XXI. slovenskega izseljenskega piknika so se udeležili tudi (od leve proti desni) Jože Šubic, dr. Marjan Brecelj, Tone Polajnar, Ljubo Jashič, Drago Seliger in inž. Tone Kovic. Goste je najpn Pozdravil predsednik prireditvenega odbora za izvedbo piknika Ciril Jelovšek. (jg) — Foto: F. Perdan
Leto XXIX. Številka 52
ystanovitelji: občinske konference SZDL resenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka "» Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Ur«dnik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
glasilo socia
ZVEU
Kranj, torek, 6. 7. 1976 Cena: 2 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
lovnega   ljudstva   za gorenjsko
XXI. slovenski izseljenski piknik
\redstavnikoma republiškega rdečega križa Pavletu Dolarju ter Ivici y*iidaršič in predstavnikoma Slovenske izseljenske matice Dragu Seligerju in rancu Žuglju so na škofjeloškem XXI. slovenskem izseljenskem pikniku naši r°jaki izročili denarno pomoč v višini 160.000 din za prizadete prebivalce na Potresnem področju v Posočju.
n°fJeločani so tudi letos na slovenskem izseljenskem pikniku pripravili bo-jW kulturni program. Poleg dramskega igralca Rudija Kosmača, vokalnega 0rQyeta »Spev*, Koroškega akademskega okteta, le-ta se je pred nedavnim
>m z uspešne turneje po ZDA, in nekaterih skupin naših rojakov je nastopil u* dekliški sekstet z Bukovice. Skupino vodi Franc Potočnik.
j"«om6e/ Ivana Ruparja in vokalni kvintet »Puštalski fantje« iz Škofje Loke p segajo iz leta v leto lepše uspehe. Obiskovalce škofjeloškega piknika so j~bparjevi godci in pevci zabavali do zgodnjih jutranjih ur. In obiskovalci so l'i z glasbo zares zadovoljni.
Na svidenje prihodnje leto!
Škofja Loka — Napovedi so se uresničile. XXI. slovenski izseljenski piknik, ki je bil že devetič v mestu pod Lubnikom, v idiličnem okolju ob škofjeloškem gradu, je odlično uspel. V lepem in sončnem vremenu se je pod krošnjami kostanjev in v njihovi okolici, kjer je z vso močjo pripekalo sonce, zbralo blizu 20.000 obiskovalcev. Toliko jih še ni bilo nobeno leto doslej.
Naši rojaki iz ZDA, Kanade, Avstralije, latinske Amerike, Azije in evropskih dežel so se začeli zbirati pred stavbo škofjeloške občinske skupščine že v zgodnjih dopoldanskih urah. Fantje in dekleta v narodnih nošah so jim nato na prsi pripele rdeče nageljne, simbol slovenstva, nato pa so jih konjiči s kočijami popeljali na vrt ob škofjeloškem gradu.
Malo pred poldnevom se je začel osrednji program piknika. Poleg mnogih obiskovalcev iz Škofje Loke ter bližnje in daljnje okolice so se slavja udeležili tudi predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj, član predsedstva republiške konference SZDL in predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič, predsednik slovenske izseljenske matice Drago Seliger, predsednik skupščine mesta Ljubljana inž. Tone Kovic, podpredsednik srbske izseljenske matice Branko Popovič, predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij ter delegaciji Azanje iz SR Srbije in Kočevja, ki sta pobrateni s krajevnima skupno-stima Reteče in Škofja Loka. Na pikniku pa so se že po tradiciji ob dnevu borca srečali tudi borci NOV. S prapori so bile zastopane vse krajevne organizacije ZZB NOV s področja škofjeloške občine.
Prvi slovenski izseljenski piknik je bil pred enaindvajsetimi leti v Kamniški Bistrici. Letos je bil devetič v Škofji Loki. Prihodnje leto bo torej za mesto pod Lubnikom jubilejni.
V imenu pokrovitelja — republiške konference SZDL — je na pikniku našim rojakom in ostalim obiskovalcem spregovoril predsednik republiške konference ZSMS Ljubo
Jasnič. Našim rojakom iz ZDA je izrekel prisrčne čestitke ob praznovanju 200-letnice neodvisnosti te dežele, slovenski izseljenski matici pa tople čestitke ob njenem srebrnem jubileju. Obenem pa je v imenu republiške konference SZDL izrazil željo po še tesnejšem sodelovanju med našimi rojaki in domovino. Se posebno pa se je našim rojakom zahvalil za denarno pomoč, ki so jo namenili potresnemu področju, v Posočju, naši rojaki so namreč za prizadete ob potresu zbrali kar 160.000 din, akcija pri društvu Triglav v Zurichu v Švici pa še traja.
Obenem pa je povabil vse naše prijatelje naj si poleg Škofje Loke ogledajo tudi ostale lepe predele Slovenije.
Obiskovalce piknika so pozdravili tudi predstavniki skupin naših rojakov in društev iz Avstralije, ZDA. Kanade in evropskih dežel. Nekateri med njimi se v rodno domovino vračajo iz leta v leto. Najstarejši rojak na XXI. slovenskem izseljenskem pikniku je bil 93-letni Franc Beline iz Nizozemske, ki redno vsako lete prihaja v Škofjo Loko.
Besedilo: J. Govekar
Slike: F. Perdan
Na letošnjeni škofjeloškem izseljenskem pikniku so se prvič predstavile tud čipkarice iz Železnikov. Obiskovalci so v hladu in senci ob Skoparjevi »bajti z zanikanjem opazovali njihovo delo.
Na pikniku so letos že drugič nastopili mlatiči iz Trebije v Poljanski dolin: Svoj spored pa so letos še močno popestrili.
Do včeraj 80,5 milijona
V akciji za vpis posojila za ceste so se najbolj približali predvidenemu znesku v občini Škofja Loka; sledijo pa občine Kranj, Jesenice, Tržič in Radovljica
:Nadaljevanje + ^       7 • na 12. strani:
XXVI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 6. DO 16. AVGUSTA
Naroč ni k:
r
Pesem iz tisočerih grl
Okrog 20.000 ljudi se je udeležilo VII. tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, na katerem je zadonela pesem iz več kot 3300 grl. Slavnostni govornik na tej veličastni prireditvi je bil sekretar IK predsedstva C K ZK Jugoslavije Stane Dolanc. »V prijetno dolžnost si štejem,« je dejal, »da lahko pozdravim to veliko manifestacijo.« Potem ko je spregovoril o kulturnem ustvarjanju, je poudaril, da smo pri nas sedaj sredi korenitih družbenih sprememb. Prav sedaj smo sredi intenzivnega prizadevanja za praktično uveljavljanje tistih določil, ki jih prinaša s seboj osnutek zakona o združenem delu.
30 let Iskre
V Šentjerneju je na proslavi 30-letnice Iskre, združene s proslavo dneva borca, govoril sekretar IK CK ZKS Franc Šetinc. Med drugim je poudaril: »Družbeni dogovor o temeljih družbenega plana razvoja Slovenije v naslednjem obdobju, katerega sopodpisnik je tudi Iskra, postavlja pred kolektiv nalogo, da ustvari v petih letih za 500 milijonov dolarjev izvoza, od tega 55 odstotkov na konvertibilno področje. To pomeni, da bo morala Iskra leta 1980 ustvariti še enkrat več izvoza kot letos.«
Od zmage do zmage naprej
V soboto so v Meblu v Novi Gorici pod geslom Od zmage do zmage naprej izročili namenu doslej največjo jugoslovansko tovarno ivernih plošč. Ob odprtju nove tovarne je govoril član predsedstva CK ZKJ in podpredsednik republiškega sveta IS Roman Albreht. Dejal je, da je združevanje dela in sredstev, tako kot se je pokazalo pri gradnji nove tovarne ivernih plošč, edina možna pot za prihodnje.
Nov most čez Muro
Med številnimi proslavami v lendavski občini ob dnevu borca je bila osrednja pri novem mostu čez Muro pri Bistrici. Govoril je podpredsednik IS skupščine SR Slovenije Zvone Dragan. Veliko pozornost je namenil razvoju manj razvitih območij in pri tem poudaril, da bo težišče razvoja teh območij predvsem v boljšem izkoriščanju njihovih razvojnih možnosti.
Nova stalna zbirka
Kostanjevica ob Krki je navečer praznika dneva borca proslavila z odprtjem nove stalne zbirke olj in pastelov, ki jih je galeriji daroval Božidar Jakac. Raztavo je odprl predsednik skupščine SR Slovenije Marjan Brecelj.
Ponazorili zasedo
Na meji krajevnih skupnosti Pesnica, Jarenina in Šentilj je bila v nedeljo osrednja slovesnost v počastitev dneva borca v mariborski občini. Prireditev se je začeta z vojaško vajo, v kateri so pripadniki civilne zaščite, teritorialne obrambe in JLA ponazorili zasedo, ki jo je okupator leta 1944 postavil sekretarju okrožnega komiteja SKOJ Marjanu Bantanu-Stojanu. Osrednje prireditve se je med drugimi gosti udeležil tudi predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher. Slavnostni govornik pa je bil sekretar republiške konference SZDL Milan Kučan, ki je v svojem govoru opozoril na nekatere družbenopolitične naloge in posvetil posebno pozornost stališčem Jugoslavije do naših manjšin v Avstriji.
Jesenice
J
FUŽINE V POLJANSKI DOLINI - V Fužinah v Poljanski dolini je krajevna organizacija ZZB NOV Trebija pripravila v soboto, 3. julija, ob spomeniku ob Jurčkovi domačiji, na mestu, kjer je v noči s 1. na 2. februar leta 1945, torej v zadnjem letu vojne, izgubilo življenje šest mladih partizanov, petim borcem pa še je uspelo rešiti, svečanost. Svečanosti ob spomeniku v Fužinah se je udeležilo vseh pet preživelih borcev — Franc Arh, Albin Lenar, Jože Velikonja, Janez Stare in Franc Godec — poleg njih pa so se fužinskega slavja udeležili tudi mnogi preživeli borci, člani trebijske in okoliških krajevnih organizacij ZZB NOV ter domačini. Na komemoraciji je zbranim spregovoril Franc Galičič, nato pa so možje, ki se jim je uspelo rešiti iz ognjenih zubljev v Fužinah, ki jim po izdaji sovražnikove krogle niso pretrgale niti življenja, obujali spomine na zadnjo vojno vihro in še posebno na tragedijo v Fužinah. Po končani svečanosti v Fužinah so preživeli borci in drugi obiskovalci obiskali še partizansko bolnišnico »Franja« in partizansko Cerkno, popoldne pa je bila še žalna svečanost ob spomeniku padlim borcem na pokopališču na Novi Oselici, kjer so pokopani borci, ki so izgubili življenje v Fužinah, (jg) — Foto: F. Perdan
Spominska plošča borcem in prostovoljcem za severno mejo
KRANJ — Veliko mero domoljub no s ti in nacionalnega ponosa so pokazali leta 1918 prostovoljci in borci za severno mejo, ko so po komaj končani I. svetovni vojni, ko je svet že užival težko pričakovani mir ter celil rane vojne, ponovno prijeli za puške in odšli v obrambo severnih meja Slovenije. Velike narodnostne vrednosti je njihov prispevek. Sadove njihovega boja uživamo še danes, zato se danes skuša družba nekdanjim pogumnim borcem, ki so bili tudi pomembni tvorci narodnoosvobodilnega boja, oddolžiti.
Člani Zveze prostovoljcev in borcev za severno mejo 1918/19 iz kranjske občine, leta 1969 jih je bilo 116, letos pa še 66!, so pripravili v soboto, 3. julija, v Kranju pomembno slovesnost. Na stavbi Prešernovega gledališča so odkrili spominsko ploičo, ki sedanji rod opozarja, da so se na
Volitve in imenovanja
Škofja Loka — Na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine Škofja Loka so sprejeli nekaj sklepov o imenovanjih in izvolitvah. Tako so med drugim sklenili, da se za vodjo Občinske izobraževalne skupnosti imenuje Štefan Zargi, za vodjo Temeljne telesnokulturne skupnosti Anton Pogačnik in za vodjo Občinske skupnosti socialnega skrbstva Janez Kos. Potrdili so tudi predlog za izvolitev sodnikov porotnikov. Občinsko sodišče v Škof ji Loki ima 50 sodnikov porotnikov.
Za sodnika Občinskega sodišča v Škof ji Loki pa so izvolili Franca Se-verja, rojenega 31. januarja 1948 v Škof ji Loki. Franc Sever je na Pravni fakulteti v Ljubljani diplomiral 8. maja 1974 in bil od tedaj dalje zaposlen kot pripravnik pri Občinskem sodišču v Skofji Loki. Franc Sever je opravil pravosodni izpit.
D. S.
Učenci doma Dragoljuba
Milovanoviča obiskali njegov grob in obeležje
Konec junija so tako kot vsako leto obiskali jeseniško občino učenci doma Dragoljuba Milovanoviča iz Beograda, ki se je smrtno ponesrečil pod Stolom. Petdeset učencev doma je s pedagogi in predstavniki občinske konference ZSMS Jesenice obiskalo najprej Milovanovičev grob v Zabreznici, zatem pa še spominsko obeležje v Završnici. S krajšo slovesnostjo so se spomnili življenjske poti ponesrečenega sekretarja Skoja, k njegovemu obeležju pa so položili venec. Ob koncu srečanja so učenci doma Dragoljuba Milovanoviča poklonili občinski konferenci ZSMS plaketo mesta Beograda ter izrazili željo, da bi bili medsebojni stiki mladine Beograda in Jesenic v prihodnje še tesnejši. J. R.
tem mestu 6. januarja leta 1919 zbrali mladi fantje in odšli v boj za severno mejo. Pokrovitelj slovesnosti je bil predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, o pomenu boja za severno mejo in sedanjih težkih trenutkih koroških Slovencev pa je govoril predsednik republiške Zveze prostovoljcev in borcev za severno mejo Lojze Ude. Med udeleženci slovesnosti so bili tudi predsednik občinske konference SZDL Kranj Slavko Mal-gaj, komandant garnizije JLA iz Kranja polkovnik Momčilo Marjana c, predsednik kranjske borčevske organizacije Joco Marjek in člani republiške zveze. Na proslavi so vsi borci za severno mejo iz kranjske občine prejeli priznanja in spominske plakete z likom Rudolfa Maistra. Po svečanosti so udeleženci proslave s prapori v povorki odšli na vrt Doma upokojencev, kjer sta bila pogostitev in tovariško srečanje. Predsednik kranjske Zveze prostovoljcev Janez Zupan je v imenu udeležencev sobotne slovesnosti zaželel, da bi se borci za severno mejo, še pogosteje srečali!
-jk
Priprave se nadaljujejo
KRANJ — Pretekli teden se je sestal kranjski odbor za pripravo proslave 40-letnice velikih stavk tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije. Proslava bo 18. septembra v Savskem logu v Kranju in računajo, da se je bo udeležilo več deset tisoč delovnih ljudi in občanov iz vse Slovenije. Delavci iz kranjskih tovarn pa bodo imeli ta dan delovno soboto in bodo sredi dopoldneva organizirano prišli na proslavo.
Na seji so še enkrat pregledali, kako potekajo priprave in določili konkretne naloge posameznim delovnim organizacijam, ki sodelujejo pri pripravi prostora, scene, pri organizaciji prometa s pripravami na pogostitev
V četrtek, 1. julija, je bila seja občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so razpravljali o uresničevanju ustavne vloge delegatskih razmerij in delegatskih odnosov. Po zelo široki in plodni razpravi so sprejeli več stališč in sklepov, ki se zavzemajo za večjo aktivnost, saj so analize pokazale, da so V praksi napravili šele prve korake pri uresničevanju ustavnih določil in prl uresničevanju delegatskih odnosov. Ponekod delegacije še niso postale temeljna oblika neposrednega vpliva delavskega razreda in delovnih ljudi na vsa
dogajanja v družbi. D. S.
Kranj
Pri kranjski občinski skupščini se je v petek, 2. julija, sestal koordinacij' ski odbor za spremljanje petletnega programa akcij krajevnih skupnosti v kranjski občini. Na podlagi poslanih poročil so na seji ocenili delo krajevnih skupnosti v minulem letu in določili komisijo za kontrolo posameznih k«"8' jevnih skupnosti. Razpravljali so tudi o razdelitvi denarja za nagrade krajevnim skupnostim in o določitvi prvih šest krajevnih skupnosti, ki so v minulih petih letih osvojila prva mesta.
Na tretji seji se bo v četrtek, 8. julija, sestala skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti kranjske občine. Delegati bodo ocenili delo skupnosti in njenih organov v letošnjem prvem polletju in razpravljali o predlogu izhodišč za srednjeročni program stanovanjske graditve v občini do 1980. leta. Obravnavali bodo tudi nekatere ugotovitve glede naseljevanja in uporabe stanovanj v stanovanjski soseski Planina. Na dnevnem redu bo tudi razprava o zakonu o združenem delu glede na delovanje samoupravnih interesnih skupnosti.
A. Z.
Radovljica
Izvršni svet radovljiške občinske skupščine se je včeraj, 5. julija, sestal na •55. redni seji. Tokrat so razpravljali in odločali o premoženjsko pravnih zadevah in o zadevah s področja urbanizma in gradbeništva. Na dnevnem redu je bila še razprava o predlogu spremembe srednjeročnega plana razvoja regionalnih cest v občini, o plačevanju prispevka za financiranje krajevnih skupnosti, nadalje o realizaciji občinskega proračuna do konca maja letos in 0 naročilu zazidalnega načrta Lesce za družbenim centrom. Začasni upravitelj v Komunalnem gradbenem podjetju Grad Bled je na seji podal poročilo-Izvršni svet je imenoval tudi komisijo za varstvo okolja. A. Z.
Škofja Loka
Na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine (bila je v sredo, 30. ju* nija) so med drugim potrdili poročilo o delovanju občinske skupščine in njenih organov za obdobje maj 1974 —april 1976, osnutek družbenega plana raZ' voja SRS za obdobje 1976 do 1980, predlog sklepa o izdvojitvi sredstev solidarnosti za pomoč prizadetim po potresu na Kozjanskem in v Posočju, predlog Z* dopolnitev dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976, predlog odlokaP spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov >n od plačil za storitve, predlog odloka o obveznem radiofotografiranju prebivalcev v občini, predlog dogovora o ustanovitvi INDOK centra, predlog skl*" pa o potrditvi zaključnega računa davkov občanov za leto 1975 ter predl^ sklepa o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovan), kmetov za leto 1975. Sprejeli so tudi sklep, da se v škofjeloški občini ustan°vl temeljno sodišče po osnutku zakona o rednih sodiščih, če se bodo temeljn* sodišča ustanavljala tudi po drugih gorenjskih občinah. Po nekaj delegatskih vprašanjih so poslušali tudi poročilo o zadovoljivem poteku akcije za vpis posojila za ceste. D. S.
