno podalo prav poraben učbenik za poučevanje klasičnih jezikov. In nismo se motili. Ta slovar — uspeh večletnega vestnega in napornega dela— je prekosil vse naše pričakovanje. Podpisani je na založnikovo željo oskrboval korekturo in je zasledoval vsebino dela od začelka do konca Kontroliral je pisateljevo delo s pomočjo večjih latinsko-nemških slovarjev lin specialnih slovarjev za nekatere rimske klasike, in je pri tem spoznal pisateljevo vestnost in popolnost. Slovar obsega ves besedni zaklad latinskih pisateljev, ki se čitajo na srednjih šolah t. j. Cezarja, Cicerona, C a 11 u 11 a , Curtija, K o r a c i j a , Livlja, Nepota, Ovidija, Plin i.j a, Properca, Salustija, Taci t a, Tibulla, V e r g i 1 i j j a ter izbranih del P1 a u t a in T e r e n c i j a. Posebno vrednost podeljuje temu slovarju obširna frazeologija za začetne klasike — Nepola, Curtija in Cezarja — in tako olajšuje začetno čitanje latinskih klasikov. Pa tudi pri težjih mestih ostalih klasikov bodo našli uičtelji in učenci dovolj frazeoloških opomb, tako, da ta slovar daleč presega slične nemške priročne slovarje (n. pr. Langenscheid!) kvantiteta je povsod skrbno označena. Vse hvale vredna pa je tudi tehnična stran slovarja, ki dela vso čast tiskarni. Omembe vreden je tudi pridejan slovar mitoloških imen, ki bo v izdatni meri olajšal čitanje latinskih klasikov. Z ozirom na vse to morem le čestitati pisatelju in založni knjigarni na lepem delu, profesorjem klasičnih jezikov in učencem pa na lepem novem učbeniku.
»Kalcndar najsvet. Srca Jezusovega«. Zadnje dni oktobra je bil dogotovljen prekmurski koledar za 1. 1927. Izšel je v tiskarni E. Balkanyi v Dolnji Lendavi. Dobi se tam in na upravi »Novin: v Črensovcih. Stane 8 Din. — Ako primerjamo koledar s prejšnjimi letniki, lahko z veseljem konšta-tiramo, <Ja se opaža precejšen napredek in da treba le še en korak in koledar doseže svojo predvojno obsežnost, l<o se je lahko kosal z drugimi slovenskimi koledarji. Vsebina je pestra in tudi zanimiva; skoraj polovica snovi je izšla izpod peresa prekmurskih dijakov (srednješolcev in akademikov). V koledarju je precej narodnega blaga (pesmi in pripovedke). Zastopan je tudi umrli ^Miroslav«, čegar pesmi se pripravljajo za tisk. Obsežnejša dela so: Presajena vijolica (povest izpod peresa dijaka-gimnazijca), Kodiš (povest), Da smo ešče Vogri bili..., Sveti večer (šest božičnih slik). Razen leposlovnih spisov prinaša koledar spise nabožne vsebine (200 letnica sv. Alojzija, 700 letnica smrti sv. Frančiška itd.), članke o šolskem vprašanju (Naše šole, Nekaj o našoj sobočkoj gimnaziji, Marlinišče) in z ozirom na važnost agrarnega vprašanja »Pravila Agr. zadruge«. Da tudi ugank in smešnic ne manjka, se po sebi razume. — Koledarjev je v Sloveniji mnogo, a prekmurski je v gotovem oziru nekaj posebnega. Po starosti spada med najstarejše slovenske koledarje; pri-
hodnje leto (1928) bo obhajal že 25 letnico svojega obstoja. Kaj je bil Prekmurcem v preteklih letih, bo vedel le tisti, ki pozna zgodovino Prekmurja za časa madjarskega podložništva. Na vsak način zasluži, da se seznanijo z njim tudi Slovenci izven Prekmurja.
»Prerod«, glasnik za preporod in nravno po-j vzdigo naroda, izšla je 11. številka. Vsebina: Obve-! stilo. — Dr. Fr. Debevec: Kuga in strast. — Kriha: I Konj modruje. — Prosvetno okrožje Kamnik: Sred-! stva za boj proti alkoholu. — Jeromen Karol: j Nravni prerod in kultura (II). — Boris Grad: Skica iz dežele. — Hinko Druzovič: Od greha pija-' nosti. — Mirko Kunčič: Vseh mrtvih dan. — Pod drobnog'edom. — Naš pokret. — Drobiž. — Slovstvo. — Celoletna naročnina Din 10. Uredništvo in uprava v Ljubljani Poljanski nas p 10.
»Vigred«, dekliški list; Ljubljana 1926; št. 11. Vsebina je kakor skrinjica draguljev: Fr. P.: Svet-; niče božje. Janko poljanšek: Vseh vernih duš dan. j Lurd — svetovno svetišče (Dalje). P. Krizostom: i V kripti sv. Ceciiije. Pismo o zaupanju. SI. Savin-I šek: Plastika ali kiparstvo. Od srca do srca. V spo-I min. Iva: V prirodi. Fr. Neubauer: Pogledal sem v srce. Mira: Črne ptice. Zdrava, roža Marija. Slavko Savinšek: Angelira (Dalje.). Likovič Joža: Mrliška pesem. Zvona Primčeva: Na Kalcu. A. Becker — Z v. Pr.: Jesenska pesem. Matko Krevh: Pod božjim varstvom. Rožni dom: Francka G.: O vseh svetih. Vigrednica — gospodinja. Organizacija. Ali ljubiš Koroško? Ivanka Š.: Telesno zdravje — duševna moč (Nadaljevanje). Tz orliške centrale. Sestre se. s''ram. Drobiž. Prejeli smo in priporočamo. Uredniška molčečnost. — Naročnina za »Vigred« znava celoletno le 25 Din. List se naroča pri upravi Ljubljana, Ljudski dom.
NAJBOLJŠI NEMŠKI LAHKI ATLETI.
Nemški športni urad za lahko atletiko izda vsako leto seznam najboljših desetih lahkih atletov. Tako tudi letos; uspehi so upoštevani do 15. oktobra. Da se izključijo pomote in slučajni uspehi, so vzeli v seznam po možnosti le take atlete, ki so kakšen uspeh dosegli dvakrat. Čas Korniga 10.3 na 100 m v Leipzigu so dali v oklepaj. Pa tudi 10.4 v Halle je boljši čas kot dosedanji nemški rekord. Wege je dosegel 10.5, Corts in Houben 10.7. Dosti boljši kot lanski so' časi na 200 m, Kornig z 21.5 dosegel nemški rekord. Tek na 400 m ne izkazuje nobenega zboljšanja, prav tako tudi ne povprečnost na srednje razdalje sploh, čeprav se je dr. Peltzer sam zase povsod zelo odli. koval. Na 804.665 m (pol angl. milje) je postavil nov svetovni rekord z 1:51.6, na (.rugeni mestu je Bocher z 1:54; nemški rekord je 1:52.2. V seznamu ni 1000 m; Peltzer jih je v Hamburgu pretekel v 2:27.4. Nov svetovni in nemški rekord je napravil Peltzer na 1500 m s 3:51. Neobičajno progo 2000 m je pretekel VValpert v 5:34, 5000 m Dickniann v 15:10.3, 15 km Pursten v 49:23.7, 42.2 km (mara-tonski tek) Reichmann v 2:41:09. Peltzerjev čas 400 m lese 54.9 je lep, a bi se dal lahko še zelo zboljšati.
Na daljavo je skočil Dobermann 7.36 m, mladi Meier pa 7.32 m. V višino pa ne skačejo posebno: Pasemannov rekord 1.923 ni iz leta 1911. je še zmeraj neomajan. Skok ob palici še sedaj ni prišel čez 3.80 m.
Kroglo sta sunila Schrijder in Brechenmacher precej čez dosedanji rekord, prvi 14.62, drugi 14.52, obojeročno Brechenmacher 25.545 m. V kladivu je prišel Mangna 43.12, Furtvvengler na 42.72 m. V metanju kopja nič novega/
Naznanila
Družabni klub. — Izredni občni zbor se vrST v četrtek 11. t. m. ob 20 v Akademskem domu. Na sporedu volitve novega odbora, eventuelno sklepanje o začasnem prenehanju klubovega delovanja.
Poizvedovanja
Na ljubljanskem trgu se je našlo nekaj denarja. Dobi se v frančiškanskem samostanu na jiorti.
V mrazu, megli in ob vlažnem vremenu
ne hodite z doma
ne da bi vzeli v usta
pastiijo
VALDA
ki Vam prihrani in odstrani nahod, grlobol,
katarje, hripo, influ-enco, naduho itd.
Toda predvsem pazite, da dobite izvirne
Dobe se v vseh lekarnah in arogeri|ah
fŠČE veletrgovina papirja in razglednic. Osebno sodelovanje mogoče. Potrebni kapital 50 do 100 tisoč dinarjev. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »EKSISTENCA« št. 7684.
V zapuščino po umrlem župniku gosp. Franu Tropu spadajoče premičnine, zlasti lepo pohištvo, dragocen harmonij, razne knjige itd., so bo prodalo na prostovoljni javni dražbi v žup"išču v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah v ponedeiirli, dne 15. novembra 1926 ob 1. uri popclc're in se kupci polnoštevilno vabijo.	A 309/26 7714
Za jugoslov. patent št. 956 od 1, avgusta 1922 na:
Sestavljeni referasti elemenat za uredjaj za izmenjivanja toplote
(Zusammengesctztcr Rippcnkorprr fiir Warme-austauschvorriehlungen) — se i š č e i o kupci ali oH emalci licenc. - Čenj, ponudbe na: Ing. MILAN ŠUKLJE. Ljubljana, Šelenburgova ulica itev. 7.
Gospodarstvo
Nove pristojbine za poštni čekovni urad.
Minister za pošto in brzojav Je podpisal naredbo o novih pristojbinah za poštni čekov ni promet. Ti novi tarifi, ki občutno obremenjujejo zlasti male imetnike čekovnih raču-nov, so zvišani v taki meri, da moramo proti takim tarifom javno protestirati. Provizija za vsa izplačila znaša y2%o (pro mile), za pogojno izplačilo 1 Din; pristojbina za manipulacijo od vsakega vplačila in od vsakega izplačila do 5000 Din — 0.50 Din, za prenos poštnih nakaznic na ček. račun se računa 1 Din, za povratnico 8 Din, za pisanje nakaznice po skupnem nalogu 1 Din, za dispozije brez kritja 10 Din, za trajni nalog letno 15 dinarjev, čekovne založnice 0.25 Din, položnice za Zedinjene države severne Amerike 0.50 Din itd.
Te pristojbine, katere je izdelalo generalno ravnateljstvo poštne hranilnice v Belgradu, so stopile 6. t. m. v veljavo.
Večino pristojbin je ostala domala neiz-premenjena. Pač pa se je občutno podražila pristojbina za manipulacije od vsakega toraj tudi najmanjšega izplačila in sicer od 20 par kar za celih 150 %! Razven tega se pa mora plačati pri vplačilih še posebej za vsakih 5000 Din še 50 par provizije. Ta povišek je vse imetnike računov presenetil. Kajti vsi imajo občutek, da jih hoče poštna hranilnica izrabljati svoj monopolni položaj. Pomisliti je treba, da vsled te odločbe zapade razven drugih pristojbin pri vsakem tudi najmanjšem vplačilu 50 par za manipulacijo. Mnenja smo, da poštna hranilnica z ozirom na ogromni vsakoletni dobiček ni upravičena zvišati pristojbin.