Tržič
Včeraj je bila na tržiški občinski skupščini seja predstavnikov organizatorjev in sodelujočih na proslavah v počastitev 5. avgusta, občinskega praznika Tržiča. Seje so se udeležili predstavniki Zveze kultur-noprosvetnih organizacij, telesnokulturne skupnosti, kulturne skupnosti, Avto-moto društva, ki praznuje 50.  obletnico motošporta v
Tržiču, strelske organizacije, šport' nega združenja »5. avgust«, pihalnega orkestra itd. V Tržiču računajo, da bo osrednja proslava v počastitev praznika pri spomenik11 pod Storži čem, ob občinskem Vx9K niku pa nameravajo odpreti tud' novo avtobusno postajo v TrŽiČu' Jutri bo v Tržiču seja odbora z* gradnjo in modernizacijo osnovnih šol in vrtcev v tržiški občini. Na sej' bodo ocenjevali uresničevanje Pr°' grama gradnje in razpravljali o P11' hodnjih nalogah. -j"
V Tržiču podpisujejo dogovor o temeljih družbenega plana
udeležencev.
■lb
Tržič — Predlog družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine Tržič za obdobje 1976-1980, ki ga je pripravil izvršni svet občinske skupščine ob sodelovanju planske komisije sveta in koordinacijske komisije za srednjeročno planiranje pri OK SZDL, je bil deležen vsestranske javne razprave. Začela se je na zasedanju skupščinskih zborov in nadaljevala v družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Temelji plana, ki v primeru s srednjeročnim planom, določajo le okvirne planske naloge in za-
Svet krajevne skupnosti
Železniki
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. upravnika kopališča
2. kopališkega mojstra
3. snažilke kopališča
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: s* pod 1. in 2.: srednja strokovna izobrazba, znanje plavalnih veščin, opravljen izpit prve pomoči pod 3.: da je zdravstveno neoporečna.
Na delovna mesta pod L, 2. in 3. se sprejmejo delavci za nedoločen čas. Stanovanj ni.
Prošnje z ustreznimi dokumenti naj kandidati pošljejo na krajevno skupnost Železniki.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
vezujejo podpisnike dogovora °, planu k izpolnjevanju nalog, so bu> ugodno ocenjeni. Tako danes v tržiški občini že začenjajo podpisovati družbeni dogovor o temeljih družbenega plana občine Tržič do let* 1980.
Kot že rečeno, določa družben1 dogovor le temeljne smernice plan*' ranja. Družbeni plan, o katerem h* razpravljala tržiška občinska skup ščina na zasedanju 8. julija, bo konkretnejši. Javna razprava je dala temeljem družbenega plana UP°^ vanja vredne pripombe. Predvsem kaže v srednjeročnem obdobju uP^ števati enakomernejši razvoj kraj* nih skupnosti, posvečati večjo Pozornost štipendiranju in obdrz^ji čim več ljudi doma, bolje vzdrževa ■ sedanje družbene in kulturne . te ter stalno prilagajati šolske o* liše zmogljivostim osnovnih šol- p % delujoči v razpravi so ^glBČ**}.^ ustanovitvijo srednje šole v Tr** in s postopnim obnavljanjem 8*f\*J ga tržiškega središča. Popolno P°?e poro so našla tudi stališča, da J treba v tržiški občini zgraditi do starostnikov, športne in kuJturjV objekte ter s skupnimi močmi re* vati probleme krajevnih 8kupn0fL,' Za gradnjo teh pomembnih druz»£< nih objektov načrtujejo v občini referendum.
V razpravi je bilo slišati tudi op°^ '.orila, da se posamezni nosilci P'*^f> -anja nalog niso lotili dovolj res _[
ranja nalog niso ionu uovuij ".£fg kar velja predvsem za nekav^, organizacije združenega dela, lr-sebno tiste, ki imajo sedež zu y občine. J. Košnje*
Snovanje INDOK centra Hitro prebolet strah Jutri
Vzorčni INDOK center naj bi v Skofji Loki začel delati 1. septembra letos — Intenzivne priprave hjdi za ustanovitev informacijsko-dokumentacijskih centrov oziroma skupin v krajevnih skupnostih
Škofja Loka — Da bi delegatski ^nosi m delegatski sistem resnično Oživel in se uveljavil v vsem svojem P°nienu in učinkovitosti, so poleg *red8tev javnega obveščanja nujne j^di takšne oblike informiranja, da &°do družbene odločitve na vseh j?vneh resnično predstavljale naj-k* dogovor vseh delovnih ljudi in ^oČanov. Samo ustrezno medsebojno obveščanje, pravočasno in popol-
°čanje in odločitev, medsebojno in-
°rrniranje je sestavni del prizade-
.a«j za uresničevanje delegatskega
fcterna in delegatskih razmerij. Y Skofji Loki se zelo intenzivno Pripravljajo na ustanovitev infor-j^acijsko-dokumentacijskega centra, £l Po dogovoru med predstavniki se-JH^tariata za informacije skupščine ?*>S in predstavniki občinske skupine ter družbenopolitičnih organi-»5cij občine predstavlja vzorčni IN-U0K center. Iniciativni odbor, ki
jkjj°di Pavel Okorn, je že pripravil nut l?^ dogovora za ustanovitev, oslu     . programa dela, osnutek siste-izacije delovnih mest in osnutek •frančnega načrta INDOK centra, ^Pdtem ko snujejo ustanovitev cen-/9V tudi po krajevnih skupnostih, v plovni organizaciji Alpine pa so se fi9razumeli za ustanovitev INDOK Jfttra kot primer INDOK centra v ^Banizaciji združenega dela. y.**NDOK center bo po ustano-*tyi posebna organizacijsko sa-^stojna služba, ki bo vključena 0U$?lovno skupnost sekretariata Jonske skupščine. Medtem pa ^6 bo ustanovil tudi poseben svet l?' družbeni organ udeležencev, jj, 8a bodo sestavljali predstav-ustanoviteljev. Le-ta bo skr-za uresničevanje interesov
udeležencev do INDOK centra, za povezovanje, usmerjanje ter za nadzor,« pravi Pavel Okorn.
»V pripravah za ustanovitev vzorčnega INDOK centra so pomembno prispevali člani iniciativnega odbora Ferdinand Buh, Mirko Kovač in drugi, tako da je delo nemoteno potekalo. Prav zdaj iniciativni odbor pripravlja ustanovitev INDOK centrov oziroma skupin v krajevnih skupnostih, v šestih največjih krajevnih skupnostih, v delovni organizaciji Alpina pa so bili pripravljeni za ustanovitev vzorčnega centra kot primera INDOK centra v organizaciji združenega dela.
INDOK center in centri po krajevnih skupnostih in v organizaciji združenega dela bodo zbirali dokumentacijo o vseh informacijah, ki se pojavljajo v delegatskem sistemu odločanja in bodo vse informacije lahko vsak trenutek posredovali vsem, ki bi jih potrebovali. Informacije naj bi tudi ustrezno primerjali, iskali dopolnilne podatke in posredovali gradivo. V INDOK centru bodo sprejemali povzetke gradiv in ne obsežno gradivo sami prirejali. Občasno ali stalno bodo izdajali svoje publikacije. V škofjeloškem INDOK centru bodo izdajali Bilten, ki ga zdaj izdaja občinska skupščina. Tako bodo popolne informacije dosegljive vsem delegatom in občanom in tako bodo v samoupravnem delegatskem sistemu imeli neprimerno več možnosti za uspešnejše in učinkovitejše dogovarjanje in odločanje.
Le tako, z ustanovitvijo INDOK centra v občini, v organizacijah združenega dela in po krajevnih skupnostih bo delegatski sistem lahko resnično zaživel, saj bodo med drugim informacij-sko-dokumentacijski centri lahko tvorno zajeli najširše ustvarjalne pobude delovnih ljudi in občanov, njihove potrebe in interese. Obveščanje bo poslej takšno, da bodo obveščeni in imeli možnost obveščati vsi delovni ljudje in občani na svojih delovnih mestih in v krajih, kjer žive.
S tako organiziranim in usklajenim sistemom obveščanja bo informiranje resnično postalo sestavni del prizadevanj za uresničevanje delegatskih razmerij, le s stalnim in popolnim informiranjem bodo družbene odločitve resnično predstavljale najširši dogovor vseh delovnih ljudi in občanov.« D. S.
Priprava ocene samoupravnih
razmer
.Radovljica — Osrednja točka Javnega reda trinajstega zasedanja Jonske konference zveze komuni-jj0v Radovljica 22. junija je bila ^JJ^niČevanje sklepov šeste seje CK J^S o nadaljnji krepitvi ustavnega j»°*oŽaja delavcev v združenem delu. v **nferenca je glede tega sprejela k!?.*0 konkretnih nalog, ki morajo
'^končane do 10. julija letos. ^y delovnih organizacijah, krajev-
J*1  skupnostih   in  drugih samo-
Pravnih interesnih skupnostih mo-biti do tega dne izdelane ocene jT^oupravnih odnosov in organizi-j^hosti v združenem delu. Se pose-so za to odgovorni poslovodni .r8ani v organizacijah združenega ^a, ki naj preučijo dohodkovne od-
°8e, nakažejo možnosti za združe-
ovo vodstvo SGO
0^ranj
j^cin je na zadnji seji 1. julija
— Skupščina
gorenjskih v
^anju razpravljala o delu predsed-j>va v prvem mandatnem obdobju smernicah za bodoče delo. Na 1 so izvolili tudi predsednika in ^predsednika ter poklicnega se-
t
^tarja skupščine. Za predsednika ff^pščine so ponovno izvolili inž. ^arka Vraničarja, namesto inž. Pol-
j^la Pernuša, predsednika radovlji-v*e občinske skupščine, pa so za no-^e8a podpredsednika izvolili Slavka ^edkarja, predsednika jeseniške Jamske skupščine. Za poklicnega jjkretarja pa so imenovali Franca <)h*^ca' dosedanjega predsednika finskega sveta zveze sindikatov **ič. A. 2.
vanje posameznih panog, začrtajo in opredelijo nadaljnjo samoupravno organiziranost in pripravijo zamisli o nadaljnji razvojni usmeritvi v začrtanem srednjeročnem obdobju.
Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja je treba posebej upoštevati tržne možnosti, ustvarjen realni dohodek, predvideno proizvodno usmeritev in investicijska vlaganja ter sporazumevanje s poslovnimi partnerji. Takšne predloge in usmeritve je treba predložiti osnovnim organizacijam, ZK in zveze sindikatov, le-te pa jih morajo obravnavati in oceniti ter določiti vse potrebno za njihovo uresničitev.
Prav tako do 10. julija je komiteju občinske konference ZK treba predložiti rešitve za združevanje v tekstilni industriji, komunalnih podjetjih za združevanje v gradbeništvu in v trgovini, v zdravstvu, na področju izobraževanja in drugod. Izdelani pa morajo biti tudi predlogi za ustanovitev poslovne skupnosti v gostinstvu in komunalne interesne skupnosti.
Izvršni komite CK ZKS bo v okrog 60 delovnih organizacijah v Sloveniji spremljal samoupravno konstituiranje. Na predlog medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko bo to Trgovsko podjetje Murka Lesce. Zato so na konferenci že imenovali posebno komisijo.
Vse sklepe so na seji konference sprejeli zato, ker bodo septembra na redni seji občinske konference zveze komunistov ocenili samoupravne razmere v občini po razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Razen tega bodo takrat obravnavali tudi gospodarska gibanja v občini.
A. Zalar
Skupščina gorenjskih občin ocenila dosedanje delo — V prihodnje vsa skrb delegatskemu sistemu
Kranj — Če izhajamo iz ciljev, ki jih je opredelila skupščina gorenjskih občin na svoji prvi seji pred do
brima dvema letoma in ki so jih natančneje določile družbenopolitične organizacije Gorenjske, potem je prvo mandatno obdobje moč oceniti kot zelo ugodno. Predvsem pa je uspelo hitro preboleti strah pred nekakšnim ponovnim vračanjem okraja v spremenjeni obliki, pred odtujevanjem moči in politične oblasti. Se več. Izkazalo se je, da je organizacija gorenjske regionalne skupščine izvirna v Sloveniji in da je hkrati lahko za zgled nekaterim drugim regijam.
Takšna je, bi lahko rekli, ena osnovnih ugotovitev skupščine gorenjskih občin, ki je v četrtek, 1. julija, ocenila delo in razpravljala o smernicah za naprej. Pri dosedanjem delu velja omeniti uspešno sodelovanje organov skupščine s posameznimi službami na Gorenjskem kot na primer z regionalnim zavodom za zaposlovanje, s Cestnim podjetjem v Kranju, s strokovno službo regionalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov in drugimi. Prav tako uspešno in usklajeno je bilo tudi delovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v regiji-
V prihodnje pa naj bi se skupščina pogosteje sestajala tudi skupaj z interesnimi skupnostmi in obravnavala posamezne probleme. Prav tako bi se morale večkrat (ne le pred sejami skupščine), ampak tudi na primer pred sejami predsedstva sestajati delegacije skupščine po posameznih občinah. To bi pripomoglo k večji aktivnosti in obveščenosti delegatov in seveda k lažjemu oblikovanju pravilnih končnih dogovorov oziroma stališč.
Med konkretnimi nalogami v prihodnjem mandatnem obdobju pa so uresničevanje srednjeročnega programa razvoja cestnega omrežja, razvoja in uresničevanje srednjeročnega programa zdravstva, ustrezne akcije, ki naj bi sledile študiji o možnostih, potrebah in razvoju usmerjenega šolstva na Gorenjskem, še večji poudarek čuvanju prostora in okolja ter.drugo. Še posebno skrb pa bo treba posvetiti gospodarskim gibanjem na Gorenjskem. Zelo zaželena je že namreč odločitev, kaj je na Gorenjskem na gospodarskem področju osnovnega in kaj drugotnega pomena. Treba se bo odločiti, kdo bodo nosilci gospodarskega razvoja in posameznih branž. Pri tem pa bo treba upoštevati in opredeliti tudi položaj banke.
Razpravljavci so se strinjali s takšno oceno in usmeritvijo. Zavzeli pa so se za opredelitev vrstnega reda posameznih nalog, za še večje sodelovanje in verifikacijo posameznih programov v socialistični zvezi in za večjo vlogo pri integracijskih procesih. Prav pri slednjem se namreč na Gorenjskem še vedno kaže velika razdrobljenost, zato ni čudno, da je glede razdrobljenosti gospodarstva in služb Gorenjska še vedno na prvem mestu v Sloveniji.
In ne nazadnje je pomembno tudi stališče, na katerega je opozoril sekretar medobčinskega sveta ZK za
Aktivni Mojstrančani
Mojstrana — Člani mladinske organizacije v Mojstrani so v zadnjem času pripravili več akcij in se izkazali kot delavna mladinska organizacija, saj se uspešno vključujejo tudi v vse samoupravne organe krajevne skupnosti. Skupaj s krajevno skupnostjo v Mojstrani so izvedli več akcij, med drugim so s prostovoljnim delom pomagali urediti športno igrišče za rekreacijo občanov in učencev osnovne šole ter pomagali pri izgradnji TRIM steze v Mojstrani. Pri gradnji TRIM steze v Mojstrani so pomagale tudi organizacije združenega dela, občinski sindikalni svet in sindikat jeseniške Železarne, investitor pa je šolsko športno društvo Janez Polda iz osnovne šole 16. december v Mojstrani, TRIM steza bo potekala po najlepših naravnih predelih od Mlačc v Mojstrani, zanjo pa so mladi že pripravili več rekreacijskih objektov, tako da bo poleg naravnih ovir na TRIM stezi tudi več drugih izvirnih preprek.
D. S.
Gorenjsko Ludvik Kejžar. Rekel je, da je skupščina sicer posvetovalni, usklajevalni in usmerjevalni organ, vendar potem ko se v občinah na Gorenjskem enkrat dogovorijo za stališča in jih skupščina gorenjskih občin sprejme, ne bi smelo biti več odstopanj od njih. Skratka, pred pomembnimi vprašanji na skupščini gorenjskih občin bi bila potrebna poprejšnja verifikacija le-teh v občinah. Tako bo tudi s te plati dana potrditev o prebolelem strahu pred odtujevanjem moči in politične oblasti. A. Zalar
poteče rok
Radovljica — Jutri, 7. julija, v radovljiški občini poteče rok, da v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih sprejmejo srednjeročne planske dokumente. To velja še posebej za organizacije združenega dela, kjer naj bi te dokumente sprejemali tako, kot imajo zapisano v svojih samoupravnih aktih. Za to akcijo so odgovorni sindikati, naloga in odgovornost pa je pred vsemi člani zveze komunistov. Tako so sklenili na zadnji seji občinske konference zveze komunistov. Sprejeti dokumenti bodo med drugim rabili posebni delovni skupini, ki mora do septembra pripraviti posebno oceno.
A. 2.
dogovorimo se
SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Polde Pernuš je za sredo, 14. julija, popoldne sklical 21. skupno sejo vseh zborov občinske skupščine. Čeprav je izjemoma dolg, najdaljši v dosedanjem mandatnem obdobju, poglejmo dnevni red: predlog dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1976— 1980 in določitev podpisnika dogovora, družbeni dogovor o razvijanju zunanjetrgovinske menjave blaga in storitev, družbeni dogovor o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SRS do 1980. leta, osnutek družbenega plana razvoja SR Slovenije do 1980. leta, predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine do 1980. leta, predlog družbenega načrta občine do 1980. leta, poročilo o stanju civilne zaščite v občini, predlog družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, predlog odloka o maržah za živila v prodaji na drobno, predlog odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, predlog odloka o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del v občini do 1980. leta, predlog odloka o povračilu stroškov in nagradah sodnikom porotnikom občinskega sodišča, predlog sklepa o dovolitvi uporabe dopolnilnega dela na 5 do 7 delavcev pri samostojnih obrtnikih, predlog sklepa o družbenem dogovoru o načinu uporabe in upravljanja sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč in določitev podpisnikov tega sklepa, odlok o javnem redu in miru, odlok o določitvi okolišev in števila okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela občinske skupščine, predlog za podelitev občinskih priznanj za letos, informacija o poteku posojila v občini za modernizacijo cest v Sloveniji, sklep o razdelitvi presežka proračuna občine za leto 1974 in 1975, volitve in imenovanja in delegatska vprašanja.
Pred sejo vseh zborov se bo ob 15. uri na 11. redni seji sestal zbor združenega dela občinske skupščine in obravnaval predlog sklepa o dovolitvi uporabe dopolnilnega dela nad 5 do 7 delavcev pri samostojnih obrtnikih. Po skupni seji vseh zborov pa se bo na 10. redni seji sestal še zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in sklepal o predlogu odloka o postopku in načinu označevanja imen ulic, trgovin, naselij ter zgradb na območju občine. Zbor naj bi izvolil tudi 7-članski odbor za spremljanje uporabe sredstev za izvajanje samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti.