Saj je vendar znano, da so že itak vse poštne ček. pristojbine vsaj za 25 % previsoke. Govori se, da se je to povišanje izvršilo iz gotovih osebnih interesov. Kajti fiskalnih interesov za zvišanja ne najdemo. Namen poštne hranilnice je ta, da na kar nejcenejši način posreduje v denarnem prometu.
Dobiček poštne hranilnice je vsako leto večji; lani je znašal 33,660.000 Din. Od tega dobička odpade p% (kot remuneracija upravnemu osobju, \% pa članom nadzorstvenega sveta. Tako je dobil za lansko leto generalni ravnatelj poleg svoje plače še 120.000 Din bilančne nagrade, ravnatelji posameznih podružnic po 65.000 dinarjev, šefi po 18—21.000 dinarjev, ostalo osobje pa od 800—4000 Din.
more poštna hranilnica poleg dobre pla-č#-izplačev.ati svojim uradnikom letno tako visoke tantijeme, vendar javnost ne more dopustiti, da se že itak visoke poštne čekovne pristojbine povišujejo za 150%.
Vsled teh gospodarskih napak pozivamo poštno ministrstvo, da takoj prekliče to povišanje poštnih ček. pristojbin in predlagamo, da naj se tudi ■ cena poštnih položnic zniža brez izjeme na 10 par za tuzemstvo in na 20 par za Zedinjene državne severne Amerike in Kanado. Isotako se mora znižati pristojbina za virmane cd 1 Din na 25 par. To je minimalna zahteva naših gospodarskih krogov od poštne hranilnice, ki je poklicana v življenje le za procvit gospodarstva.
Poštnega ministra pa naprošamo, da se za to stvar energično zavzame in pomaga našemu gospodarstvu v težkih razmerah.
Anketa o splošnem načrtu železniške mreže za Jugoslavijo.
Prometno, ministrstvo je sklicalo za 16. novembra t. 1. v Belgradu železniško konferenco, na kateri se ima določiti splošen državni načrt železniške mreže za vso državo, po katerem naj bi se
vrSila bodoča gradba važnih železniških prog tako, novo zgrajena proga predstavljala organski del celokupne železniške mreže. Ta splošen
Milke lma	DaSe naclonallle Pametne po-
Zbornica za trgovino, obrt hi industrijo je pozvana, da po svojem delegatu sodeluje na tej konferenci kateri namerava predložiti zahtevo po dopolnitvi in izgradbi železniške mreže v Sloveniji. Znano je, da obstojijo v tem oziru razni načrti in zahteve m interes zbornice je, da se doseže čim večji sporazum interesiranih krogov, da bo zbor-nitaemu delegatu mogoče predložiti konferenci enotne predloge, ki so ne samo v lokalnem oziru utemeljeni, marveč, ki so tudi s splošnega državnega stališča pomembni in sprejemljivi in ki so v prometno-političnem oziru tudi važnega mednarodnega pomena. V to svrho je zbornica sklenila prirediti predkonferenco interesentov, ki se vrši v četrtek dne 11. novembra t. 1. ob 10 dopoldne v zborničnih prostorih, Beethovnova ulica 10 ter Vas vljudno vabi, da se jo blagovolite po svojem zastopniku udeležiti.
Predmet razprav je predvsem sestava predlogov za zelezniško konferenco v Belgradu, kakor tudi razmotrivanje stališča in predlogov, ki sta jih stavila glede prog v Sloveniji Združenje jugoslovanskih inženirjev in Ravnaleljstvo za gradbo novih zeleznic v Belgradu in končno načrt zakona o najetju investicijskega posojila za gradbo novih železnic.
» * *
Sojmsko poročilo iz Ptuja. Na živinski seiem
2	f? Pri'Snali 205 volov, prodali pa
b6 po 8.50-7.50 Din za kg žive teže; 78 juncev, prodal. 18 po 7-6 Din; 17 bikov, prodali 7 po 7-6.25 Dm; 292 krav, prodali 146 po 6-2 Din (po 2 Din klobasarice, ki jih v Ptuju mnogo poko-Ijejo, meso m klobase pa so še vedno drage!) Teleta so se prodajala po 10.50—9.50 Din; 138 ju-mc, prodanih 29 po 7.50—5 Din; 73 konj in 94 kobil, prodanih 5 konj in 28 kobil po 3000, 2000,
^n;rv19 Žr°bM' prod?nih 13 P° 1125, 800, 600-400 Din. - Na svinjski sejem
dne 3. novembra so pripeljali 335 svinj, prodali
P'?,.12! P? 12-50-9.75 Din, in sicer plemenske po
9.7o 10.50 Dm, prolenki po 11—12 Din, pitane
pa po 12—13 Din.
Otvoritev muzeja za trgovino in industrijo kraljevine SHS v Berlinu. Z dovoljenjem ministrstva za trgovino in industrijo se je pred kratkim v Berlinu osnoval muzej za trgovino in industrijo kraljevine SHS. Muzej si je stavil sledeče naloge: 1. Stalna razstava poljedelskih in industrijskih proizvodov Nemčije in Jugoslavije. 2. Zbirka katalogov in cenikov nemških in jugoslovanskih tvrdk. 3. Informacije o tvrdkah, izvoznih in uvoznih možnostih, prevoznih in carinskih stroških, železniških m ladijskih zvezah. 4. Upoetavljanje trgovskih zvez med kupci in prodajalci obeh držav. 5. Posredovanje zastopstev. 6. Objavljanje glede javnih licitacij. 7. Pomoč pri pravnih sporih. 8. Reševanje sporov potom poravnave. 9. Strokovna mišljenja. U). In-kaso plačil. 11. Oskrba spremljevalcev jugoslovanskim potnikom v Nemčiji. Honorarji muzeja so v tarifu določeni. Kdor ima namen stopiti z Nemčijo v trgovske zveze, se lahko obrne, na muzej v svrho potrebnih informacij. Naslov: Berlin, Liitzovvstrasso 91 a-
Nakladanje soli. Mrmopolako skladišče soli v Ljubljani od 11. novembra t. 1. nadalje ne bo več nakladalo soli kupcem, kakor se je to dosedaj delalo. Vsak kupec bo od sedaj naprej moral sol nakladati sam s svojimi delavci. Taksa, ki se je dosedaj plačevala za nakladanje, odpade.
Redukcija v naši industriji stekla. Zedinjene tovarne stekla d. d., ki imajo svoje obrate v Hrastniku, Zagorju, Rogatcu in Rogaški Slatini so bile zaradi težkoč pri prodaji svojih proizvodov primo-rane ustaviti obrat na dveh pečeh, od katerih se ena nahaja v Sloveniji (Zagorje) Radi tega so delavci nekaterih kategorij le delno zaposleni. Zagorje je pred vojno izvažalo velike količine stekla, kar pa jo danes zaradi visokih zaščitnih carin na eni strani in visokih proizvajalnih stroSkov na drugi strani nemogoče. Kako bo v bodoče, je odvisno od razvoja splošne konjunkture. Navadno steklo, ki se proizvaja ravno na ugašeni peči v Zagorju, nima dobrih izgledov za prodajo v bodočnosti, ker ga polagoma izpodriva prešano in brušeno steklo, kakor tudi mehaničnim potom izdelano blago.
Ceno zlata in srebra. Na koncu preteklega meseca so bilo zabeležene za zlato in srebro sledeče cene: 1 gr čistega zlata 37.20—37.40 Din, 20-kronski cekin 222— 226 Din, 20 dinarski cekin 219 do 224 Din; 1 kg čistega srebra 1070—1100 Din, 1 kg 835/1000 srebra 850—890 Din, 1 kg 900/1000 srebra 930—960 Din, srebrna krona 3.80—4.05 Din, goldinar (stari) 10.20—10.80.
. . fr®?Pis> prodajo deri«. Ministrstvo financ 1 določilo, da morejo banke in menjalnice, ki so pooblaščene za trgovanje z devizami in valutami, na podlagi vidiranih potnih listov, prodajati našim plačilna sredstva do zne-s«a hooo Dm za Romunijo, Bolgarsko, Turčijo, Albanijo in Ogrsko in do zneska 12.000 Din za vse ostale države.
Kurzi eksotičnih valut. Ker prihajajo v naš denarni promet večkrat valute, ki ne notirajo na naših borzah, navajamo v sledečem kurze takih valut po stanju 30. oktobra 1926: Argentinski peso Din, čilenski peso 5.50 Din, egiptovski funt 273 dinarjev, kanadski dolar 55 Din, urugvajski zlati peso 52 Din, japonski jen 23 Din, mehikanski zlati peso 22 Din, indijska rupija 18.50 Din.
Srbsko-češka sladkorna tovarna v Čupriji otv ^vlja bilanco za 1. 1925.-26., iz katere je razvidno, da znaša čisti dobiček te družbe 17,300.000 Din (za 1. 1923.-24. je znašal dobiček le 1,900.000 Din). Nova kampanja je v tovarni že pričela. Z ozirom na dobro kvaliteto in na močan dovoz sladkorne pese se za tekoče leto pričakuje prav ugodne rezultate.
Statistika izseljevanja. Po uradni statistiki ministrstva socialno politike se je v krtu 1925. izselilo iz naše države 15.005 naših in 2638 tujih državljanov. V zadnjih 7 letih se je izselilo 66.945 ljudi, vrnilo pa 51.745, tako da se je povprečno uselilo vsako leto 2170 ljudi.
Vojna odškodnina. V zadnjem času se opaža znatno dviganje kurza VA% obligacij za vojno odškodnino. Zatrjuje se, da je ta dvig povzročila vest, da namerava finančni minister unesti v novi finančni zakon odredbo, po kateri bodo morali vsi denarni zavodi, ki sprejemajo hranilne vloge, svoje rezervne fonde naložiti v varnih vrednostnih papirjih pod strogo kontrolo ministrstva. To odredbo zahteva radi boljše zaščite vlagateljev minister za trgovino in industrijo. V prvi vrsti prihaja tu v poštev vojna odškodnina in oslali državni papirji. Na dviganje kurza je vplivalo tudi dejstvo, da se je Poštna hranilnica odločila dajati posojila na vojno odškodnino brez vsake omejitve glede višine posojila in poklica osebe, ki prosi za posojilo.
Kapaciteta tržišča kapijalov v Nemčiji. Emisije notranjih posojil zavzemajo v Nemčiji predvojne dimenzije. V prvih 10 mesecih je biio v notranjosti Nemčije najetih 1200 milijonov mark posojil (državnih, komunalnih in industrijskih), poleg tega pa je bilo izdanih za 1 milijardo mark zadolž-nic (Pfandbriefe), skupaj torej 2200 milijonov mark (30 milijard dinarjev). Tu pa še niso vštete emisije novih delnic. Tvorba novega kapitala, izražena v teh številkah, predstavlja fundament sanacije nemškega gospodarstva, ki bo navzlic težki obremenitvi s strani reparacij kmalu zopet zavzelo predvojni razmah. Poleg omenjenih notranjih posojil je Nemčija v istem razdobju najela v inozemstvu posojila v znesku 1360 milijonov mark, in to predvsem v Združenih državah.