TEŽKO, A VENDAR Čeprav najbrž težko, a vendarle se bodo morali delegati in delegacije pred sredino sejo skupščine sprijazniti, da gre za dolg, a tudi zelo pomemben dnevni red. Predvsem velja pozornost nekaterim srednjeročnim predlaganim dokumentom, s katerimi ne gre več odlašati. Pravzaprav bi bilo bolje, če bi jih že imeli, ne pa da jih zdaj z naglico obravnavamo. Poleg tega pa so na dnevnem redu tudi nekatera vprašanja, ki jih je prav tako treba rešiti in sprejeti odločitve. To je na primer sklep, da bi obrtniki v nekaterih dejavnostih v občini lahko imeli do sedem zaposlenih. Izvršni svet predlaga, da skupščina takšen sklep sprejme. In potem je tudi še odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, ki bi pravzaprav že moral biti sprejet in začeti veljati od konca junija. Pa odlok o javnem redu in miru v občini in o maržah za živila. Skratka, izjemoma dolg in pomemben dnevni red terja tokrat od delegatov celo nekaj več zavzetosti kot morda ob kakšni prejšnji seji. A. Žalar
SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE TRŽIČ
Tržič — Zbor združenega dela, družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti se bodo sešli v četrtek, 8. julija, na 7. skupno zasedanje. Delegatski zbor bo izrednega pomena, saj je na dnevnem redu sprejem dogovora o temeljih družbenega plana republike Slovenije za obdobje 1976—1980 in potrditev družbenega srednjeročnega programa tržiške občine za enako obdobje. Razen tega predlaga sklicatelj zasedanja predsednik občinske skupščine Milan Ogris tudi razpravo o nameri Komunalnega podjetja Tržič povečati cene odvoza smeti in nekaterih rešitvah v upravnem organu občinske skupščine. Zadnja točka dnevnega reda pa bodo tako kot običajno delegatska vprašanja.
Sprejem srednjeročnega družbenega plana tržiške občine do leta 1980 je osrednja točka dnevnega reda četrtkove skupne seje zborov tržiške občinske skupščine. V Tržiču ocenjujejo, da je pri snovanju predloga srednjeročnega družbenega načrta že prišlo do izraza ustavno določilo, da je sodelovanje v planiranju pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov. Pri nastajanju predloga družbenega plana in pri usklajevanju med temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi sta imela najodgovornejšo nalogo koordinacijski odbor za srednjeročno planiranje pri občinski konferenci SZDL in planska komisija izvršnega sveta občinske skupščine.
Predlog družbenega plana, o katerem je občinska skupščina že razpravljala in bo v četrtek odločala o sprejemu, uvodoma temeljito orisuje dosedanji razvoj tržiške občine in razčlenjuje dosežke na področju gospodarstva kot pri družbenih dejavnostih. Predlog srednjeročnega dokumenta hkrati tudi opozarja na pomanjkljivosti, na katere nameravajo biti v tržiški občini do leta 1980 bolj pozorni. Predvsem se bo moralo tržiško gospodarstvo še bolj uveljaviti na Gorenjskem in tudi v Sloveniji ter se kvalitetno dvigniti. Občanom, to se sedaj precej pogosto dogaja, ne bo treba iskati zaslužka v drugih, predvsem sosednjih občinah. Pri družbenih dejavnostih pa kaže v srednjeročnem obdobju zagotoviti tržiški mladini izobraževanje doma. Tržič nima srednje šole in to negativno vpliva na kadrovsko sestavo zaposlenih. Nadalje nimajo nekatere kulturnoprosvetne ustanove (knjižnica, glasbena šola, posebna šola itd.) normalnih prostorov za delovanje. To ovira uresničevanje zastavljenih programov. Občina nadalje nima kulturnega in telesnokulturnega središča. Predvsem pa je pri družbenih dejavnostih pomanjkljiva samoupravna organiziranost.
Precej razprave utegne povzročiti tudi predlog Komunalnega podjetja za povečanje cen odvoza smeti. Podjetje ima že nekaj časa znaten primanjkljaj, ki ga mora pokrivati iz drugih dejavnosti in na račun vlaganj v modernizacijo odvoza. Lani je imelo na primer Komunalno podjetje pri odvozu smeti 211.331 dinarjev izgube, ki jo je pokrila predvsem gradbena dejavnost. Izvršni svet občinske skupščine je o predlogu podražitve razpravljal in sodil, da je zahtevek upravičen, vendar naj bi bila podražitev nižja kot zahteva Komunalno podjetje.
J. Košu jek
Posojilo prizadetim ob potresu
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Škofja Loka so sklenili, da namenijo družbeno pomoč prizadetim ob potresu v obliki posojila ter s strokovnimi nasveti SGP Tehnik — Izkazana solidarnostna pomoč pobratenih občin Smederevska Palanka in Sele ter prosvetnega društva Košuta
Škofja Loka — Potres, ki je letos maja prizadel severno Italijo in našo Primorsko, je povzročil precejšnjo materialno škodo tudi v škofjeloški občini. Občinski štab civilne zaščite je imenoval posebne strokovne komisije, ki so si ogledale poškodovan i
objekte. Večina jih je v Selški dolini, nekaj pa tudi v Poljanski dolini ter v Skofji Loki. Potres je poškodoval predvsem starejše zgradbe.
Škodo so ocenjevali po načinu ocenjevanja škode na Kozjanskem in v' Posočju in posamezne poško-
Osnutek zakona o združenem delu
Upravljanje družbenih sredstev
A. Splošno
Osnutek zakona vsebuje precej novih določb v zvezi z upravljanjem družbenih sredstev in določa, da so družbena sredstva skupna materialna osnova za ohranitev in razvoj socialistične družbe ter socialističnih samoupravnih odnosov. Neustrezno ravnanje z družbenimi sredstvi je torej tudi nepravilen odnos do razvoja socialistične družbe.
B. Opredelitev sredstev
Osnutek zakona deli družbena sredstva na:
— stvari, ki so nepremičnine in premičnine,
— materialne pravice, kot so pravice do patenta, modela ipd.,
— denarna sredstva, kot so denar, menica, ček in drugi vrednostni papirji.
Posebej so opredeljena produkcijska sredstva, ki se uporabljajo pri delu (stvari, pravice, denar), oz. ki se kot proizvod proizvajajo. Sredstva dela in poslovanja se delijo na:
• Osnovna sredstva so stvari, katerih uporaba je daljša kot eno leto in katerih vrednost se prenaša na proizvode;
• Obratna sredstva so ostala sredstva;
• Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb so sredstva, ki so izločena za rekreacijo, družbeno prehrano, stanovanjske zadeve ipd.
C. Odgovornost za upravljanje
Delavci v združenem delu imajo pravico in obveznost, da uporabljajo sredstva glede na naravo sredstev ter da jih
• smotrno uporabljajo,
• stalno obnavljajo,
• povečujejo,
• izboljšujejo.
Sredstva se morajo čuvati in varovati.pred uničenjem.
Delavci v združenem delu imajo obveznost, da dajo v začasno uporabo delavcem drugih TOZD tista osnovna sredstva, ki jih ne morejo ekonomsko in smotrno uporabiti; za začasno uporabo imajo pravico do odškodnine.
Taka določba, ki bo dodatno opredeljena s samoupravnim sporazumom, je vsekakor novost, ki bo omogočila, da bodo družbena sredstva najbolj smotrno uporabljena in se ne bo zasledovalo samo interesov p> sameznih OZD (kolektivov), ampak družbe kot celote.
En ka opredelitev, kot velja za sredstva, s katerimi razpolagajo delavci v družbenopolitičnih in samoupravnih skupnostih, velja tudi za društva.
Č. Razpolagalna pravica
Na družbenih sredstvih ne more nihče pridobiti lastninske pravice, razen kadar to določa zakon.
Vsi sklepi in akti v zvezi z odtujitvijo oz. prenosom sredstev v privatno lastnino so nični in to je najboljše zagotovilo, da z družbenimi sr dstvi ne bo nezakonitega ravnanja.
Osnutek zakona določa, da imajo delavci v združenem delu razpolagalno pravico nad sredstvi, ki obsega pravice:
— prenos sredstev na druge družbene pravne osebe,
— pridobivanje sredstev,
— odtujevanje sredstev iz družbene lastnine,
— dajanje v zakup, na pćsodo ali zastavo,
— zamenjave.
TOZD v sestavi iste delovne organizacije morajo sredstva, ki jih želijo odtujiti, najprej ponuditi drugim TOZD, ki se lahko za prevzem, pod enakimi pogoji kot drugi, odločijo v 30 dneh.
D. Odgovornost za obveznosti
TOZD odgovarjajo za obveznosti z vsemi sredstvi.
Za obveznosti delovne organizacije so odgovorne TOZD in TOZD so odgovorne tudi medsebojno tako, kot se dogovorijo s samoupravnim sporazumom.
Nove TOZD so solidarno odgovorne za obveznosti TOZD ali delovne organizacije, iz katerih so nastale.
Vrste odgovornosti so označene v celoti ali s kraticami:
— neomejena solidarna odgovornost — n. sol. o.,
— omejena solidarna odgovornost — o. sol. o.,
— neomejena subsidiarna odgovornost — n. sub. o.,
— omejena subsidiarna odgovornost — o. sub. o., neomejena solidarna in subsidiarna odgovornost
sub. o. sub. o.,
omejena solidarna in subsidiarna odgovornost —
n. sol. o. in o. sol. o. in
če TOZD odgovarja samo z združenimi sredstvi — o. o., — za delovno organizacijo, ki nima TOZD — popolna odgovornost — p. o.
Solidarna odgovornost pomeni, da ima upnik pravico po prosti izbiri zahtevati izpolnitev.
Subsidiarna odgovornost pa pomeni, da mora upnik najprej zahtevati plačilo od dolžnika in, če z izvršbo ne uspe, lahko zahteva od tistega, ki zanj subsidiarno jamči (npr. od druge TOZD).
E. Ostala določila
Če stvar postane družbeno sredstvo brez pravne podlage, je njeno vrnitev mogoče zahtevati v 3 letih (za premičnine) oz. v S letih (za nepremičnine).
Kadar je stvar brez pravne podlage prenehala biti družbeno sredstvo, mora organ upravljanja vložiti zahtevo, da se stvar vrne; če tega ne stori, se lahko delavci obrnejo na družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Osnutek določa tudi pravico, če se ovira delo z družbenimi sredstvi, da pooblaščeni organ zahteva, da oviranje (motenje posesti) preneha, oz. zahteva vrnitev v prejšnje stanje. Zahteva se mora vložiti v 30 dneh.
Pooblaščeni organ lahko vloži tudi zahtevo za plačilo odškodnine; rok je 3 leta.
Iz navedenega je razvidno, da bo v bodoče z družbenimi sredstvi potrebno vestnejše in smotrnejše gospodarjenje, da bomo izpolnjevali obveznosti, kot jih določa osnutek zakona. Nace Pavlin
dovane objekte razvrstili v štiri kategorije. V prvo so zajeti objekti, ki niso več primerni za bivanje, v drugi kategoriji so zgradbe, ki jih je potrebno delno porušiti in nato obnoviti, v tretji kategorji so zgradbe, ki jih bodo morali sanirati z vezmi, v četrti pa objekti, ki terjajo le manjša popravila. Škodo na zgradbah, ki so zajete v p;*vi in drugi kategorji, je zelo težko oceniti, ker so zgradbe starejše in slabše grajene in je zato njihova vrednost nižja. Lastniki bodo morali graditi nove, razlika med vrednostjo poškodovane in na novo zgrajene stavbe pa bo precejšnja. Razen tega se bo pri sanaciji zgradb, ki so zajete v drugo kategorijo, pokazale še dodatne poškodbe, ki jih pri ogledu ni bilo mogoče ugotoviti. Skupna škoda na 105 objektih je zato precejšnja.
V občini so se dogovorili, da bodo obnovili poškodovane objekte po enakih principih in pogojih kot na drugih potresnih območjih. Prizadeti občani bodo potrebna sredstva za odpravo škode pridobili s posojili.
Družbena pomoč praviloma velja le za tiste lastnike zgradb, ki so bile poškodovane in njih škoda ocenjena nad 5000 dinarjev. Le v izjemnih primerih, ko gre za socialno šibke občane, bo družba pomagala tudi v primerih, ko je bila škoda manjša. Sredstva bodo dobili v obliki dolgoročnega kredita: največji znesek posojila znaša 150.000 dinarjev, najdaljši odplačilni rok je dvajset let, obrestna mera pa tri-odstotna. Vsa posojila bo odobraval po predloženih potrdilih upravni odbor enote za graditev pri samoupravni stanovanjski skupnosti Škofja Loka.
Za posojila bodo uporabili: denar kredita, ki ga je samoupravna stanovanjska skupnost najela pri banki; vsa solidarnostna sredstva, ki so bila zbrana v letu 1975 za odpravo škode po poplavah in so ostala še neporabljena; sredstva proračunske rezerve, ki se lahko uporabljajo za takšne namene. Denar bo združen pri samoupravni stanovanjski skupnosti. Strokovno pomoč pri odpravljanju posledic škode pa je prevzelo SGP Tehnik iz Škofje Loke.
Solidarnostno pa sta škofjeloški občini pomagali pobrateni občini Smederevska Palanka in Sele, ki sta namenili 50.0(K) dinarjev. Odločili so se, da bo ta pomoč namenjena za odpravo posledic na šoli v Sorici in na objektih v Dražgošah. Prosvetno društvo Košuta iz Kota pa je za odpravo posledic potresa v škofjeloški občini iz svoje društvene blagajne namenilo 2000 šilingov.
Po predlogu izvršnega sveta skupščine naj bi v občini ustanovili solidarnostni sklad za odpravljanje posledic ob elementarnih nezgodah. S sredstvi sklada bi lahko takoj in učinkovito ukrepali v primerih, ko nastane škoda in ko občani in organizacije od širše družbene skupnosti pomoč tudi upravičeno pričakujejo. D. S.
Združevanja v tržiškem gospodarstvu
Osnova vsestranske analize
Tržič — Razmišljanja o združitvi Tovarne kos in srpov in organizacije združenega dela TIKO, podjetja Oblačila-Novost in Bombažne predilnice in tkalnice in možnost, da se Splošno gradbeno podjetje Tržič vključi v eno od slovenskih gradbenih grupacij (GIPOS ali IMOS), so bila osnova za razpravo o tem vprašanju na seji občinskega komiteja ZKS. Pred tem je o omenjenih poskusih združevanja gospodarstva v tržiški občini razpravljala tudi komisija za družbenoekonomske odnose komiteja.
Člani komiteja so ugotovili, da vlada v večini na začetku sestavka omenjenih primerih pripravljenost za združevanja, vendar kaj dosti več od nje še ni čutiti. Združitev Bombažne predilnice in tkalnice in Oblačila-Novost za zdaj ne prihaja v po-štev in je po sodbi komiteja bolje rešiti kadrovske probleme v podjetju Oblačila-Novost. V drugih primerih pa kaže najprej temeljito oceniti lastno organiziranost in nato iskati pota povezovanja, ki morajo temeljiti na dohodkovnih odnosih in upoštevati trajno povezovanje surovinske osnove s proizvodnjo in prodajo. Povezovanje mora biti realno. V dosedanjih poskusih preveč upoštevamo in iščemo zgolj organizacijske oblike, zanemarjamo pa vsebinske kvalitete povezovanja. Ko bodo pri povezovanju gospodarstva prevladala takšna stališča, bo veliko manj nejasnosti in integracijskih poskusov le na papirju. -jk
nn Enem ihestu ■
Krediti za gradbeni material:
— do 30000 din
— polog 10 %
Znižanje cen:
— vhodna vrata »Mobilia«
— valovite strešne plošče »Gutaflex «
— romunski lamelni hrastov parket
40 % 30 % 20 %
Popust:
— »Intro DIN« okna (okna iz mahagonija, zasteklena s termopan izolacijskim steklom) 10°/»
— vezana okna »Hoja« (finalizirana
z belo barvo) 8 %
— keramika 5 W
Po ugodnih cenah nudimo:
— cement
— apno
— opečni tlakovec (klinker)
— parkete, stropne obloge itd.
KRM1J - PRimSKOUO
poslovalnica LES — tel. 26 076
Komunalno, obrtno
in gradbeno podjetje Kranj
z n. sol. o.
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja podjetja
•i
Kandidat za to delovno mesto mora izpolnjevati naslednje razpisne pogoje:
— da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali ustrezn* tehnične smeri in štiri leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih od tega najmanj dve leti v komunalnih, obrtnih in gradbenih dejavnostih oz.
da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali ustrezne tehnične smeri in osem let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih od tega najmanj tri leta v komunalnih, obrtnih ali gradbenih dejavnostih,
— da ima organizacijske sposobnosti in posebna znanja za vodenje delovne organizacije ter moralno politične kvalifikacije.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev glede Šolske izobrazbe in delovnih izkušenj ter potrdilo o nekaznovanju, v zapečatenih kuvertah z oznako »Razpisna komisija za direktorja podjetja«. Rok za prijavo je 15 dni od dneva razpisa.
r
Veletrgovina ^IVIL-A TOZD Maloprodaja Kranj
I
r
od 1. do 11. julija 1976
vam pri nakupu nad 1.000, — din nudimo
5 — 10 % popusta)
obiščite nas
priporočamo se za nakup
Veletrgovina 2ivila Kranj blagovnica Cerklje
Človek, delo, kultura
Mik krajine
Jeseniški DOLIK, likovna skupina, združuje delavce, železarje, ki ostajajo zvesti resnici in lepoti, ki po svojih umetniških stremljenjih in nagnjenjih ustvarjajo za nas, ko nam odkrivajo občutja in spoznanja in nas nenehno bogate — ^anko Korošec, soustanovitelj Dotika, krajinar, pošten do sebe in drugih
Barvita je Koroščeva paleta, oča-^joča njegova izrazna moč in spretnost, izvirna njegova ideja, ki nenehno izhaja iz iskanja lepote, res-aice, poštenosti in iskrenosti in se !*kšna tudi izrazi. Krajinar Janko Korošec, umirjen, a ne zaprt sam ^ase, skromen, a nikdar poudarjajoč to svojo očitno značajsko lastnost, Preseneča. Vznemirja kot delavec, «ot človek, razmišljajoč o medsebojen odnosih med ljudmi, vznemirja nJegov čopič, ki ne more zatajiti njegovih notranjih občutkov in razmiš-'Janj, ki je pronicljiv v iskanju in 8vojstven.
, Slikar-krajinar, ki ne bega sem in lJa> ki se ne zadovoljuje s hipnimi ?animivostmi in trenutnimi impresi-ianii> se izraža ploskovno, njegove ?arve se ne prelivajo v takšno pristno in nezahtevno skladnost, ki bi oila večkrat kaj brž lahko zamenlji-ya s folklorno ilustracijo, njegove Oarve so kontrasti, kontrasti eden do "^gega, kontrasti, ki izžarevajo nje-8ovo dovzetnost za vse tisto, kar je v garavi tako lepo, popolno, bogato. r,ray slikarjev značaj ne dopušča, da P1 iskal vtise v mirni spokojnosti ?*aJine, prav njegova čista umetnica stremljenja niso za dekorativni *olorit, temveč za doživeta temačna, *lva naravna vzdušja, realistična in ,e taksna edino zanimiva. Misel je 2anj v takšnem motivu, misel in 'Poznanje, ki seže po čopiču in jo s Paleto posreduje vsem, ki so dovzet-P1, Ujeti misel in spoznanje v takšni Najini, jo premagati, ukrotiti, popolnoma osvojiti in umetniško P.rikazovati je najvišji cilj, za kate-11111 teži, si prizadeva. In uspe, ko se V?e nJegovo bistvo napolni s čudo-resnico in izpovedjo motiva, ko ^^ar Janko Korošec v njem zazna
sako tančico, ki pripoveduje, ki se ru izpoveduje. In ko je doživetje '°volj močno, ko presune, se ob ?°yolj spretni slikarjevi roki izobli-*uJe svojstvena slikarjeva izpoved, nJegova pripoved.