Morsza
Dne 8. novembra 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.48—13.50 (13.485—13.495), Italija 241.49—243.49 (243 bi.), London 274.59 do 275.39 (274.95 den.), Ne\vyork 56.56—56.76 (56.62 den.). Pariz 185.55—187.55 (189 bi.), Praga 167.60 do 168.40 (168 den.), Dunaj 7.985-8.G15 (8.00 den. Curih 10.9275-10.9575 (10.94 den.), Amsterdam 22.69-22.75.
Curih. Belgrad 9.145 (9.145), Pešta 72.72, Berlin 123.30 (123.30), Italija 21.75 (22.15), London 25.155 (25.1525), Ne\vyork 518.875 (518.875), Pariz 16.95 (17.1875), Praga 15.3675 (15.36), Dunaj 73.15 (73.20), Bukarešt 2.81 (2.80), Sofija 3.7425, Amsterdam 207.40, Bruselj 72.20 (72.20).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.485, Kodanj 188.30, London 34.345, Milan 29.78, Ne\vyork 708.25, Pariz 22.20, Varšava 78.15. — Valute: dolarji 706.5, angleški funt —, francoski frank 23.22, lira 29.60, dinar 12.48, češkoslovaška krona 20.96.
Praga. Devize: lira 141.67, Zagreb 59.45. Pariz 110.675, London 163.475, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstot. invest posoj. 73.50 den., vojna odškodnina 330 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 194—198, Ljublj. kreditna banka 150—150 zaklj. 150, Merkantilna 96 den., Praštediona 865—868, Kred. zavod 165 do 175, Strojne 80 den., Vevče 105 den., Stavbna 55 do 65, šešir 104 den.
Zagreb, 7 odst. invest. posoj. 77—77.50, agrari 43.25—43.75, vojna odškodnina 330—331, kasa 330 do 331, nov. 31 bi., dec. 333—335, Hrv. esk. 100 do 101, Kred. 100—101, Hipobanka 56-57, Jugobanka 95—96.50, Praštediona 865 —867.50, Ljublj. kred. 140—150, Srpska 130—131, Narodna banka 4250 den., Šečerana 410-425, Nihag 12 bi., Gutmann 240—260, Slavex 100 den., Slavonija 33—34,, Vevče 105 den.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 786.000, Zivno 746 tisoč, Alpine 409.000, Oreinitz 77.000, Trbovlje 403 tisoč, Hrv. esk. 141.000, Leykam 121.000, Avstrijske tvornice za dušik 235.000, Slavonija 43.000.
BLAGO.
fuha, 50 odstot. okroglic, fco meja. 5 vag. 21.50 do 21.50, zaklj. 21.50; hrastove podnice 43 mm, 2.65 m "d 16 cm šir, napr., fco meja, 1 vag., 1220—1220, zaklj. 1220;deske (smreka, jelka), 28 mm, od 16 cm napr., monte, media 24, ico vag. meja, 1 vag. 513 do 515, zaklj. 515; borovi hlodi, 4 m, od 25 cul prem. naprej, fco vag. namembna postaja Gorenjsko, 3 vag. 245—245, zaklj. 245; deske smrekov^, 4 m. I., II., 38, 48, 58 mm, od 16 napr., fco vag. meja, 1 vag. 575—575, zaklj. 575; bukova drva, suha, zdrava meterska, fco vag. meja, 3 vag. 23—23, zaklj. 23. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 75-76, 2 odstot., fco nakl. postaja 295 bi.; pšenica, 73-74, fco vag. nakl. post. 290 bi.; koruza umetno sušena, fco vag. nakl. postaja 170 fco 130 bi.; koruza nova, času primerno suha, bi.; koruza nova, času primerna suha, za december, fco vag., nakl. postaja 135 bi.; koruza nova, času primerno suha, za januar, fco vag. nakl. postaja 140 bi.; činkvantin baranjški. fco vag. nakl. postaja 235 bi.; koruza nova v storžu, fco vag. nakl. post. 90 bi.; ajda prekmurska, fco vag. nakl. post. 330 bi.; proso prekmursko, fco vag. nakl. post. 230 bi.; rž, 71-72, 2 odstot., fco vag. nakl. post. 217.50 bi.; oves novi, fco vag. nakl. post. 160 bi.; ječmen krmilni, 62-63, fco vag. nakl. postaja 170 bi.; ječmen krmilni, 63-64, fco vag. nakl. postaja 180 bi.; ječmen letni, 65-66, fco vag. nakl. post. 192.50 b!.; otrobi drobni, fco vag. nakl. post. 125 bi.; fižol beli, 3—4 odslpt. fco vag. nakl. post. 180 bi.; fišol rmeni, 3—4 odstot., fco vag. naklad, post. 180 bi.; krompir, fco vag. slov. postaja 135 bi.; laneno seme, fco Ljubljana 380 den.; laneno semo Podravina, fco Ljubljana 370 den.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 8. novembra 1926. Višino barometra 308'8 m
Opazovanja		j Baro-j meter	Joplota t C'	Rel. zlaga » %	Veter In brzina v m	Oblačnost 0-10	Vrsta padavin		ca ur . II	m f 5
krol	j res						ob opazovanja	vmmilo7l>		
	7	756-6	11-0	97	NNE 1			1-9		
Lfubliana (dvorec)	8	757-3	11-4	96	NNE 1	10				
	14	757-8	17-0	85	N 0*5	10				
	21	759-1	11*6	94	S 1-5	6			16-3	10-8
Maribor		756-1	12-0	93	SE 7	7		0-3	18	10
Zagreb		757-7	13-0	92	NE 3	8	megla	4-0	18	12
Belgrad	8	760-8	11-0	74	ESE 7	10			21	10
Sara|evo		759-6	15-0	71	mirno	10		5-0	22	11
Skopl|e		765-5	8-0	94	ESE 0-5	9			21	3
Dubrovnik		759-8	18-0	80	S 13	8		14-0	20	6
Split		758 5	19-0	91	SSE 5	10	morje zm.	4-0	18	17
Praga	7	752-5	8-0	—	WSW 9	10		0-4	12	5
					.					