Slikar-krajinar Janko Korošec Ostaja zvest sam sebi, zvest krajini,
Prepolne šolske klopi
Letošnji vpis na srednje šole, zlasti na gimnazijo v Kranju, je močno razburil starše in bodoče dijake, ki so pričakovali, da bo dovolj le dobro spričevalo in volja, da nadaljujejo šolanje na eni izmed šol druge stopnje.Toda mnogi med njimi so že ob vpisu morali pustiti nade, da bodo letošnje oziroma prihodnje šolsko leto sedeli v klopeh srednje-ekonomske, upravno-administrativne in administrativne šole ali gimnazije. Največ kandidatov pa so morali odkloniti prav na zadnji od omenjenih šol.
Kje so vzroki za takšno stanje? Zakaj šole ne vpisujejo več dijakov in nimajo več oddelkov in zakaj sploh omejevanje vpisa? To je le nekaj vprašanj, ki se te dni širijo po gorenjskijnetropoli in ker se je celo postavilo vprašanje, zakaj gimnazija ne organizira pouka v dveh izmenah, smo zaprosili za -mnenje ravnatelja te šole prof. Valentina Pivka.
»Koliko oddelkov ste letos razpisali in koliko je bilo kandidatov?«
»Za prihodnje šolsko leto smo razpisali 4 oddelke splošne in en oddelek pedagoške gimnazije. V peda^ goški oddelek se je prijavilo 36 kandidatov, vendar smo jih 7 odklonili. Za splošne oddelke pa smo imeli 201 kandidata in med njimi 168 odlič-njakov. Zato je bila izbira zelo težka. Za 4 oddelke smo sprejeli 130 učencev. Ker pa je bil naval tolikšen, smo se odločili da pogojno sprej-
memo še en razred. Pogojno zato, ker moramo za ta razred popraviti prostor, v katerem je včasih že bila učilnica, sedaj pa že vrsto let rabi drugim namenom. Za pomoč smo zaprosili družbenopolitične organizacije občine, izobraževalno skupnost in zavod za zaposlovanje. Upamo, da jo bomo dobili in bomo tako lahko spravili ,pod streho' približno 160 učencev prvega letnika.«
»Kaj pa z odklonjenimi?«
»Za učence iz radovljiške občine smo se dogovorili z jeseniško gimnazijo in so že vpisani. Tistim s slabšim učnim uspehom, zlasti pa tistim, ki so komaj, izdelali osnovno šolo, pa smo svetovali, naj se vpišejo, na manj zahtevno šolo.«
»Kdo je izvajal selekcijo? So kandidati delali sprejmne izpite?«
»Kandidati niso delali sprejemnih izpitov. O sprejemu je odločala po-
katere večni občudovalec je že desetletja. Nenehni in vztrajni popotnik je po naši krajini, še posebno po večno lepem, vedno spreminjajočem se našem gorskem svetu, ki slikarju odkriva številne nove in nove podobe in motive, ganljivo lepe v snežnem metežu, v pričakovanju nevihte, v preteče temnih oblakih, ki prebujajo' nova razpoloženja, misli in hotenja. In slikar odhaja z novimi akvareli, na kolektivnih in samostojnih slikarskih razstavah je sprejemljive za resnična umetniška občutja ponovno obogatil, ko jim je odkril lepoto nekega svojega doživetja.
Janko Korošec, zaposlen v jeseniški Železarni, ima številne vzore v vseh poštenih in iskrenih ljudeh. Še tedaj, ko ga je zelo prevzela šahovska igra in ko je izredno napredoval kot mojstrski kandidat v šahu, je ostal širok, zvesto sprejemljiv za vse veje umetnosti nasploh. Povsod je črpal, povsod se je oplajal, povsod plemenitil sebe, da bi s svojo izrazno močjo in pripovedjo svoje palete lahko nam vsem, še1 posebno pa okolju, iz katerega izhaja, nenehno lahko posredoval vso pošteno resnico, vso čisto lepoto svojega umetniškega izraza.
D. Sedej
Bogata in vsestranska dejavnost
Radovljica — Kljub precejšnjemu pomanjkanju denarja in slabim prostorom, v katerih deluje 18 kulturnih društev z 42 različnimi amaterskimi sekcijami v okviru zveze kulturno prosvetnih organizacij radovljiške občine, so bili v zadnjih dveh letih delovni rezultati zelo dobri. Tako so ugotovili na redni skupščini ZKPO Radovljica v četrtek, 24. junija. Enaka ocena pa je bila tudi na posvetovanju o kulturni problematiki v okviru tedna Komunista, ki sta ga pripravila občinska konferenca socialistične zveze in občinski svet zveze sindikatov Radovljica.
Leta 1974 je občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij organizirala 40 različnih prireditev in akcij v občini in drugje. In prav toliko tudi lani. Društva s svojimi sekcijami pa so pripravila 571 prireditev, lani pa kar 769 društevnih akcij in nastopov. Tako je aktivnost amaterskih kulturnih skupin iz radovljiške občine takoj za skupinami mariborske občine, ki so prve v Sloveniji.
Kulturna skupnost Radovljica je
po sprejetem finančnem načrtu za minulo leto namenila množični amaterski kulturni dejavnosti v okviru ZKPO v občini okrog 440.000 dinarjev, za letos pa je predvideno za 25 odstotkov več denarja. To kaže na razumevanje kulturne skupnosti do amaterske kulture, ki se vse bolj razrašča v domala vseh krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih. Velika spodbuda za množičnost pa je tudi kulturna akcija za delovne kolektive. Ta akcija sodi med vodilne v Sloveniji. Zato ni Čudno, da je danes v amaterskih skupinah kar 80 odstotkov delavcev.
Osnovni problem, s katerim se nenehno srečujejo, pa ni v denarju, marveč v pomanjkanju strokovnega kadra. Manjka predvsem dobrih organizatorjev kulturnih programov, režiserjev, pevovodij in učiteljev folklornih plesov. Zato so se na seji skupščine odločili, da bodo pri ZKPO zaposlili poklicnega režiserja in organizatorja, razen tega pa bo bdel nad vsebino programov in kvaliteto tudi upravni odbor ZKPO.
JR
Mladost iried kozjanskimi griči
Gorenjski brigadirji uspešni na delovni akciji na kozjanskem — Vzgoja mladih samoupravljavcev r Pobratenje z brigadirji iz bratske republike
drugi izmeni letošnje zvezne 7gadinske delovne akcije Kozjansko dr n?,eseca junija je bila tudi brigada 8»' Franceta Prešerna, ki so jo sešitK mla0^ brigadirji iz gorenj-rtJn občin. Nosilec te regijske briga-Je bila občinska konferenca Kranj. Nekaj dni pred od-
8j^°hi domov smo obiskali gorenj-jjT? brigadirje na Kozjanskem ter za W$ Ur 8Prem^a^ nJmovo delo, be-
§ ^D prihodu pred brigadirski dom v ,jS?tvidu pri Planini smo najprej jj*®« le dežurno brigadirko, malo po »jf^fp uri popoldan pa so se z delovi-
začeli vračati brigadirji. Najprej
Sgada dr. Franceta Prešerna, za
Ps še brigada bratskih mest, bri-
f^a 23. april — Laktaši in brigada J?281" Savatič — Metalac iz Rume.
hrti UP?J nas v teJ >zmeni dela 180 jV8adirjev,« je začel pripovedovati Jj*«o Krmec, komandant brigade i ' Franceta Prešerna doma iz Bri-\Ja Pri Kranju, »v glavnem sedaj j>.eJamo regionalno cesto Dežnje — l^hina. Delo seveda ni lahko, kajti planska zemlja je trda in neiz-H °8ha. Ilovnata tla nam povzročajo /JVeČ preglavic. To je včasih res vj^ko delo, pa zraven še peklenska tiv ma' *ulji-•• Kljub tem objektni težavam delo dobro napredu-
je, brigadirji so marljivi, presegajo normo in delajo udarniške akcije.
Z Gorenjske nas je v brigadi štirideset, devet mladih brigadirjev pa je v sestavu brigade dr. Franceta Prešerna iz bratskih republik, in sicer iz Zemuna in Banjaluke. Odnosi so zelo tovariški in ,fair'. Prve dni nas je sicer na delovišču pestila neizkušenost, veliko jih je namreč prvič v brigadi, pa smo tudi to kmalu odpravili. Tudi za 200 odstotkov smo presegli normo, bili pa smo tudi udarna brigada udarniškega dne. Gorenjski brigadirji smo se tukaj tudi pobratili z brigado Lazar Savatič — Metalac iz Rume. To pobratenje ne bo ostalo le na papirju, kajti že sedaj se dogovarjamo za tesnejše stike, prvo kar bomo napravili, pa bo verjetno izmenjava brigadirjev.«
Slavica Napast iz Radovljice je letos v brigadi prvič. Na brigadirski konferenci so jo izbrali za komandir-ko prve čete. »Seveda, vesela sem bila tega, hkrati pa sem najprej imela kar malo treme pred odgovornima nalogama, kajti zraven sem tudi namestnik komandanta cele brigade. Moram reči, da so v brigadi vsi disciplinirani, včasih res kdo napravi napako, vendar je zanimivo, da prav ta brigadir potem postane najboljši.«
1
l°e neusmiljeno pripeka in ilovnata zemlja postane še bolj trda.
Slavica Napast iz Radovljice: »Tudi dekle je lahko uspešna komandir-ka.«
Kako se počutiš v vlogi koman-dirke?
»Res je morda to bolj moška .zadeva', vendar mislim, da je tudi dekle prav tako uspešna komandirka. Navadila sem se in lahko rečem, da je vse v najlepšem redu. Moja glavna naloga tukaj je, da se ukvarjam z brigadirji, skrbim za idejnopolitično izobraževanje, skrbim za disciplino in podobno. Reči moram, da komandir ne more zgolj ukazovati in kontrolirati delo. Biti mora predvsem tovariški, prisluhniti problemom in željam vseh tistih, ki jih ima v svoji sredini. Le tako je brigada lahko velika družina, kjer so vsi za enega in eden za vse.«
Naš sogovornik je bil tudi Irfan Čordič, ki je v Gorenji vasi milic -nik-pripravnik. Tudi on je prvič na tako veliki delovni akciji, zato ima zvrhan koš lepih vtisov. »Veliko sem že prej slišal o brigadirskem življenju, vendar šele sedaj vem, kaj je to. Res da je delo naporno, vendar za mladega človeka, še posebno brigadirja, ne sme biti omahovanja. S pesmijo in dobro voljo se da vse napraviti. Kot  pravijo nekateri: več
žuljev, več prijateljev. V naši brigadi gojimo resnično tovarištvo. V vsakdanjem življenju se človek nekako ne zaveda, kaj je to, ne more doumeti veličine te besede. Tukaj sem se spoprijateljil z mladim brigadirjem iz Zemuna in sedaj sva nerazdružlji-va. Popeljal sem ga tudi na Gorenjsko ter mu razkazal naše kraje. Zelo je bil navdušen in dejal je, da bo še prišel.«
Seveda pa na Kozjanskem ne poje le kramp in lopata. Brigadirji se v prostem času (ki ga sicer ni veliko) ukvarjajo z raznimi interesnimi dejavnostmi, poslušajo predavanja in se zbirajo ob tabornem ognju. Samoupravna organiziranost v brigadi mlade vzgaja v prave samouprav-ljavce, ki bodo v vseh sredinah zamenjali starejše tovariše ter se z mladostnim elanom lotili najodgovornejših nalog. Marsikdo med njimi se bo spomnil, da se je prav v brigadi utrjevalo njegovo znanje in sposobnost.
Pred odhodom smo še poiskali namestnika komandanta akcije Kozjansko 76 Mira Hareja z Jesenic ter ga povprašali o doseženih' delovnih rezultatih na akciji.
sebna komisija, v kateri so bili člani profesorskega zbora, član šolskega odbora in psihologinja — poklicna svetovalka iz zavoda za zaposlovanje. Za sprejem ni bil odločilen samo uspeh osmega razreda, temveč tudi učni uspeh prejšnjih let, sposobnosti kandidata, ki jih s testiranjem ugotavljajo poklicni svetovalci, in tudi to, kdaj se je odločil za našo šolo.«
»Zaradi velikega števila kandidatov so se pojavile zahteve, da bi tudi gimnazija uvedla drugo izmeno?«
»Mislim, da so take zahteve zelo primitivne, ker vse šole težijo za eno izmeno in tudi vse osnovne šole naj bi hkrati s prehodom na celodnevno šolo prešle na eno izmeno. Na naši šoli pa imamo že sedaj skoraj »celodnevno« šolo, saj pouk traja od 7. do 14. ure. Popoldne pa delajo še razni krožki, istočasno pa popoldne oddajamo učilnioe delavski univerzi in drugim šolam, ki v sedanjem sistemu izobraževanja postajajo vse bolj pomembne.«
»Kaj bi bilo potrebno narediti, da se drugo leto ne bi znašli v enakem ali podobnem položaju?«
»Najprej bi sam zastavil vprašanje: zakaj se problem vpisa na srednje šole pojavlja vsako leto samo ob koncu šolskega leta? Mislim, da je tu v prvi vrsti zatajila svetovalna služba, saj opažam, da kandidati, niti njihovi starši sploh niso seznanjeni z možnostmi vpisa na šole druge stopnje. Nikjer ni bilo objavljeno, koliko prostih mest razpisuje posamezna šola, katere šole naj bi imele prednost pri vpisovanju glede na možnosti zaposlovanja absolventov. Skratka, ob koncu šolskega leta je vladala precejšnja zmeda. Drug vzrok pa je še vedno prisotno mišljenje mnogih staršev in učencev, da srednje šole kot so gimnazija, administrativna, ekonomska in podobno izobražujejo za poklice, v katerih ,ni treba delat'. To se vidi tudi iz vpisa na te šole. Za tehnične in poklicne šole pa kandidatov ni bilo preveč.
Drugi del vprašanj pa zadeva vprašanje prostora! Število kandidatov oziroma učencev bomo na vseh kranjskih šolah morali omejevati vse dotlej, dokler ne bomo vsi dobili večjih prostorov oziroma dokler ne bo zgrajen nov center srednjih šol, ki je že nekaj let v planu gradenj v kranjski občini.«
L Bogataj
Miro Harej, namestnik komandanta akcije: »K<»zjanci gledajo brigadirje s ponosom.«
Irfan Cordič iz Gorenje vasi: »Več žuljev, več prijateljev!«
»Za zdaj vsa dela potekajo po predvidevanjih. Delamo na regionalni cesti Dežnje —Planina, na cesti v Kalobju ter gradimo vodovod v Prevolski vasi. To so v glavnem zemeljska dela. Kljub vročini in napornemu delu so brigadirji disciplinirani. Poleg svojega dela tudi v prostem času pomagajo domačinom pri raznih opravilih. Z njimi se dobro razumejo, povsod pravijo, da so med kozjanske griče prinesli mladostno vedrino. Resnično jih gledajo s ponosom, ko dopoldan kopljejo zemljo, popoldan delajo udarniško, zvečer pa še vedno iz mladih grl doni pesem.
Brigada dr. Franceta Prešerna se je v tej izmeni resnično izkazala, tako na delovišču kot tudi pri interesnih dejavnostih.
Brigadirji so zdaj spet doma. Zamenjali so jih drugi, ki bodo naprej gradili in približevali sodoben svet tudi na Kozjansko. Gorenjska brigada se je vrnila pohvaljena, saj ima v svojem sestavu številne udarnike, ki so resnično pokazali, kaj je delo in marljivost. Vtisi in doživetja še dolgo ne bodo pozabljeni, vsi pa si že sedaj želijo, da bi kmalu spet postali brigadirji.
Tekst in fotografije: J. Rabič
EVROPA ZA VSAK ŽEP
Na domačiji Vinka Berceta na Mlaki nad Radovljico je vsako leto na dan borca proslava, ki jo pripravi zveza združenj borcev NOV Radovljica. Vsako leto pa se te proslave udeležijo tudi domačinke z Lancovega v narodnih lošah; pa tudi ob različnih drugih prireditvah se rade napravijo v gorenjske larodne noše. Na sliki: domačinke z Lancovega pred domačijo Vinka Ben zeta. - B. B.
Razstavi cvetja in lovstva najboljšo oceno
Cerklje — V petek, 2. julija, zvečer so v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah slovesno odprli 10. jubilejno razstavo cvetja in lovstva. Zbrane, med katerimi so bili tudi 51an predsedstva republiške konference SZDL Tone Fajfar, predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kranj, Drago Štefe, predsednik občinske konference SZDL Kranj Slavko Malgaj, tajnik Gorenjske turistične zveze Karlo C ej, predsedniki sosed-
Jeseničanka Francka Slabe ima zelo rada rože in ne le v svojem stanovanju, temveč tudi v vsej svoji okolici. Pred stolpičem, kjer stanuje, je na prej zanemarjeno zelenico nasadila vse polno rož in okrasnih rastlin na svoje stroške. V veselje in v zadovoljstvo ji je, da lepo uspevajo in da je okolica zares urejena. Za neutrudno delo ji je Turistično društvo Jesenice podelilo že šest priznanj ... Foto: B. Blenkuš
Črtomir Zoreč:
njih Turističnih društev in predstavniki družbenopolitičnih organizacij, sta pozdravila predsednik TD Cerklje Janez Globočnik in predsednik organizacijskega odbora razstave Janez Por. Razstavo cvetja in lovstva, ki je organizirana v počastitev 4. julija, dneva borca, je odprl inž. Jože Iljaž, predstavnik pokrovitelja Tovarne dušika RuŠe. Orisal je pomen razstave in rast organizacije združenega dela, ki je danes razdeljena na pet temeljnih organizacij, ustanovljena pa je bila leta 1918. Po otvoritvi in ogledu razstave je bil kulturni program, v katerem so sodelovali moški pevski zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožeta Močnika, solistka, recitatorji in člani gledališkega centra iz Kranja, ki so pred osnovno šolo uprizorili Cankarjeve Hlapce. Uprizoritev na prostem je spremljalo okrog 1000 ljudi.
Razstava zbuja med ljudmi veliko zanimanje. Samo v soboto in nedeljo so našteli več kot 6500 obiskovalcev. Razstava bo odprta do 11. julija, zanimanje zanjo pa zanesljivo ne bo usahnilo.
Cerkljanska razstava je deležna ugodnih ocen. Predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič meni, da je letošnja razstava bogatejša od lanske, da vzgaja pri ljudeh odnos do narave in da bi bili v Cerkljah sposobni organizirati republiško razstavo cvetja in lovstva. Enakega mnenja je tudi predstavnik pokrovitelja inž. Jože Iljaž. Predsednik organizacijskega odbora Janez Por pa je dejal, da imajo organizatorji vsako leto precejšnje težave, ker vse rože zaprtih prostorov ne prenesejo. Zato bi kazalo v prihodnje s pomočjo vrtnarjev urediti razstavni prostor tudi na prostem. Predsednik organizacijskega odbora meni, da bi kazalo najprej pripraviti občinsko razstavo in šele nato republiško.