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za torek, dne 9. novembra 1926: Prevladuje oblačnost, obilne
padavine.
Sir H. Rider Haggard:	35
Hči cesarja Mont&zume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Mahoma me je spoznal v mesečini, ki je bila prav svitla, in je rekel: »Kaj! Ti tukaj in še vedno živ,^ bratranec? Trdo življenje imaš. Mislil sem, da si že mrtev ali da vsaj umiraš. Veš, da ne bi bilo te proklete kuge, bi že jaz poskrbel za to. No, navsezadnje je vendar prav prišla; pri vsej tej nesrečni vožnji doživim vsaj eno srečo, da te morem vreči morskim somom. To mi je v veliko tolažbo za marsikaj, prijatelj Wingfield. Prišel si torej preko morja, da bi se maščeval nad menoj. No, upam, da si se dobro imel. Stan si imel na ladji res da malo boren, vendar je bil vsaj sprejem prisrčen. Sedaj pa je čas, da se poslovimo od tega gosta. Lahko noč, Thomas Wingfield. Ako se boš čez ' malo trenutkov slučajno sešel z materjo, ji povej, da mi je jako žal, da sem jo moral umoriti; bila je edina ženska, katero sem ljubil. Nisem je prišel umorit, kakor si morebiti mislil, ampak ona me je prisilila do tega, samo tako sem se rešil; če bi je namreč ne bi umoril, bi nikdar več ne videl Španije. Preveč naše krvi je bilo v njej, da bi me pustila pobegniti, in meni se vse vidi, da je tudi v tvojih žilah veliko te krvi, drugače bi bil težko tako trdovraten pri osveti. No, ampak ta kri ti ni bila v korist! Naslonil se je nazaj na stol in si iznova pričel pahijati s širokim klobukom.
In celo v onem trenutku, ko sem zrl smrti v obličje, mi je kri mogočno vzplala po žilah, tako me ie zaskelelo to surovo zasmehovanje. Resnica, zmaga
de Garcia je bila popolna. Tako daleč sem prišel, da bi ga izsledil, in kaj je bilo konec vsega te^a zasledovanja? On je zmagal in je bil baš na tein, da me vrze morskim somom. Vzlic temu sem mu odgovoril kolikor mogoče dostojanstveno.
»Res me imaš v oblasti, toda najin položaj je neenak,« sem rekel. »Ako imaš le še iskrico možatosti in poštenosti v sebi, daj mi meč in z mečem v roki urediva enkrat za vselej najino zadevo. Vem, da si še slab od bolezni, kakšen pa sem jaz, ki sem preživel^ toliko dni in noči v tem vašem peklu? Najine moči so enake, de Garcia.«
»Že mogoče, bratranec, ampak čemu bi se borila? Veš ,da gpvorim cdkrito, takrat, ko sva si stala v mečem v roki drug drugemu nasproti, mi ni šlo nic kaj dobro; in ti dobro veš, dasi je čudno, da so me vedno mučile slutnje, da boš ti moj konec. To je eden izmed vzrokov, zakaj sem se bil umaknil v te toplejše kraje. Sedaj, prijatelj, pa sam vidiš, da so bile vse te slutnje prazne, bedaste. Še vedno živim, dasi sem bil nevarno bolan, in me je volja živeti še naprej; ti pa — oprosti, da se tako'izrazim — ti pa si že toliko kot mrtev. V resnici tale, gospoda,« in je pokazal na možaka, ki sta v tem porabila najin razgovor in vrgla v morje sužnja, ki je prišel za menoj skozi lmo, »že komaj čakata, da končava najin pogovor. Ali imas kako sporočilo, da ga za te izvršim? Ako ga imaš, ven ž njim, zakaj čas je kratek in tisti prostor spodaj mora biti ob zori izpraznjen.«
»Sam za sebe ti nimam ničesar sporočiti, imam pa neko sporočilo za tebe, de Garcia,« sem mu odgovoril. »Preden ti ga povem, naj izpregovorim nekaj drugega. Zmagal si, kot vse kaže, podli morilec, vendar morebiti še ni konec vsega. Tvoj strah se utegne vseeno še uresničiti. Mrtev sem, ampak moja osveta utegne vseeno še dalje živeti, zakaj prepuščam jo
Roki, v katero bi jo bil moral že takoj iz početka položiti. Mogoče boš živel še nekaj let; ali pa v resnici misliš, da se odtegneš maščevanju? Neki dan boš umrl, de Garcia, tako gotovo kakor umrjem jaz nocoj, ampak kaj potem, de Garcia?«
»Kar tiho, prosim te,« je dejal porogljivo. »Med tem se vendar nisi dal posvetiti v duhovnika? Dejal si, da imaš neko sporočilo. Hitro, prosim, mi ga povej. Ča-s beži, mudi se, bratranec Wingfield. Kdo pošilja sporočilo takemu pregnancu, kot sem jaz?.:
»Izabela de Siguenca, ki si jo prevaril s sleparsko poreko in zapustil,« sem odgovoril.
Planil je s stola in skočil k meni.