J. Kuhar
Beneška Slovenija, naša Deveta dežela . . .
(Kraji, ljudje, pesem in govorica)
(25. zapis)
Seveda hitim — še precejšen del Beneške Slovenije nisem opisal — vendar bom moral sedaj, ko bo stekla beseda o dolgoletnem duhovnem vodji, pesniku, pisatelju, narodnemu buditelju, profesorju Ivanu Trfn-ku-Zamejskem, le preseči zgolj suho informacijo. Saj si celo drznem reči, da bi brez Trinka danes ne mogli več govoritiio Beneški Sloveniji.
NA TRČMUN
Spodobi se, da sleherni rojak, ki obišče Beneško Slovenijo, poroma tudi v Trčmun pod Matajurjem, kajti hribovska vasica je rojstni kraj Ivana Trinka — pa tudi njegov poslednji dom ...
Na pot se bomo podali iz Šempetra Slovenov (domačini pravijo kar »Špjeter«) in se usmerili proti sovo-denjski dolini, ki leži med nadiško in šentlenarško nekako na sredi. Po dolini teče rečica Aborna, ki pri So-vodnjem (Savogna) dobi še vode potoka Reke. Dolina je rodovitna, kar precej gosto naseljena. Tu so Klenje (Clenia), Grobje (Grobbia), Tarpeč (Tarpezzo), Kočevar (Cocevaro), Brdica (Brizza), Podbrnas (Vernas-sino di sotto), Gabrovica (Gabro-vizza) in Zaplatišče (Cepletischis). In pa seve Sovodnje, od koder nas bo strma stranska pot, ki vodi na vrh
Matajurja, pripeljala tudi do Trč-muna (Tercimonte), rojstne vasice pesnika Trinka.
Po šibki uri hoje navkreber pridemo na razpotje: desno vodi pot na Mašere (Masseris), levo pa v Trčmun. Po nekaj minutah bomo na cilju: v vasici, ki je tako slovenska, da je rodila pesnika in narodnega voditelja.
Preden pa vstopimo v Trinkov dom, si oglejmo vas in okolje. Kot da bi nekdo hiše prav prilepil na strmo pobočje. Druga nad drugo stoje, prav na vrhu je cerkev. Ravnega skoraj nič, le strmina ... In prelep razgled na vse strani.
TRINKOV DOM
Nadstropna hiša pod potjo proti gornji vasi je skoro gosposka V njej še danes žive Trin-ki, pesnikovi nečaki in pranečaki. Dnevno sobo imajo po muzejsko urejeno. V hiši imajo tudi velik Trinkov portret, ki ga je napravil slikar Tone Kralj.
Imajo pa na steni tudi Prešernovo podobo. Celo manj znano upodobitev, ki je tudi v Kranju nimamo v muzeju. Dosti imajo tudi fotografij o svojem velikem sorodniku, z .njegovih potovanj in slavij. Na spoštljivem mestu je slika nečaka Janeza, ki je podlegel v nemškem uničevalnem taborišču Flossenburg 1. 1944.
Tu se s prostitucijo ne ukvarjajo zgolj propadla dekleta z družbene ga dna; med njimi je mnogo študentk, gospodinj in mater samohranilk, ki jim prostitucija pomeni le vir dobrega postranskega zaslužka. Sicer pa jaz na tistem sprehodu nisem opazil, da bi jim posel kaj dobro cvetel. Obiskovalci teh ulic, — črnci in inozemski turisti so si razstavljeno blago največkrat le ogledovali.
Črncev je v Amsterdamu precej. Veliko se jih ukvarja z razpečevanjem mamil, predvsem hašiša. Med hipiji v Amsterdamu kroži mnenje, da od črncev ni dobro kupovati mamil. Moje osebno mnenje je, da jih ni dobro kupovati od nikogar.
Ko sem se zvečer vrnil v svoj »hotel«, sem na svojo jezo in začudenje opazil, da si je moj pograd, ki sem ga rezerviral in plačal že opoldne, prilastil nekdo drug. Ker ni hotel razumeta mojega opozorila, naj se spravi dol, sem šel eno nadstropje niže k receptorju, da bi posredoval. Razpletlo se je tako, da je vsiljivec ostal na mojem pogradu, meni pa so dodelili drugega na nasprotnem koncu prostora v bližini okna. Čeprav je bilo v prostoru polno ljudi, je bilo v glavnem mirno. Tu in tam se je oglasil zvok kitare ali orglic in v nosnice mi je silil težek sladkoben vonj po shitu. Odprl sem okno, da sem lažje dihal. Na sosednjih pogradih so si namreč podajali pipo z mamilom. Ponudili so jo tudi meni, pa sem odklonil.
Sredi noči me je prebudilo razburjeno vpitje. Nekemu narkomanu, ki ni mogel zadrževati vode, je ponoči ušlo in je zmočil svojo sosedo na spodnjem pogradu. (Pogradi so bili namreč v nadstropjih.) Dekle, bila je neka Američanka s precej rahlimi živci, je začela vpiti, prišel je še receptor in vrgel nesrečnega fanta iz postelje. Dekle se je šlo okopat, narkoman pa je moral ostanek noči preležati na tleh.
V VONDELPARKU
Blizu mojega »hotela« sem zjutraj odkril restavracijo s posebno, naravno hrano za vegetarijance. Kljub temu, da nisem ravno zaprisežen vegetarijanec, sem sel tja na zajtrk. Zdaj se ne spominjam več natanko, kaj sem takrat tam jedel, vem pa, da je bilo okusno, pa tudi precej drago. V Amsterdamu sem pozneje videl še več takih restavracij, katerih posebnost je, da za pripravljanje jedi ne uporabljajo industrijskih proizvodov in koncentratov, niti ne kupujejo živil preko trgovske mreže, pač pa dobivajo sadje in zelenjavo iz hipijevskih farm v notranjosti dežele.
Vse popoldne, cel večer in vso noč do naslednjega jutra sem preživel v Vondelparku. Če je lepo vreme, se tam zmeraj dogaja kaj
zanimivega. Mladi iz vsega sveta se zbirajo na travi in predajajo soncu. Pisana oblačila, dolge brade in skuštrane grive, širokokrajni klobuki, kitare, piščalke, petje. Skozi park vleče lajnar svojo cizo s pojočo skrinjo, v ribniku se potapljajo race, slepi godec igra na svojo harmoniko in nastavlja mimoidočim svoj klobuk, nekaj deset metrov naprej mu dela konkurenco plešast folk pevec s kitaro in potem spet gruča nekakšnih japonskih glasbenikov; med njimi se sprehajajo dekleta v ciganskih krilih in pisanih bluzah in tam spet neki zasanjan mladenič s pončom prek ramen in majhno belo mucko v naročju. Že so pri njem trije turisti s fotoaparati in ga lovijo v. svoje objektive. Mladenič stegne roko in vanjo se vsuje drobiž. Sprašujem se, kdo je zaradi koga tu; — ali turisti zaradi eksotičnega mladeniča in njegove mucke ali mladenič zaradi turistov. Prej bi se odločil za drugo možnost.
Oglasi se ropot bobnov in zateglo petje: »Hare Krišna, hare Rama«. Gruča mladeničev z obritimi glavami, z belimi in rumenimi haljami okoli ledij in z opankami na nogah pojoč pripleše v park. Med ljudi delijo listke, povabila na budistično mašo, ki bo dne tega in tega, ob tej in tej uri, v tej in tej hiši. Vljudno vabljeni, po mašj bo za vse brezplačna večerja.
Gledam ves ta direndaj okoli sebe, v vsa ta ekstravagantna oblačila ovešene ljudi in se sprašujem: Koliko je tu resničnega hotenja, resnične vere in koliko pozerstva? Kaj ni vse skupaj ena sama bedasta folklora, preračunana na zunanji učinek? Še najbolj pametno in najbolj zrelo bitje v tem parku, v vsem tem mestu je tisti pes, ki tamle pod tistim drevesom, ne meneč se za kaj drugega, gloda svojo popoldansko kost. Utrujen postajam že od vsega tega.
Zdaj, zadnjih nekaj let prenočevanje v Vondelparku ni več dovoljeno, takrat, pred štirimi leti, ko sem bil tam jaz, je bilo še. Tudi jaz sem to drugo, zadnjo noč v Amsterdamu, prespal tam. Vsi prostori pod mostom in pod drevesi so bili zasedeni/ zato sem razgrnil svojo vrečo kar na planem pod milim nebom, drugega mi ni kazalo.
PRAZNIH ŽEPOV V PRESTOLNICI SVETA
Ponoči je pršelo, vendar sem spal tako trdno, da nisem čutil mokrote, ki mi je pronicala skozi spalno vrečo. Zbudil sem se z vlažno obleko na sebi in ves trd od jutranjega hladu.
Na kolodvoru sem ugotovil, da denar, ki ga imam v žepu, ravfio še zadošča za železniško karto do Pariza. Kupil sem torej karto za Pa-
riz, čeprav se mi niti sanjalo ni, kaj naj bi počel brez denarja v Parizu in kako bom potem iz Pariza prišel domov. Vendar sem sklenil, da se zdaj še ne bom vznemirjal zaradi tega in da bom reševal probleme sproti, kakor se bodo pojavljali.
Želel sem potovati ponoči, da bi lahko na vlaku spal, zato sem & Amsterdama odpotoval šele zvečer. Naslednji dan zjutraj sem izstopil v Parizu na železniški postaji Gare du Nord. Prilegel bi se mi zajtrk, a s sušo v žepu si ga seveda nisem mogel privoščiti. Šele zdaj sem se spet spomnil na tistih sto in še nekaj romunskih lejev, ki so mi jih Romuni vsilili na meji. Ko sem prišel z bankovcem v kolodvorsko menjalnico, se je službujoči uradnik samo pomilovalno nasmehnil in mi vrnil bankovec nazaj, češ da takega denarja pri njih ne menjajo.
Lačen, neprespan in ozlovoljen sem se brž, ko je posijalo prvo jutranje sonce, odpravil v najbližji park in se zleknil na klop, da bi Še malo zaspal. Takoj, ko sem zatisnil oči, me je zbudil mimoidoči orožnik, češ da v parku ni dovoljeno spati. Počakal sem, da je izginil za vogalom in potem legel nazaj. Pridružil se mi je neki zanemarjen tip» na videz tak kot kakšen pobegel legionar. Pocedil je skozi zobe, da so vsi policaji svinje, francoski pa še posebej. V komaj razumljivi mešanici francoščine, angleščine in nemščine mi je pripovedoval, kako že vse življenje menda ne dela drugega kot da tolče policaje in da je njegova edina življenjska ambicij8 »eno izmed teh francoskih oroŽni-ških svinj pobiti do smrti«. Stiskal je svoje tetovirane pesti in sikal; »Kaput! Kaput! Morto!« Potem pa, ko se je nekoliko pomiril, pa je> kot da bi uganil, kaj me tare, skoči} v najbližjo trgovino z živili in prišel nazaj z dvema dolgima pariškim8 štrucama kruha, konzervo rib $ steklenico šampanjca. Kruh i/1 ribe, zalite s šampanjcem: to je bila prva in edina stvar, ki sem j° dal tisti dan v usta. S hvaležnostjo sem se poslovil od tega legionar j a-Bil je eden najbolj simpatičnih lju; di, kar sem jih srečal na svoji poti-Dal mi je celo svoj naslov, pa sem ga pozneje na žalost izgubil.
Od vseh pariških znamenitih cerkva in muzejev sem si znotraj ogledal samo Notredamsko cerkev-Vsekakor nekaj čudovitega in pre' krasnega, toda vse, kar se je zani' mivega dogajalo, se je dogajalo travniku pred cerkvijo. Množica travniku je bila razdeljena v dv* velika tabora. En tabor se je zbiral okrog skupine črnskih bobnarjev« ki so z dlanmi neutrudno udarjaj! po svojim tam-tamih, drug pa okolj gruče mladih Špank in Špancev, k| so se s petjem in plesom predajali ognjeviti španski glasbi.
Ivan Trinko-Zamejski (1863-1954) benešk oslovenski pesnik
Ivan Trinko je bil rojen dne 25. januarja 1863. Umrl je dne 26. junija 1954, star 91 let. Rojen in umrl v Trčmunu. Celih 68 let je bil duhovnik, kar 57 let je poučeval v videm-skem semenišču.
Pisatelj Finžgar je posvetil Trinku globoke besede: »Tem, svoji slovenski krvi zvestim, od nikogar poznanim, od nikogar spoštovanim, si bil vse življenje sonce. Bil si ves čas luč, ki je posvetila v svet in resnim učenjakom razodela naš rod na beneški zemlji. Slovenski mladini, ki si jo učil modrosti, si bil vzgojitelj in vodnik. S tvojim duhom in tvojo ljubeznijo so bili oplojeni mladi svečeniki, ki so se ravnali v poklicu po tvojem zgledu in postali vsem vse.«
PESNIK, PISATELJ, GLASBENIK IN SLIKAR
Res, vse to je bil Ivan Trinko; s pesniškim imenom Zamejski. Drugovanje z »goriškim slavčkom« Simonom Gregorčičem je gotovo zapustilo v Trinkovih pesnitvah mnogo vzornikovih sledov. Posebno svetobolja. Sicer pa je bila narodnostna situacija v Beneški Sloveniji v Trinkovi mladosti povsem brezupna. Zato tudi v enih prvih svojih pesmi toži:
Krog in krog me gosta, pusta tema vsa obdaja; sam sem, vse okoli nema je puščava.
Sicer pa se Trinko sam ni imel za velikega pesnika, bil je pač trezen mož.
Peva in prepeva moja skromna vila, nad valovjem jeznim razteguje krila.
Trinkova vila je res pela v času, ko je njegovim rojakom grozila narod-
hostna smrt. Srdito je pela in
klicala
k vstajenju iz omrtvelosti in malo-dušja. ,
Kot pisatelj se je Ivan Trinko udejstvoval v najrazličnejših smereh. Pisal je črtice iz ljudskega žiV' ljenja, pisal je o Reziji, o ljudski glasbi, o modroslovju ipd.
Bil pa je Trinko tudi prvi beneško-slovenski glasbenik. Sicer samou^ so vendar njegovi napevi brž pona' rodeli. Posebno razne prigodnice. " Po  italijanskih   revijah srečujem Trinka kot finočutečega glasbeneg kritika, ki se zna poglobiti v vse P0' jave in vse oblike glasbenega ustva« janja. Vsekakor pa je ena od naj večjih Trinkovih zaslug, da je o# pozabi  beneško slovensko ljudsKj pesem. Kot strokovnjak jo je z°a verno zapisati.
Posebna   smer   Trinkove deja,.
nosti je bilo risanje in slikarstvo.
Bil
je resnično renesančni človek. To pravi, vsestranski, na mnogih urne:e nostnih popriščih doma. Trinko se J posvetil posebej risbi s peresom- 1 dela so bila tako dognana, da je £ razstavah žel priznanja in občud ^ vanje. Mnoge risbe so bile motivi^0 ozadje njegovim pesnitvam.
Kino podjetje Kranj
Kranj
objavlja prosto delovno mesto
administratorj a-blagajnika
Pogoj: ekonomska srednja šola ali upravno-administrativna šola Z najmanj 2 leti delovnih izkušenj.
Kandidati naj vložijo prošnje na upravni odbor Kino podjetja Kranj, Stritarjeva 1. Rok za prijave je 15 dni.
Krvodajalska akcija v škofjeloški občini
Škofja Loka — V prihodnjih °-neh se bo v škofjeloški občini začela redna vsakoletna krvodajalska a*cija. Ekipa republiškega zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane bo v ^edo, 7. julija, obiskala Žiri, v četr-pk> 8. julija, bo v Gorenji vasi, v pe-*ek. ponedeljek, torek in sredo, to P°meni 9., 12., 13. ter 14. julija, se bo mudila v Skofji Loki, v četrtek in Petek, 15. in 16. julija, pa se bodo huma ne akcije lahko udeležili v Zelnikih prebivalci s celotnega podaja Selške doline.
Pred tremi leti se je krvodajalske akcije v Žireh, Gorenji vasi, Železnih in Skofji Loki udeležilo 2693 Krvodajalcev, lani pa že kar 2995 Prostovoljnih darovalcev krvi. To pa Pomeni, da je 9,4 odstotka prebivalcev škofjeloške občine med rednimi ^vodajalci. Torej je vsak peti prebivalec loške občine vsako leto udeleženec te humane akcije. Vsako leto je mogoče zabeležiti najboljšo udeležbo v Železnikih, slede pa Žiri, škofja Loka in Gorenja vas.
Predsednik občinskega odbora {dečega križa Škofja Loka Ludvik **Wnik pripoveduje: »Lani so se Prostovoljne krvodajalske akcije Udeležili člani kar triintridesetih delovnih kolektivov s področja škofje-joške občine. Predvsem velja pohva-
V delavce Dom opreme iz Železnikov, akcije se je udeležilo kar oevet od skupno petnajst zaposle-D^h, Slikopleskarstvo in Namo iz ^kofje Loke, Iskro iz Železnikov, SGP Tehnik, Termiko in Avtoko-Jinar iz Škofje Loke ter Tehtnico, Niko, Alples in čevljarno Ratitovec lz Železnikov. Med krvodajalci so redno tudi gojenci iz škofjeloškega centra slepih.«
Pred dnevi so predstavniki občinskega odbora rdečega križa iz Škofje ^°ke podelili posebna priznanja suem tisti01 krvodajalcem s področja škofjeloške občine, ki so lani daro-vali kri že petič, desetič, petnajstič
Dr. Magdalena Selan predaja Pavlu Pircu priznanje in zlato značko za 20-kratno udeležbo na krvodajalski akciji. — Foto: S.Jesenovec
in dvajsetič. Petkrat je darovalo kri 120 krvodajalcev, desetkrat 45 ter petnajstkrat 19 krvodajalcev. Kar dvajsetkrat pa so se odvzema krvi udeležili trije občani.
V kulturnem programu ob podelitvi priznanj je sodeloval tamburaški orkester »Bisernica« iz Reteč, ki ga vodi priznani glasbenik Franc Rant.
Na občinskem odboru rdečega križa v Skofji Loki pričakujejo, da se bo letošnje krvodajalske akcije udeležilo še večje število občanov kot kdajkoli doslej. Prvič naj bi se letos številka povzpela prek tri tisoč. Po številu krvodajalcev pa je škofjeloška občina že tri leta na prvem mestu v Sloveniji.
S. Jesenovec
Manj ko lani
Bled — Turistični in gostinski delavci na Bledu niso zadovoljni z obiskom domačih in tujih gostov v juniju. Že maja je bil na primer obisk gostov na Bledu precej slabši od lanskega, na začetku junija je bilo potem nekaj dni več gostov, nato pa je obisk močno upadel.
Tako je bilo v drugi polovici minulega meseca na Bledu poprečno okrog 1500 gostov, od tega okrog 400 domačih. Lani ta čas pa je bilo vsak dan okrog 300 gostov več. Med tujimi gosti so letos najštevilnejši Angleži, tem pa sledijo gostje iz Zvezne republike Nemčije in Nizozemske. Tuji gostje stanujejo v-glavnem v hotelih, v katerih pa je še vedno precej prostora. Domači gostje pa so v počitniških domovih. Okrog 200 gostov ima tudi kamp.
Trboveljčani razveselili malčke
V gorenjskem letovišču Pineta letujejo vsako leto otroci iz gorenjskih občin. Ob morski klimi si krepijo zdravje zdravi in bolehni otroci, predšolski malčki in šolski otroci. Prihajajo pa tudi otroci s spremstvom svojih babic oziroma staršev.
V drugi izmeni od 14. junija do 3. julija je bila v Novigradu zdravstvena kolonija 248 otrok.
Po štirinajstih dneh vročega sonca smo včasih vsi prav leno zapuščali jedilnico, 28. junija pa nas je po večerji razveselil trboveljski mešani pevski zbor Prosvetnega društva Svoboda II pod vodstvom dirigenta Ponikvarja s koncertom otroških pesmi.
Preprostost in neposrednost, ki jo je dirigent ustvaril med otroki in zborom, je bilo enkratno doživetje za vse, ki smo temu živemu kulturnemu dogodku prisostvovali.  V. Š.
Težave s kopališčem
Kopališče ob reki Sori v Goriča-nah spet postaja vse bolj priljubljeno in obiskano. Lani so ob lepem vremenu ob nedeljah našteli tudi do tisoč osebnih avtomobilov, obiskovalci pa so napolnili bližnje travnike ob obali. Kopališče ima v oskrbi Kompasov Motel Medno, katerega kolektiv pa je zelo razočaran nad početjem neznancev, ki so pozimi uničili vso napeljavo in sanitarije. Zato so morali celotni lanskoletni dohodek od gostinske dejavnosti v višini 30 tisoč dinarjev vložiti v obnovo. Tako jim ni ostalo denarja za ureditev poti, težave imajo z vzdrževanjem sanitarij, toda prizadevni kolektiv upa, da ne bo ostal osamljen pri naporih za čimboljšo ureditev tega naravnega rekreativnega centra. -fr
Učence bodo vozili v Cerklje
Kranj — O prešolanju otrok s Šenturske gore na osnovno šolo v Cerklje na izobraževalni skupnosti niso prvič razpravljali. Problem je star že več let in lani so ga delno že rešili, ko so prešolali na matično šolo otroke višjih razredov. V letošnjem šolskem letu je bilo v šoli na Šen-turski gori le še osem učencev, ki so obiskovali nižjo stopnjo. Jeseni pa naj bi se šolska vrata v tem kraju vsaj začasno zaprla.
Tudi v krajevni skupnosti Šentur-ska gora so o tej zadevi že veliko govorili in so svoje mnenje posredovali tudi občinski izobraževalni skupnosti. Pravijo, da bi sicer imeli raje šolo v domačem kraju, vendar ne morejo biti brezbrižni do znanja svojih otrok. V letošnjem šolskem letu, ko so učenci višjih razredov hodili v šolo v Cerklje, so namreč ugotovili, da lahko na centralni šoli
pridobijo veliko več znanja in bodo zato znatno laže uspevali v višjih razredih in tudi kasneje na srednjih šolah. Zato tudi ne nasprotujejo ukinitvi pouka, zahtevajo pa le, da bo prevoz v Cerklje dobro organiziran in varen.
Na osnovni šoli v Cerkljah soglašajo z začasno ukinitvijo pouka v šoli na Šenturski gori. Ugotavljajo, da jim bo to koristilo v sedanji stiski zaradi pomanjkanja učiteljev. Kot zatrjujejo, je prevoz učencev v Cerklje in domov že sedaj zadovoljivo urejen.
Letos so v malo šolo na Šenturski gori vpisali samo dva otroka z območja Šenturske gore. Tudi po številu rojstev v zadnjih nekaj letih se da sklepati, da tudi v prihodnje ne bo večjega vpisa. Zato je začasna iukini-tev pouka na tej šoli upravičena.
-lb
Prometni znak pred novo šolo Simona Jenka v Kranju je- postavljen dovolj daleč od ceste, da ga kako vozilo ni moglo poškodovati, pač pa je to verjetno storil kak starejši ali mlajši objestnež.
Nad prometne znake
Uničevanje prometnih znakov nikakor ne more biti odraz neke kulture in razvoja, pač pa je vedno izraz nemočnih in nesposobnih ob-jestnežev, ki se znašajo nad družbeno lastnino, pri tem pa jim ni mar, da se s tem zmanjšuje javna obveščenost in varnost.
Ponekod še stoje prometni znaki narejeni iz klasičnega materiala vsekakor manj obstojnega, na katerem pa se toliko bolj pozna, če ga otroci zamenjujejo s tarčo, v katero se lahko meri s kamni.
ZABREZNIŠKI GASILCI VADIJO - V počastitev praznika krajevne skupnosti Žirovnica so pripravili člani in starejši pionirji gasilskega društva Zabreznica vajo. Pionirji so imeli suho vajo tridelnega napada, člani pa so gasili namišljeni požar pri cerkvi. Pionirje je vodil Feliks Triplat, člane pa M atevž Vidic. Vaji je z zanimanjem sledilo precej domačinov. — B. B.
Iz tegale obvestilnega znaka, da gre za avtobusno postajo, je komaj še ugotoviti, da je to postaja na Zlatem polju. Tekst in slike:
Rado Mlakar
Krvodajalske akcije
Rdeči križ Slovenije poziva občane in delovne ljudi, da se odzovejo na krvodajalske akcije, ki bodo ta mesec v različnih krajih Slovenije. Prijave sprejemajo občinski odbori Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivisti, ki so odgovorni za krvodajalstvo.
Jutri, 7. julija, bo krvodajalska akcija v Žireh, 8. julija v Gorenji vasi, 9., 12., 13. in 14. julija v Skofji Loki, 15. in 16. julija pa v Železnikih. V Kranju bo krvodajalska akcija 19. in 20. julija. -lb
iiilf li
PiCU * I j: i i. j j hšVSffl, tjBM   I'lil* ;ppMH|
oP 0
0
00
TPP Zarja Jesenice vas vabi
na razstavo in prodajo pohištva od 3. do 12. julija 1976 v stolpnici S-3 na Plavžu. Na razstavi sodelujejo priznani proizvajalci: MEBLO, MARLES, BREST, ALPLES in druge priznane tovarne pohištva in opreme
mali oglasi • mali oglasi
NOVO! O
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
Torek - 6. julija 1976 NOVO! NOVO!
Mali oglati lahko oddaste pri nafti malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in na vseh poštah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon številka 23-341.
Turistično društvo Škofja Loka sprejema male oglase vsak delovnik od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
prodam
Prodam nov TROSILEC hlevskega gnoja KRPAN 30 in rabljen kmečki MLIN. Polica 1, Naklo 4201
Prodam rabljen TRAKTOR FARH 25 KM, OBRAČALNIK (pajk) FARH, nakladalno prikolico KOL-A. Hafnar Angela, Gasilska 3, Stražišče 4264
Prodam trimesečnega PSA VOL-CJAKA. Alič, Pevno 9, Škofja Loka
4286
Prodam italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Zglasite se po tel. 24-716 ali od 16. ure dalje na domu. 4287
Prodam KRAVO s tretjim teletom. Slatna 3, Begunje 4288
Prodam električno dvotarifno URO. Delavska 30» pod gozdom (Po-dovšek), Kranj 4289
Prodam enoletnega nemškega OVČARJA. Kokrica, Dežmanova 16
4290
Prodam črno-bel televizijski SPREJEMNIK znamke GRUN-DING-SUPERELEKTRONIK. Ogled od 18. do 20. ure. Štefan Bojan, Vrečkova4,Kranj 4291
Prodam 200 kg ŽELEZA, premera 6 mm. Logar Anica, Olševek 3, Preddvor 4292
Prodam TRAME in LATE za streho. Rogelj Lucija, Mlakarjeva 39, Šenčur 4293
Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK. P rebačevo 8 4294
Prodam čistokrvnega nemškega OVČARJA, sedem mesecev starega, po ugodni ceni. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 4295
Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Bubaš Jože, Šorlijeva 17, Kranj 4296
Prodam rabljeno strešno OPEKO KIKINDA in tri dvodelna OKNA z roleto. Kobal Vili, Kranj, Pot na Jošta 18 4297
Prodam SPALNICO. Petelinšek, Val javčeva 11, K ranj 4299
Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK GORENJE (plin, elektrika) in novi enofazni ŠTEVEC z dvotarifno števčno uro. Britof 218 4298
kupim
Kupim OTROŠKI ŠPORTNI voziček. Prodajalec naj ga pripelje na naslov: Zalokar Martin, Ziganja vas 22, Tržič 4309
vozila
Ugodno prodam ŠKODO, letnik 1967. Tronkar, Struževo 14 C 4217
Prodam dele za avto ZASTAVA 1300 (stroj, menjalnik, diferencial,
Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica M ose Pij ade j a 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Oproščeno' prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
vsa štiri vrata ter zadnje steklo). Ogris, Trojarjeva 9, Stražišče, Kranj
4223
Prodam dvoosno PRIKOLICO, VVV po delih in ZASTAVO 750. Jurčič Valentin, Križna gora 8, Škofja Loka 4300
Prodam MOPED T 12 s prevoženimi 5000 km in prtljažnik za kombi. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce
4301
Prodam ŠKODO Š 100, letnik 1971. Suha 30, Kranj 4302
KOMBI IMV, dvojna kabina -keson, letnik 1965, v dobrem stanju, tehnično pregledan 3. 7. 1976, ugodno prodam. Telefon 23-619 4303
ZASTAVO 750, letnik 1973, prodam. Lahovče 11, Cerklje 4304
Prodam ZASTAVO 1300. Naslov v oglasnem oddelku. . 4305
Po delih ugodno prodam avto ŠKODA 1000 MB, rdeče barve. Ogled pri Lončarič, Šenčur, Kural-tova ul. 4306
Prodam NSU 1200. Golob, Kidričeva 15, Kranj 4307
Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, registriran, tehnično pregledan do 1977. Kuralt Venčka, Zg. Se-nica 4 a, Medvode 4308
dežurni veterinarji
OD 9. DO 16. JULIJA 1976: TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, tel. 26-357 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 za občino Škofja Loka;
VODIC Franc, dipl. vet., Jesenice, Kosova 9, tel. 81-288 za občini Radovljica in Jesenice.
Centralna dežurna služba tel. 25-779 Kranj.
stanovanja
Sprejmem SOSTANOVALKO po možnosti mirno in čisto ali upokojenko, da bi malo gospodinjila starejši ženski. Drugo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 4281
Iščem SOBO v Kranju ali okolici. Nemarnik Giulano, Vatovčeva 6, Koper 4310
prireditve
8. 7. 1976 ob 19. uri PLES na ŠOB-CU. Igra ansambel JEVŠEK 4311
ŽIKA BALANESKOVIČ vas vabi v prenovljeno gostišče POSAVEC pri Podnartu, znano po žabjih in ribjih specialitetah, na veliko VRTNO VESELICO v nedeljo, 11. 7. 1976, ob 15. uri. Za ples in razvedrilo igra priznani TRŽIŠKI VOKALNO INSTRUMENTALNI KVARTET!
4312
obvestila
Cenjene stranke obveščamo, da bo ISKRA SERVIS, Kranj, Trubarjev trg 10 v dneh od 19. 7. 1976, do 30. 7. 1976 ZAPRT zaradi rednega letnega dopusta. 4243
Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna GABER, H rastje zaprta zaradi letnega dopusta od 1. 7. 1976 do 1. 8. 1976. Po dopustu se priporočamo za obisk. 4242
Cenjene goste obveščamo, da bo lokal zaradi rednega letnega dopusta zaprt od 5. do 17. julija GOSTILNA »LOVEC« Gorice, Zdravko Debeljak. 4113
Gostilna »PRI SLAVCU« v Za-lemlogu obvešča cenjene goste, da bo gostilna zaradi rednega letnega dopusta od 5. 7. do 16. 7. 1976 ZAPRTA. Za obisk se priporočamo.
4314
Ob boleči, nenadni smrti naše drage žene, mame, sestre
Marije Kokalj
roj. Okorn
sporočamo, da bo pogreb drage pokojnice v sredo, 7. 7. 1976, ob 16. uri iz mrliške vežice na škofjeloško pokopališče.
Globoko užaloščeni: mož Janez, sin Pavel, hčerka Jana ter ostalo
sorodstvo.
Škofja Loka, 5. julija 1976
O
o >
o
o >
o > o z
o z
iOAON
TO-MO-DI
uporablja se za peči in kotle od
4.000 do 100.000 Kcal/h
TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO
NOVO!
i
O
INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI:
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641, Telex 31420 YU KIP
IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM
iOAON iOAON   IOAON iOAON IOAON IOAON iOAON
2
2
i
O
i
0
!
l
IOAON
nesreče
Zadel otroka
V petek, 2. julija, ob 17. uri se je na Jesenicah pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen otrok. Voznik osebnega avtomobila Anton Robič, roj. 1956, je vozil od Javornika proti Hrušici. Pred hotelom Pošta na Jesenicah je približno 3 metre zunaj prehoda za pešce prečkala cesto Maja Jamar, roj. 1964, z Jesenic. Voznik jo je zadel s sredino prednjega dela avtomobila. Maja je pri tem padla na pokrov prtljažnika in z glavo udarila v ve-trobransko steklo in streho ter nato padla na cesto. Pri tem se je hudo ranila in se zdravi v jeseniški bolnišnici.
Nezgoda zaradi prevelike hitrosti
V petek, 2. 7., ob. 17.30 se je na regionalni cesti v Vasi Tupaliče pri Preddvoru pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Pri tem sta bila dva potnika v osebnem vozilu ranjena, gmotne škode pa je za 30.000 dinarjev.
Voznik osebnega avtomobila Stanislav Podgoršek, roj. 1952 iz Šenčurja, je vozil od Jezerskega proti Kranju. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek v Tupaličah pri hiši št. 46, ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo nositi proti desnemu robu ceste. Zaradi velike hitrosti avtomobila ni mogel več obvladati in je z desnimi kolesi zapeljal čez rob ceste. Tako je peljal 90 metrov, nakar se je zaletel v drevo. Od tam ga je odbilo naprej in po slabih petih metrih se je zaletel v drugo drevo, kjer je obtičal. Pri nesreči sta bila voznik in njegov sopotnik Rahne Stanislav, roj. 1954, ranjena in so ju odpeljali na zdrav-lienie v liuhliansko bolnišnico.
Padel z motornim kolesom
Drago Mlakar iz Zirov je peljal v nedeljo, 4. julija, ob 1.30 proti Rov-tam. V Brekovicah je zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti zapeljal čez rob ceste na travnik in padel. Pri tem se je teže ranil in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Zaletel se je v drevo
V soboto, 3. julija, približno ob polnoči je voznik osebnega avtomobila Dare Konjar iz Smlednika peljal od Železnikov proti Zalemu logu. Pri Jesenovcu je v levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zletel s ceste in se zaletel v drevo. Od tam se je vozilo odbilo nazaj na cesto. Pri nesreči se je hudo ranila sopotnica Olga Zalesnik, roj. 1958, iz Kranja. Na vozilu pa je za 7000 din škode.
Kadila v postelji
V soboto, 3. julija, okrog 17.30 je začelo goreti Pod gozdom 6 na Jesenicah. Pri tem je nastala manjša gmotna škoda, upokojenka Ana Knific pa je dobila hude opekline in je v kritičnem stanju. Zdravi se v ljubljanskem kliničnem centru.
Ana Knificeva je bila sama doma. Drugače živi skupaj s sinom in snaho. Popila je večjo količino alkohola in kadila cigarete, ki si jih je prižigala z vžigalicami. Kadila je tudi v postelji in pri tem se ji je vnela spalna srajca in kasneje tudi posteljnina. Kljub opeklinam ji je uspelo, da je prišla v vežo stanovanja, kjer so jo našli sosedje, ki so tudi pogasili požar. -lb
Neizkušena voznica
Voznica osebnega avtomobila Marija Lazar, roj. 1956, iz Lahovč je 3. julija ob 21.50 vozila od Kranja proti Lahovčam. Ko je pripeljala v desni, slabo pregleden ovinek približno 200 metrov pred odcepom ceste na letališče Brnik, z neprimerno hitrostjo glede na njeno neizkušenost
— šoferski izpit ima šele tri mesece
— jo je začelo zanašati proti levi strani. Ko je bila na levem voznem pasu, je naglo zavila nazaj na desni pas, nato zopet na levi pas in tedaj je silovito trčila v prednji del nasproti vozečega avtomobila, ki ga je pravilno vozil Franjo Radikovič, roj. 1934 iz Kranja. Pri trčenju se je njeno vozilo prevrnilo na bok. Huje pa so se ranili Marija Lazar, Franjo Radikovič in sopotnik v njegovem vozilu Augustin Kanižaj, roj. 1942 iz Kranja. Vsi se zdravijo na ljubljanski polikliniki.
Ni ustavil za kolono
V nedeljo, 4. julija, ob 14.15 je zaradi gostote prometa v Lescah nasproti letališča stala kolona vozil, ki se je počasi pomikala proti Radovljici. Tedaj je v isti smeri pripeljal Pavel Bajt, roj. 1953, iz Zg. Bitenj pri Kranju. Zaradi neprimerne hitrosti ni mogel ustaviti vozila za kolono, zato je oplazil zadnje vozilo v koloni, ki ga je vozil Edvard Kavčič, roj. 1943, iz Kranja. Pri tem ga je odbilo na levo stran — na nasprotni vozni pas in je čelno trčil v avto, ki je pripeljal nasproti in ga je vozila Andreja Dermastja, roj. 1952, iz Ljubljane. V Bajtovem avtomobilu se je pri trčenju huje ranila Silva Kristan, roj. 1960, iz Kranja. Voznik Bajt je bil laže ranjen. Laže sta bila ranjena tudi Andreja Dermastja in njen sopotnik Zvone 2ni-daršiČ, roj. 1953, iz Ljubljane.
Padel v jarek
V nedeljo, 4. julija, ob 15. uri se je Vinko Luskovec, roj. 1935, iz Cerkelj peljal skozi Velesovo z neprimerno hitrostjo glede na stanje ceste in pod vplivom alkohola. Zato ga je pri hiši št. 17 zaneslo na desno s ceste, kjer je trčil v obcestni kamen in se prevrnil v meter globok jarek. Pri tem
je zlomil nogo in dobil pretres možgan. Zdravi se na ljubljanski polikliniki, vzeli pa so mu tudi kri z* preiskavo.