»Kaj je ž njo?« je šepnil srdito.
»Ej, s smrtjo so jo kaznovali.«
»Mati božja! Kako veš to?«
»Slučajno sem izvedel. In njeno prošnjo, da naj se tebi pove, kako je umrla, prikrivajoč tvoje ime, da te ljubi in ti odpušča. To je njeno sporočilo. Naj te straši na veke, ona in moja mati. Straši naj te v življenju in smrti, na zemlji in v peklu.«
Za trenutek si je zakril obraz z rokama, nato pa jih je povesil, se sesedel nazaj na stol in zaklical mornarjema:
»Proč s tem sužnjem! Zakaj sta tako počasna?«
Možaka sta se mi približala, ampak mene ni bila volja, da bi pustil, da bi me onadva vrgla v morje; želel sem, da bi bil de Garcia deležen moje usode, ako bi bilo mogoče. Iznenada sem skočil proti njemu, ga zgrabil okoli pasa in ga potegnil s stola. Tolika je bila moja moč, ki sta mi jo dala jeza in obup, da se mi je posrečilo vdigniti ga do vrha ograje. Na žalost ne dalje, kajti v tistem trenutku sta priskočila mornarja in mi ga iztrgala iz rok. Nato »o pianiii nad meno z mečem v roki in spoznal sem, da je bilo vse I izgubljeno. Prijel sem se ograje in skočil v morje. ,. »
o g
p
ti
i,
P«
o
I P S S S"
n o
< B
C
c C
s 2. * o
m O < t) S
-r o rc Z, 2 N <p c_
B. £. o 3
Fk-SS n
_ a m V ® » ^
B	B	I	n.
•	_	1 o	o
<	JnB	2.
!	!	f ;	2
•N	a	n p	g
f i }»F]r
< X < $
p> Er n S
I.R S 3
« £ B u 1
0	- P1
ca o g:
|I; s
pola
is" "M
oŠ0«
1	£ .a a
Originalne (prave) potrebščine fixat in preservata za Opalograph dobite edino le pri L. Baraga, Selenburgova ul.6/1.KoSo"
ČiuillO izurjena in 01 vlljd poštena, žre šivat na dom po nizki ccni. Ponudbe na upravo pod: »Izvežbana« 7731.
BIVŠI ORGANIST
išče službe za lahka dela v kaki trgovini, v zavodu ali kot hišnik. Zanesljiv, trezen in pošten. Naslov v upravi lista pod številko 7708. _
Krojaški šivalni stroj
dobro ohranjen, znamke »HOWE«, poceni naprodaj. Vpraša se: Mestni trg St. 13, lil, nadstropie.
Samska HIŠNICA in POSTREŽNICA
S prostim stanovanjem, se sprejme. Naslov pove uprava__pod štev. 7700.
STRUŽNICE, SKOBEL-NIKI, VRTAL. STROJI, VARILNI APARAT in različno orodje za mehanike in ključavničarje — ceno naprodaj. Ljubljana (Židovska ulica 5).
dobro Netilko
za nogavice in jopice — iščem za takoj. Plača po dogovoru, stanovanje in
hrana v hiši. A. KRO-VlNoVIČ, Karlovac, Ba-nija 130 b. _7697
1ČONTORISTINJO
z večletno dobro prakso, veščo vseh pisarniških poslov, z znanjem jezikov, strojepisja in stenografije, iščemo. Lastnoročne dopise je poslati na: »HERA«, stavb. reg. zadr. v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11. 7727
Stavbne parcele
se odadajo takoj na lepem, suhem, peščenem terenu ob Linhartovi ul. in za Bežigradom. Vprašati: »HERA«, stavbna reg. zadruga z om. zav., Ljubljana.	7676
PLETILJO
ta nogavice sprejmem. Hrana in stanovanje v hi«;;. _ FANI KAVČIČ, Zgornja Šiška št. 125.
Gramofonisti!
Prihranili si boste denar in jezo, ako izročite Vaš pokvarjen gramofon nam v popravilo. V naši delavnici se izvršijo vsa popravila strokovno in ceno. Nadomestne dele imamo vedno v zalogi. A, Rasberger, Ljubljana — Tavčarjeva ulica št. 5.
Pozor!
Kupujem stare moške obleke, pohištvo, štedilnike, železne peči itd. Plačam najboljše, pridem tudi na dom, zadostuje dopisnica. - DRAME, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
GOSTILNA
dobro idoča, naprodaj z inventarjem in posestvom, obstoječim iz treh hiš, vrta in dvorišča, z
večjo njivo v centrumu industrijskega kraja, pripravno tudi za zalogo vina ali mesarijo, z elekt. lučjo in vodo v hiši. — Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 7598
tfolno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dohite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
MEBLOVANA SOBA
se odda. — Mišičeva
cesta 23, II, nadstr., levo
T. RABIČ
Dvokolesa
popravlja najbolje, najhitreje in najceneje FI.ORJANČIČ, Ljubljana, Nunska ulica štev. 3.
Foio M. Japelj
Maribor
Aleksandrova c. št. 25 III.
nudi lepe slike in zelo poccnL
*V)HfVy,e najcenejši ln najrcdilnejši pri-datek k vsaki Juhi ln prlkuhl. Idealno krepello, velik prihranek na denarju Dobiva se povsod!
FORD-AUTO
z osebno in tovorno karoserijo, ceno naprodaj. Deluje brezhibno. — Poljubna preizkušnja na razpolago. — Natančneje pri tvrdki M. de Brouse, Knailjeva ulica štev. 18.
Kupim stanov, ali trgov. HIŠO
v mestu, do 300.000 Din takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Promet« 7698.
KLAVIRJI!"