Ustavil na avto cesti
Kuntiši Rahmetila, roj. 1932, >J Radovljice, je v nedeljo, 4. julija, ob 6.30 pripeljal v Ljubnem iz predor« na avto cesti in je po približno 1™ metrih ustavil na desnem voznefl1 pasu. Vozniki, ki so pripeljali z* njim iz predora, so ga pozno opaž"1 zaradi močnega jutranjega sonc*-Dva voznika, ki sta peljala prva v koloni, sta uspela ustaviti tako, d* nista trčila vanj. Uspelo je tudi tret; jemu — Janezu Kovaču, roj. 1935, K1 je na delu v ZRN. Alojz Černe, r°j' 1944, z Jesenic pa kljub zaviranj11 vozila ni mogel ustaviti in je s pred' njim desnim delom trčil v Kova#$ avtomobil. Trčenje je bilo tako sil^ vito, da je Kovačevo vozilo presta*.11 za 5 metrov naprej. Do nesreče ]e, prišlo zaradi nepravilnega ustavljali nja prvega voznika in zaradi p**t kratne varnostne razdalje zadnje^
Neoznačeni prehodi
Čeprav je promet na cesti I. red* skozi Medvode v tem letnem ča*u vse gostejši, pa nihče ne poskrbi 28 obnovitev obdelanih prehodov &9 pešce. Posebno nevarna sta prehod8 za pešce pri zdravstvenem domu & pri tovarni Color, kjer največ pešcev prečka cesto, vozniki pa le redk0 upoštevajo omejitev hitrosti in p1"0' metne znake. f -fr
Nov gasilski avto v Velesovem
Ob 55-letnici obstoja gasilskega društva Velesovo so nadvse slovesno izročili namenu nov gasilski avtomobil pod pokroviteljstvom Zavar0'. valnice Sava Kranj na priredit*1 združeno s praznovanjem krajevne' ga praznika KS Velesovo. Ob tem jubileju so za večletno prostovoljn0 delo v gasilskem društvu najzaslu*' nejšim članom podelili priznanja ga' silske zveze Slovenije.       J. Kuhar
ČGPDelo
TOZD Časopisi
Podružnica Kranj, Koroška 16
sprejme takoj
1. distributerja
za razvoz časopisov in revij po mestu Kranju
za čas od 15. julija do 11. avgusta. Pričetek dela vsak dan ob 3. uri zjutraj.
Pogoj: šofer z vozniškim dovoljenjem B kategorije.
2. prodajalko-ca
za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih v Kranju, v Lescah in v Begunjah. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pogoj: prodajalec (s končano šolo za prodajalce) ali priučen prodajalec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. Zaposlimo tudi upokojence.
3. raznašalce
za dostavo časopisa Delo v jutranjih urah.
Iščemo raznašalce, ki bodo pripravljeni časopis raznašati najmanj pol leta. Delo je primerno za dijake, študente in upokojence.
Kandidati dobijo vse informacije v podružnici ČGP Delo, Kranj, Koroška 16 ali na tel. 21-280. Razpis za prodajalce in raznašalce velja do 10. julija 1976.
ŠŠD Polet prvi v Sloveniji
, TRŽlC - Letošnji zmagovalec v republiškem tekmovanju ŠŠD osnovnih Sol je SŠD Polet z osnovne sole heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Uspeh društva in osvojitev prvega mesta pa ni prišla nenadoma, saj društvo deluje že vrsto let in seje Počasi — od 13. mesta prvo leto — pomikalo vse bolj k vrhu in tako letos osvojilo Prvo mesto. V ŠŠD Polet, katerega predsednik je bil Robert Rozman, mentor pa Ja-°ez VVagner, je v preteklem šolskem letu delovalo 17 sekcij, ki so skupaj opravile 764 ur. Aktivno je vadilo 487 učencev in 363 učenk, za reden potek treningov pa je skrbelo 37 vodnikov in trenerjev. V atletiki so organizirali občinsko prvenstvo in osvojili skoraj vsa prva mesta, na področnem prvenstvu pa je bila najboljša štafeta 4 * 100 m, v gimnastiki so bili prvi tako v občini, med učenci pa tudi na Gorenjskem, med smučarji sta najboljše rezultate dosegla Miran Markič in Mirjam Tepina, ekipno pa so bili prvaki v občinskem merilu, v košarki so bili pav tako najboljši v občini, nekoliko manj uspeha so imeli v rokometu in nogometu, boljši pa so °'li v šahu, namiznem tenisu in strelstvu, medtem ko so odlične rezultate dosegli 01 ed smučarji-skakalci, kjer je bil najboljši Robi Koštrun, ki je med mlajšimi pionirji zmagal v občinskem, gorenjskem, republiškem prvenstvu, na državnem pa je bil odličen tretji. Delovale pa so še naslednje sekcije; planinstvo — opravili so pohod Snežnik, Triglav, Zelenica, udeležili so se udarniške akcije na Dobrči itd. — taborništvo, plesni krožek in pa za najmlajše krožek splošne telesne vadbe.
Tako smo omenili le nekatere najpomembnejše dosežke članov ŠŠD Polet. Poleg tega so se člani udeležili še pohoda »ob žici«, sodelovali so v tekmovanju štafet v teku »Štafeta zmage«, bili na vseh TRIM akcijah v tržiški občini, sodelovali so na prireditvah v počastitev meseca mladosti in drugo.
V društvu so imeli prejšnji teden tudi redni letni občni zbor, kjer so razrešili ■tari odbor in izvolili novega: predsednik je sedaj Marko Ručigaj. Podelili pa so tudi Priznanja najboljšim športnikom, naslov najboljše športnice za preteklo šolsko leto J« pripadel Barbki Ovsenik, najboljši športnik pa je bil Robert Draksler. Oba sta »ajveč dosegla na področju atletike. Poleg tega so podelili tudi priznanja najpri-^devnejšim članom društva, občni zbor pa zaključili s telovadno akademijo.
\ J. Kikel
Petrič spet rekorder
D plavalci so imeli v Rovinju zadnji nastop P^d olimpijskimi igrami, ki se bodo začele že deset dni v Montrealu. Na mednarodnem
«moyanju v Rovinju, kjer so nastopili poleg
?jpoljših jugoslovanskih plavalcev Se zastop-
*' NDR, Madžarske, Italije in Avstrije, se je .Pet najbolje izkazal Kranjčan Borut Petrič, ki 1   Postavili   nov   državni   rekord   na  400 m
^ano. Odličen dosežek pa je zabeležil tudi na
1500 m kravi. Na tem tekmovanju, ki je bilo hkrati tudi izbirno za sestavo reprezentance za balkansko prvenstvo v Grčiji, so nastopili tudi plavalci kranjskega Triglava.
Nekaj boljših uvrstitev Triglavanov: moški - 100 m kravi: 5. Linhart 57,04, 400 m kravi: 1. B. Petrič 4:14,10, 200 m prsno: 5. Jerman 2:49,77, 400 m mešano: 2. B. Petrič 4:51,81 (absolutni rekord SFRJ). 200 m kravi: 3, Linhart 2:04,2$, 1500 m kravi: 1. B. Petrič 16:08,78.
J.J.
Razdelili že sto dnevnikov
Kranj — V počastitev 4. julija, dneva borca, so v Kranju slovesno odprli novo planinsko transverzalno pot »Kranjski vrhovi«. Pripravljali in urejevali so jo skoraj 3 leta. Pri tem so se razen vodstva Planinskega društva Kranj izredno izkazali in pomagali odbor za športno rekreacijo telesnokulturne skupnosti občine Kranj, markacijski odsek kranjskega društva. Papirnica Vevče, tiskarna Golnik itd. Uresničitev tako obsežne akcije ni bila lahka. Mogoča je bila le pri organizaciji, za kakršno se že leta ogreva Planinsko društvo Kranj.
O velikem zanimanju za transverzalo »Kranjski vrhovi« priča podatek, da je Planinsko društvo Kranj že izdalo okrog 100 dnevnikov in da so nekateri planinci v zadnjih dneh posamezne točke transverzale že obiskali. Zanjo vlada precejšnje zanimanje tudi v zamejstvu. Vsak, kdor bo prehodil to pot, bo dobil častno transverzalno značko. Le-te in dnevnike pa je v zahvalo za opravljeno delo v četrtek, 1. julija, predsednik PI) Kranj Franci Ekar že podelil članom markacijskega odseka, ki so pri urejevanju nove poti opravili največ dela.
Na četrtkovi slovesnosti, ki je pomenila tudi uradno otvoritev transverzale »Kranjski vrhovi«, in se jo je udeležil tudi predsednik komisije za planinska pota pri PZS Miro Černivec, so poudarjali, da je kranjska transverzalna pot med najlepšimi pri nas. Predsednik republiške komisije za planinska pota je v četrtek izročil nekaterim kranjskim planincem častna bronasta, srebrna in zlata odličja PZS. 12 članov je prejelo bronasta odličja, Rozka Čeferin je prejela srebrno odličje, tajnik PD Kranj in načelnik postaje GRS Emil Herlec pa zlato odličje. Posebnih priznanj so bili deležni tudi udeleženci nedavnega orientacijskega pohoda na Ka-lišče. Podelila jih je Tončka Vodnik. -jk
Največ uspeha za Šalija
Drv ^rDovljah je bilo letošnje posamično venstvo Slovenije v plavanju  za starejše
{, ^""je, na katerem je nastopilo blizu 100 pla-«)cev. Prvenstvo pa je bilo nekoliko okrnjeno,
1^1 so manjkali nekateri odlični mladi plavalci, »o prav v tem caau nastopili na mednarodni* mitingu v Rovinju.
Nekaj boljših uvrstitev kranjskih plavalcev; PIONIRJI - 100 m kravi: 3. Šali d ii,0» 400 m kravi: 3. Šali 5:01,7, 200 m 8e,f«n: 3. D. Petrič 2:44,1, 400 m mešano: 3. ?'•> 5:45,8, 4 X 100 m kravi: 2. Triglav I J:,1'3' 4 X 100 m mešano: 3. Triglav I l,2,2.8, 200 m kravi: 3. Šali 2:22,0, 200 m j.,«tno: 3. Šali 2:42,1, 100 m delfin: 2. Šali i;1«,5, 200 m mešano: 1. Šali 2:38,2, 4 x 200 ft*ravl: 2. Triglav I 10:19,6; PIONIRKE -i"0* hrbtno: 2. Berložnik 1:23,8, 400m ^••ano: 3. Draksler 6:30,7, 4 x 100 m ffnvl: 2. Triglav I 5:19,4, 3. Triglav II ali*2' 4 x 100 m mešano: 3. Triglav I m k ?• 100 m prsno: 3. Bradaška 1:28.9 200 01 hrbtno: 2. Berložnik 2:52,5. J. J.
Lokostrelec Fock Mihael v reprezentanci Jugoslavije
Lokostrelska reprezentanca Jugoslavije se je 4. julija v Bad Goizernu pomerila z reprezentancami Avstrije, ZR Nemčije in Belgije. 90 tekmovalcev je v sončnem in vetrovnem vremenu streljalo enojno-FITA rundo.
Za člana lokostrelskega kluba Kranj Fock Mihaela je bil to drugi reprezentančni nastop, ki ga je potrdil-/, odličnim desetim mestom med posamezniki. Fock je z drugim rezultatom v ekipi pripomogel k dobri uvrstitvi Jugoslavije.
Srečanje v Bad Gozernu je minilo v zagrizenih bojih, kar kažejo tudi rezultati. Med prvim in desetim je bilo samo 35 krogov razlike. Ekipni vrstni red: 1. Avstrija 3357, 2. Jugoslavija 3337, 3. ZR Nemčija 3097.
Dvoboj Jugoslavija — Avstrija so dobili loko-strelci Avstrije in potrdili, da sodijo med najboljše lokostrelce Evrope.
Danes otvoritev mladinskega prvenstva SRS v šahu
V delavskem domu v Kranju bo danes ob 15. uri svečana otvoritev 28. mladinskega šahovskega prvenstva posameznikov SRS za leto 1976. Prvenstvo bo pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Kranj in bo trajalo do 17. julija.
Skakalci počastili praznik
Smučarski klub Triglav je v počastitev dneva borca organiziral tekmovanje v skokih na 15-metrski skakalnici v Stražišču za najmlajše skakalce — začetnike iz kranjske občine. Najštevilnejši so bili cicibani.
Rezultati - CICIBANI: 1. Jože Jagodic (Krvavec) 163,2 (10, 10), 2. Jože Kešnar (Adergas) 151,6 (9, 10), 3. Martin Škerjanc (Krvavec) 148,7 (11, 11,5 p.), 4. Bojan Pun-gartnik (Adergas) 147,4 (9,5, 10), 5. Milan Jenčič (Trboje) 121,1 (8,5, 8); MLAJŠI PIONIRJI: 1. Aleš Bogataj 170,2 (11,5, 11), 2. Robi Štirn (oba Orehek) 159,4 (11,5, 10,5), 3. Peter Kuhar (Adergas) 133,5 (8,5, 9,5); STAREJŠI PIONIRJI: 1. Drago Pavlin (Kranj-Center) 114,1 (9,5, 9,5 p.), 2. Dane Selan (Adergas) 99,6 (8; 8,5 p.), 3. Silvo Pilar (Adergas) 96,3 (8 p., 8).
J.Javornik
ZNIŽANJE
CEN OBUTVI V POSLOVALNICAH
od 5. julija 1976 dalje
ZDRUŽENJE SLOVENSKE OBUTVENE INDUSTRIJE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, tete in sestre
Marjete Rozman
iz Podreče 61
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom ter vsem prijateljem in znancem za izraze sožalja, poklonjeno cvetje-1 in vence. Podjetjem: Planika Kranj, Slovenijales Medvode, Elektrarna Medvode, Color Medvode, Torbica Zbilje in ZB Kranj za poklonjeno cvetje in vence. Pevcem društva upokojencev iz Kranja za žalostnike, gospodu kaplanu iz Kranja za tolažilne besede ter za lep pogrebni obred. Posebna zahvala dr. Notar Ani iz Medvod za skrbno nego na domu.
£  Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi Viktor z ženo, Jože, Janez z družino, Francelj z družino, hčerki: Francka z družino, Julka s sinom Matijem ter sestri: Mana in Terezija z družino.
Podreča, 5. julija 1976.
Uspešni ŠD Kondor
Te dni športno društvo Kondor iz Godešiča praznuje 8. obletnico delovanja. Osrednje praznovanje je bilo pred dnevi na nogometnem igrišču, kjer je bila najprej tekma oženjeni: neoženjeni, nato pa se je nadaljeval družabni večer.
V ŠD sta združena namiznoteniški in nogometni klub ter strelska, sankaška in šahovska sekcija. Poleg aktivnega tekmovanja društvo skrbi tudi za rekreacijo svojih članov, saj vsako leto organizirajo rekreacijsko drsanje in hokej ter planinski izlet.
118-člansko društvo se danes lahko pohvali s številnimi uspehi, saj vitrine društva krasijo številni pokali, ki so jih člani prejeli na tekmovanjih ter dobili za uspešno organizacijo športnih tekmovanj in prireditev.
Največ uspeha je v letošnjem letu dosegel namiznoteniški klub, saj so člani najboljši v občini in med najboljšimi na Gorenjskem. Visoka mesta na občinskih tekmovanjih je dosegla strelska sekcija, saj je med posamezniki dosegel rekord strelišča v Skofji Loki član sekcije Kondor, medtem ko je nogometni klub zaradi menjave igralcev dosegel slabši uspeh.
Načrtno so pričeli delati s pionirji ter vzgajati nove trenerje in inštruktorje. V letošnjem letu so člani pri delovnih akcijah prispevali že 1800 ur. J.Starman
Rokometaši so že pred dnevi končali letošnjo sezono in odšli na zasluženi počitek. Gorenjski ligaši so v sezoni 1975/76 dosegli nekaj vidnih uspehov in lahko trdimo, da je bila po kvaliteti to najuspešnejša sezona. Na sliki rokometaši Alp lesa. — Foto: J. Kuhar
Naslov kadetinjam Jesenic
Konec junija je MKZ Gorenjske organizirala odprto prvenstvo za mlajše mladinke, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Prvotno je bilo sicer prijavljenih šest ekip, vendar sta Kroj in Kranjska gora udeležbo v zadnjem trenutku odpovedali.
Finalni del turnirja je bil na Jesenicah, kjer so se za prvo mesto v dokaj izenačenih bojih potegovala moštva domačina, kranjskega Triglava ter žirovskega Kladivarja, ekipa Krvavca iz Cerkelj pa je prikazala nekoliko slabšo igro. V finalnem srečanju sta se pomerili ekipi Jesenic in Triglava; kranjčanke so bile enakovreden nasprotnik razigranim domačinkam le v prvem delu srečanja.
Najboljša Sonja Beguš in Franc Lotrič
RADOVLJICA - V okviru delavskih športnih iger radovljiških sindikatov je bilo v soboto, 26. junija, v dvorani kulturnega doma v Pod-nartu letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta in telesnokulturne skupnosti Radovljica je tekmovanje organizirala strelska družina »Stane Žagar« iz Podnarta. Na prvenstvu je nastopilo 112 strelcev in 23 strelk iz 18. osnovnih organizacij sindikata, ki so tekmovali za posamezno in ekipno uvrstitev. Za ekipno uvrstitev moških so se upoštevali rezultati 5. najboljših tekmovalcev posamezne OOS, za žensko ekipo pa 3 tekmovalke. Tekmovanje je trajalo ves dan in je bilo zelo dobro organizirano. Med posamezniki sta se najbolj izkazala pri ženskah Sonja Beguš — Iskra Otoče s 156 krogi od 200 možnih in Franc Lotrič — Veriga Lesce s 177 krogi od 200 možnih.
Posebej velja pohvaliti Sonjo Beguš, ki bi s svojim rezultatom tudi v moški konkurenci zasedla odlično 10. mesto.
Rezultati - ŽENSKE POSAMEZNO: 1. Sonja Beguš 156, 2. Tilka Cerne 124, 3. Mirni Rotar 123.
MOŠKI POSAMEZNO: 1. Franc Lotrič 177, 2. Rudi Kokalj 166,3. Janez Markelj 166.
ŽENSKE EKIPNO: 1. OOS Iskra - Otoče 370, 2. OOS KTP - Podnart 336, 3. KOOS GG - Bled 243
EKIPNO MOŠKI: 1. KOOS Veriga Lesce 799, 2. KOOS Elan - Begunje 777, 3. OOS Iskra — Otoče 774
EKIPNO SKUPAJ: 1. OOS Iskra - Otoče 105 točk, 2. KOOS Elan - Begunje 72 točk, 3. OOS KTP - Podnart 59 točk.
V. Matjašič
Šport za vse delovne ljudi in občane
Samoupravni sporazum o uresničevanju nekaterih pomembnih vprašanj nadaljnjega razvoja telesne kulture je zasnovan na ustavni pravici in dolžnosti slehernega delovnega Človeka in občana, da se aktivno in redno udejstvuje v telesnokulturnih dejavnostih in da so s tem telesnokulturni dejavniki dolžni, da si v skladu z možnostmi prizadevajo organizirati telesnokulturno dejavnost tudi za vse tiste delovne ljudi in občane, ki niso organizirani v društvih in se tudi individualno ne ukvarjajo s športno rekreacijo. Sporazum zato predvideva zagotovitev takih možnosti, saj se kot kriterij uspešnosti osnovnih organizacij postavlja v prvo vrsto število vključenih občanov v redno dejavnost. Na taki načelni osnovi so osnovane tudi konkretne obveznosti občinskih telesnokulturnih skupnosti glede politika in financiranja ter osnovnih telesnokulturnih organizacij glede vsebine, organizacije in ustvarjanja kadrovskih in materialnih možnosti za množičnost v telesni kulturi. Sporazum zato obvezuje vse TKS občin, da najmanj 50 od-stotkov sredstev vlagajo v prihodnje v razvoj množičnosti.