Tovarna ln zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popra vila za Glasb. Matico, Kon-servatorij in za druge institute se izvršujejo od moje tvrdke. — Točna postrežba, zmerne eene, tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev R. WAHBINEK, LJubljana, Hllšerjeva ul. 5.
Balkona in gabroua driva za hiirjauo
kupuje vagonske pošiljke
S. Hiršla sin, Zagreb-Podolfe 9
POSESTVO
v Bclokrajini, 2 uri od železnice Črnomelj, 1 Vi ure od Vrbovskega: hiša in 3 druge stavbe, gozd, vinograd, njive, travniki itd. — ceno naprodaj. Poizve se potom uprave »Slovenca« pod št. 7716,
Parni mlin in žogo naprodaj
Mlin obratuje s Štirimi kamni, trijeriem ter stopami. "Zadostna mletev je zagotovljena. Žaga ima venecijanko ter krožno žago. Nahajajo se v okolici hrastovi ter jelovi gozdovi. Poleg obrata je stanovanje za eno družino, hlev in shramba za žito. Pripravljeno je za električno razsvetljavo. Odda se tudi ves nakupljen les ter obilno orodje za mlin, žago in lokomobilo. Event. se odda vse skupaj, v NAJEM. — Pojasnila daje
ANT. PORENTA, župnik, Hinje, p. Struge.
4
V	ponedeljek dne 8. novembra 1926 ob četrt na 14 mi je v 75. letu svoje starosti umrl moj oče
Niha Ažman
vpokojeni strojevodja drž. žel. in hišni posestnik
V Ljubljani, Masarykova cesta 32, od koder bo v sredo dne 10. novembra 1926 ob pol 3 popoldne pokopan na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin!
V	Ljubljani, dne 9. novembra 1926.
Dr. Josip Ažman.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
i-•--••» ;•. •..-" • V''
• ' .. .••• > . . v-••
Globoko potrta naznanjava vsem sorodnikom in znancem, da je po dolgi bolezni preminul najin predragi brat in spoštovani stric, gospod
KAREL
f*
hišni posestnik, bivši mnogoletni župan v Novem mestu, predsednik krajnega šolskega sveta, nositelj
reda sv. Save, itd.
Zemeljske ostanke ljubljenega pokojnika pokopljemo v torek dne 9. t. m. ob 15. uri popoldne.
Zadušnice se opravijo v Kapiteljski cerkvi novomeški. Venci se po želji pokojnikovi odklanjajo v dobrodelne name ne Prosiva tihega sožalja.
V Novem mestu in Ljubljani, dne 8, novembra 1926.
Jos. J. Kavčič, trgovec
nečak.
Marija Kavčič
sestra.
Brez posebnega obvestila.
A.;:,
-ii.^H-^V
. f L« C < i!! i H
—»j-. L" 1
			
			
Prisiljeni • • .
Transport s konji ne zadostuje več. Da zamorete tudi nadalje uspešno konkurirati in odgovarjati zahtevam, ki Vam jih stavlja vse večji obseg Vaše trgovine, kupite si najprej prvi tovorni automobil, daljnji bodo gotovo sledili. Za katero znamko se odločile?
Zalegi odlašati ? Sai Vam je znano: Cena enotonskega Ford-tovornega automobila je najnižja na svetovnem trgu in nadomestni deli so nečuveno poceni.
Znano Vam je tudi, koliko lahko zahtevate od njegove zmožnosti, kajti Fordovih tovornih automobilov je danes v obratu več kakor vseh drugih znamk vkupaj, poleg tega Število Fordovih voz prelaša število 14 miliionev.
Cene:
Chassis sam: Din. 32.990'—
Kompletni tovoru
auto: Din. 43.600* — franko Rakek Cene neobvezne
Ford Motor Company
Obiščite ie danes jednega izmed naših brezštevilnih zastopnikov v državi
ZASTOPSTVO za SLOVENIJO
Dunajska cesta 9 s«
Telefon 477. Telegrami „Amot"
Organist
želi spremeniti službo. -
Ponudbe pod »Zvest« na upravo lista v Mariboru.
Prodasta se
2 OMNIBUSA za konjsko opremo po nizki ceni, in 1 nov KOLESELJ. — Jožel Peterca, kolarstvo, Koseze p. Ljubljani.
SADNO DREVJE
vseh vrst, I. slov. drevesnice DOLINŠEK, Šent Pavel, Savinjska dolina.
(Velike izbira- namige cene i
Zimsko perilo
copate, rokavice, sveterje
klobuke
dežne plašče čevlie
čepice, kravate itd. nudi najugodneje splošno znana tvrdka
Jakob Lah, Maribor
samo Glavni trg 2
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, neprežaljeni sin in brat, gospod
Nande
abs. rer. com.
včeraj dne 8. novembra 1926 ob 12 po težkem, mukepolnem trpljenju boguvdano preminul. — Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo dne 10. novembra t. 1. ob 4 popoldne iz državne bolnice na Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Križu, V Ljubljani, dne 9. novembra 1926.
IVAN in TEREZIJA OKOr.N, starši. — DUŠAN in BOGO, brata. RELI, sestra — in vse ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani; Karol Ceč.
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec.
< I 1 r	.: miMm8ms
V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je preminula naša preljubijcna mati, siara mati in pradedinja, gospa
Marija Pauer
vdova trgovca in posestnika v Braslovčah
danes po kratki. bolezni v 91. letu svoje starosti.
Pogreb se bo vršil v ponedeljek 8. t. m. ob 15 popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Braslovčah v torek.
Braslovče, dne 6, novembra 1926.
Rodbine: PAUER, KARTIN, VOUŠEK, KOŠAN.
Posebna naznanila sc ne bodo izdajala.
Urednik: Josio Fr. Knailič