Vse telesnokulturne organizacije se morajo zato na osnovi novih usmeritev v telesni kulturi bolj odpreti in razširiti svojo dejavnost tudi v temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. V zvezi s tem bodo morale TKS posvetiti več pozornosti šolanju in izpopolnjevanju poklicnih in amaterskih kadrov za široko telesnokulturno dejavnost delovnih ljudi in občanov. Prvine telesnokulturnega minimuma so znane: hoja, tek, plavanje, kolesarjenje, smučanje, streljanje, osnove gimnastike in igre z žogo. Vsi telesnokul-turni dejavniki pa so na osnovi sporazuma odgovorni, da pod enakimi pogoji in v različnih rednih oblikah uresničujejo telesnokulturni minimum, pri čemer pa morajo podpirati tudi Že znane množične akcije kot npr: trim akcije, planinske transverzale, krose, športno značko, delavska športna tekmovanja, akcijo naučimo se plavati, smučati, kolesariti itd. J. J avornik
Prvo mesto je tako osvojila ekipa Jesenic, drugi je bil Triglav, tretji Kladivar, četrto mesto pa je pripadlo igralkam iz Cerkelj.
Izidi: predtekmovanje: Jesenice : Krvavec 107:20 (55:13), Kladivar : Triglav 37:38 (16:"M);
finale: Jesenice : Kladivar 56:49 (26:26), Tri-, glav : Krvavec 41:12 (24:2), Kladivar : Krvavec 52:51 (22:16), Jesenice : Triglav 56:34 (21:19).
-bb
Prvi poraz Slovana
Največje presenečenje tekmovanja v GKL za mladince nedvomno predstavlja poraz vo-dečega Slovana doma s Kladivarjem, Slovan pa je prav tako težko osvojil točki v Gorenji vasi. Medvode so na domačem igrišču visoko premagale ekipo Jesenic ter prav tako z visokim rezultatom izgubile v Žireh. Ekipa Naklega pa je izstopila iz tekmovanja.
Izidi: Slovan : Kladivar 71:72 (30:32), Medvode : Jesenice 92:74 (52:31), Naklo : Kroj 20:0 b.b., Jesenice : Naklo 20:0 b.b., Kladivar : Medvode 105:84 (57:31), Gor. vas : Slovan 52:5« (22:33).
Slovan 6   5    1    304:271 10
Kladivar 6   5    1    390:325 10
Gor. vas 5   3   2   253:252 6
Kroj 5   3   2   296:297 6
Medvode 5   2   3   335:322 4
Jesenice 5    1   4    221:302 2
-bb
Kladivar in Sava
V zadnjem kolu košarkarskega tekmovanja za pionirke favorizirani ekipi nista dopustili presenečenja. Kroj je visoko premagal Triglav, Kladivar pa je v gosteh premagal ekipo Jesenic. Sava je bila v tem kolu prosta.
Izidi: Kroj Triglav 43:7 (27:2), Jesenice : Kladivar 32:43(10:27). Lestvica:
Kladivar 4    3    1    178:100 6
Sava 4   3   1     98: 47 6
Kroj(-l) 4    3    1    143: 87 5
Jesenice 4    13   107:137 2
Triglav 4   0   4     27:179 0
-bb
Triglav A še vedno brez poraza
Nadaljevanje prvenstva za mlajše pionirje ni prineslo bistvenih presenečenj. Od ostalih so se na lestvici močno odlepile ekipe Triglava A, Kroja B ter Save, ki tudi v nadaljevanju beležijo nove zmage, vsekakor pa bo treba na zmagovalca počakati prav do zadnjih srečanj v jesenskem dfclu prvenstva.
Izidi: Triglav A : Kroj A 54:33 (30:11), Kroj A : Triglav B 51:19 (27:13), Kroj B : Kroj A 36:26 (14:10), Krvavec : Šenčur 58:30 (28:19), Triglav A : Triglav C 49:20 (26:12), Triglav B : Sava 15:62 (11:22), Sava : Kroj B 33:42 (11:26), Triglav C : Triglav B 22:9 (13:5), Šenčur : Triglav A 31:40 (17:16).
Po nepopolnem sedmem kolu vodi Triglav A s 14 točkami pred Krojem B, ki jih ima 12 in Savo z 10 točkami. -bb
Prihodnji mesec bo ob cesti Lesce — Bled državno mladinsko prvenstvo v motokrosu. Proga je že pripravljena in mladi tekmovalci v določenih dneh že pridno vadijo. Na sliki: Janez Fajfar, ki je bil 1972. leta mladinski državni prvak v motokrosu. — F. Debeljak
Odbojkarji Adergasa za dan borca
SD Adergas je organiziralo odbojkarsko tekmo med starejšimi in mlajšimi igralci v počastitev dneva borca. Zmagali so starejši igralci z rezultatom 3:0 (15:0, 15:6, 15:13). Za ekipo starih so igrali: Deželak, Zore, Kotnik, Sire, Ja. Maček, Jo, Maček. Ekipo mlajših igralcev pa so sestavljali: Štirn, Pošavec, K ne, Zorman. Korošec, Pester. M. Lipar
Ob sobotah do 12. ure
Tudi gostinci so se na pikniku izkazali. Birt »Lipan« iz Hotavelj je ponovno pekel na ražnju vola, Trebijčani so pripravili drobnjakove štruklje in ocvirko-vico pa tudi drugod kulinaričnih posebnosti ni manjkalo.
Obiskovalce piknika so pozdravili tudi naši rojaki. Še posebno prisrčne čestitke je izrekel 93- letni Franc Beline iz Nizozemske. V rodne kraje prihaja vsako leto.
Do včeraj 80,5 milijona
Do včeraj, 5. julija, dopoldne so občinski štabi za vpis posojila za ceste na Gorenjskem zabeležili, da je na Gorenjskem 45.600 vpisnikov vpisalo 80,566.181 dinarjev. Od skupnega predvidenega zneska 97,135.116 dinarjev je tako že vpisanega 82,11 odstotka posojila. Akcija pa v večini delovnih organizacij še ni končana, prav tako pa se v skoraj vseh krajevnih skupnostih na Gorenjskem Šele dobro začenja.
V jeseniški občini se je po nepopolnih podatkih občinskega štaba število vpisnikov od zadnjega pregleda povečalo na 8779. Vpisali so 15.875.652 dinarjev ali 83,23 odstotka predvidene vsote. Od tega je 20 občanov vpisalo 42.900 dinarjev, iz skupine C (delovne organizacije) pa doslej še nimajo nobenega poročila. Med delovnimi organizacijami, kjer so že vsi zaposleni vpisali posojilo pa je Iskra na Blejski Dobravi.
Precej se je povečalo število vpisnikov od četrtka, 1. julija, v kranjski občini. Občinski štab je zabeležil 17.237 vpisnikov, ki so vpisali 31,982.054 dinarjev ali 84,37 odstotka predvidene vsote. Se vedno pa občinski štab ne dobiva rednih poročil iz krajevnih uradov in krajevnih skupnosti.
Tako dobivajo poročila le iz krajevne skupnosti Mavčiče in Vodovodni stolp. Povečalo pa se je tudi število delovnih organizacij, ki so se že odločile za vpis. Gorenjskim oblačilom in Projektivnemu podjetju sta se zdaj pridružila še PTT podjetje
Škofja Loka
Kranj
Jesenice
Tržič
Radovljica
92,12 84,37 83,23 81,30 69.60
Kranj in Kokra Kranj. Vse štiri delovne organizacije so vpisale 769.604 dinarje. V skupini B pa je do včeraj 59 občanov vpisalo 214.700 dinarjev.
V radovljiški občini nekako niso zadovoljni z dosedanjim vpisom. Število vpisnikov je naraslo na 6668, ki so vpisali 10,598.645 dinarjev. To je 69,60 odstotka predvidene vsote. Tako se je razlika med radovljiško in ostalimi gorenjskimi občinami v primerjavi z minulim četrtkom še bolj povečala. V skupini B (upokojenci, kmetovalci in obrtniki) je štab zabeležil 275 vpisnikov. Vpisali so 311.700 dinarjev. Tri delovne organizacije iz skupine C v občini pa so vpisale 162.1(K) dinarjev. Vpis pa je že končan v okrog 50 delovnih in drugih organizacijah v občini.
V vodstvu pred ostalimi gorenjskimi občinami pa je v dosedanji akciji še vedno škofjeloška občina. Do včeraj dopoldne je 8791 vpisnikov vpisalo 15,924.618 dinarjev, kar je 92,12 odstotka od predvidene-
ga zneska 17,286.196 dinarjev. V skupini B so'zabeležili 150 vpisnikov, ki so vpisali 292.000 dinarjev, v skupini C pa so se odločile za vpis tri delovne organizacije v občini. Na občinskem štabu so tudi povedali, da se je akcija že začela v vseh krajevnih skupnostih. Tako so tudi iz Poljan že dobili poročilo.
V tržiški občini pa so zabeležili 4125 vpisnikov, ki so vpisali 6,185.212 dinarjev ali 81,30 odstotka od predvidene vsote. 203 občani so doslej vpisali 277.050 dinarjev posojila. Z vpisom pa so že končali zaposleni v nekaterih delovnih in drugih organizacijah. Med posamezniki, ki so vpisali večjo vsoto posojila, velja omeniti Vinka Rožiča, upokojenca iz krajevne skupnosti Pristava. Vpisal je 10.000 dinarjev posojila.
Po včerajšnjem dnevu je tako vrstni red občin glede vpisanega posojila oziroma predvidenega zneska naslednji:
A.Žalar
Ce ste prebrali objavljeni dnev ni red za v sredo, 14. julija, sklicano sejo vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine, V teh vročih, pasjih dneh, zaslužite pohvalo. Sicer pa namesto komentarja najprej malo statistike. Dnevni red za sejo ima tokrat 23 (triindvajset) točk. Celotno gradivo, če upoštevamo še tisto, ki ni priloženo (vse gradivo so delegati oziroma del tega že dobili), tehta kar dober kilogram. Pohvalo seveda zaslužijo tisti, ki so ga sestavili, tisti, ki ga bodo pregledali in obdelali in tudi poštarji, saj so morali dostaviti približno 500.000 kilogramov težak material. In če računamo naprej, da bi samo uvodna razlaga pri vsaki točki dnevnega reda trajala poprečno samo tri minute, znese to približno eno uro in deset minut. Še bi lahko obračali številke, a lotimo se razmišljanja. t
Kaže, da so sestavljavci dnevnega reda iz »zanesljivih virov« izvedeli, da bo v sredo popoldne izredno hladno; tako hladno, da meteorologi tako nizkih temperatur sredi julija ne pomnijo. Drugače si pač ne da razlagati, da so sejo s takšnim maratonskim dnevnim redom, sklicali za četrto uro popoldne. Vendar pa za vsak primer (z vremenom pač še nimamo ustreznega družbenega dogovora in sporazuma) ne bi bilo napak, da bi na sejah delegacij za to skupščino določili tiste delegate, ki bi se kakorkoli pač in za vsako ceno radi znebili nekaj odvečnih kilogramov.
Če bo namreč termometer 14. julija obstal na dolgoletnem statističnem poprečju za ta čas, se bodo tisti, v skupščinskih klopeh že ob sami udeležbi na seji lahko pošteno oznojili. Najbrž pa ne bo šlo tudi brez sorazmerno dolge maratonske telovadbe ob glasovanju, kar pa sploh zagotavlja nekaj kilogramov manj. Razen tega bi morali za to sejo imenovati tiste delegate, ki se za določen čas lahko vzdržijo kajenja in jih ne moti izjemoma slab zrak; torej malo manj vnete zagovornike čistega zraka in okolja ter takšne, ki se ne strinjajo, da člo-
vek lahko ustvarjalno miselno dela in ustvarja neprekinjeno v poprečju dve uri (kar je dlje kot toliko, njegova sposobnost dokaj hitro upada). Zakaj ti nasveti? Zato, ker kajenje v veliki radovljiški skupščinski dvorani ob takšnih sejah ni dovoljeno, ker so prezračevalne naprave v njej bolj za okras in ker bo seja dolga.
Pasji dnevi, maratonska telovadba in .. •
In ker na seji pač ne bo Slo mimo razprave oziroma izmenjave stališč (vsaj polovica točk dnevnega reda je tako pomembnih, da bi skoraj vsaka zase ali največ dve do tri skupaj terjale posebno, samostojno sejo skupščine), naj bodo na tej seji delegati, ki se z nadpoprečno mero odgovornosti zavedajo, za kako pomembne srednjeročne in tudi kratkoročne odločitve bo šlo tokrat. Razen tega naj bodo to delegati, ki so vajeni o pomembnih vprašanjih odločati ponoči. Da bi na seji le molčali in dvigovali roke, nima nobenega pomena in bi bilo več kot neodgovorno. Lahko bi celo kdo rekel, da je vse skupaj sama gola formalnost in zadostitev pravilu: naj bo volk sit in koza cela. Ob vsem tem pa bi nazadnje veljalo tudi razmisliti, da bi 17. točko dnevnega reda: obravnavanje inodločanje o predlogih za podelitev priznanj občine v letu 1976 premaknili na predzadnjo oziroma 22. točko (pred delegatska vprašanja). Če bodo namreč delegati po temeljiti razpravi in izmenjavi stališč v teh pasje vročih dopustniških dneh zdržali do te točke, potem bi eno od letošnjih občinskih priznanj najbrž lahko dobili tudi oni.
Drugače, ali z bolj resne plati pogledano, velja povedati, da za sredino sejo skupščine (posebno v tem času) ne bi pričakovali tako dolgega dnevnega reda. Res je sicer, da bi težki) našli točko, ki ne zasluži razprave na seji. Sestavljavci so bili nedvomno že sami v težavah. Gre pač za dokumente in vprašanja, o katerih je treba spregovoriti na skupščini in z njimi ni moč odlašati do jeseni. Res pa je tudi, da bi bila morda lahko priprava te seje drugačna.
Prvotno je bila seja predvidena že konec junija, potem je bila prestavljena na 7. julij in nazadnje na 14. julij. Vendar, če že ni šlo drugače, najbrž izjemoma ne bi bilo preveč narobe, če bi sejo tokrat sklicali vsaj zjutraj. Tako bi se laže bolj poglobljeno in temeljito pogovorili o vsem in se hkrati izognili bojazni, da bodo vsa pomembna vprašanja šla nekako mimo in izpadla kot nekakšna formalnost.
Sicer pa bi lahko ugotovili, da je omenjena seja radovljiške občinske skupščine samo eden od primerov. V zadnjem času se namreč kar pogosto dogaja, da so dnevni redi kar domala vseh skupščin in drugih organov pri nas precej dolgi. Tudi prejšnji odborniški sistem je bolehal na tem. Zato smo po osvojitvi in sprejetju delegatskega sistema tudi glede tega pričakovali resnično kvaliteto. A ni tako. Prav zato so takšne maratonske seje in naravnost utrudljiva dirka s časom slaba usluga novim samoupravnim odnosom. Kilogrami obširnega gradiva, o katerem pred sejami razpravljajo in se opredeljujejo delegacije, zamujanje rokov pri pripravi dokumentov, obširni dnevni redi in še bi lahko naštevali; vse to kaže, da v novo začrtanih samoupravnih odnosih še vedno marsikdaj delamo po starem. Takšno počasno uveljavljanje samoupravnih odnosov že pri sami organizaciji pa je lahko prav teko (ali še bolj) škodljivo kot zavestno vztrajanje pri starem.
A. Zalar
Kranj — S podpisom samoupravnega sporazuma, ki so ga podpisali predstavniki prodajaln z industrijskim blagom na območju kranjske občine, so prizadevanja delavcev v trgovini za to, da bi imeli ob sobotah popoldne prosto, začela dobivati konkretne oblike. S pripravami na nov delovni čas so v trgovinah začeli pri sindikatu delavcev v trgovini že jeseni leta 1974 kot prvi na Gorenjskem, sporazum pa so začeli uresničevati zadnji: V vseh drugih občina so namreč že podpisali sporazum o novem delovnem času v trgovini.
Sindikat delavcev v trgovini se je prizadeval, da bi sporazum o prostih sobotnih popoldnevih veljal za vse delavce, tudi za tiste, ki delajo v živilskih trgovinah. Vendar je pri tem naletel na gluha ušesa pri vodstvih nekaterih temeljnih organizacij, ki se ukvarjajo s prodajo prehrambenih artiklov. Ne toliko zato, da bi imeli kaj proti, če so živilske prodajalne v soboto popoldne zaprte, zataknilo se >je pri razporejanju de-' žurstev.
V Kranju ima živilske trgovine več trgovskih delovnih organizacij. Z uvedbo novega delovnega časa bi se trgovska podjetja morala med sabo dogovoriti, kako bodo izvajala dežurstvo. Vsako soboto popoldne bi po predlogu samoupravnega sporazuma morala biti v vsakem večjem
središču v občini odprta ena pro*j jalna. Le na ta način bi bilo nainj* zagotovljeno, da bi lahko najpotr* nejša živila, ki se kupujejo vsak <W kupili tudi tisti občani, ki delajo soboto do 14. ali 15. ure.
Do tega sporazuma pa podjetja se ukvarjajo s prodajo živil, Aj? prišla. Zato so se pri sindikatu deU* cev v trgovini odločili, da ne bo* več odlašali s podpisom samourj nega sporazuma, vendar ga lah*; podpišejo le delavci trgovine z in** ■ strijskim blagom. Rešitev seveda P najboljša, saj ustvarja razlike d delavci trgovine, vendar so z skušali spodbuditi delavce živili trgovine tudi k večji odločnosti r reševanju tega vprašanja.
In kako bodo trgovine po 1,0 vem odprte? Živilske tako W sedaj, ker zanje sporazum ne v( lja, trgovine z industrijskim bi' gom pa v soboto do 12. ure,1i dnevih pred državnimi prazni*1 ne glede na to, če je ta dan sob* ta, pa bodo prodajalne odprte * 17. ure. Ker pa morajo tudi <*r lavci v trgovini delati 42 uf V densko in je ta teden sedaj skr*J šan za eno popoldne, so se v čini trgovin že odločili, da V, bodo vsak dan razen soboto zap*j rali ob 19.30, to je pol ure kasntfj kot sedaj. Sporazum je začel V*| ljati 1. julija L.Bogataj
Veličastno slavje v Dražgošah
Dražgoše — Osrednje slovenske proslave v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, ki bo v četrtek, 22. julija, v partizanskih Dražgošah se bo udeležilo blizu 15.000 ljudi. Tako predvidevajo prireditelji.
SGP Tehnik iz Škofje Loke te dni zaključuje z deli na gradbišču spo menika, ki bo posvečen legendarni bitki Cankarjevega bataljona v prvih januarskih dneh leta 1942, domačinom in vsem slovenskim partizanom. V prihodnjih dneh bo na vrsti postavljanje mozaika, ki ga je izdelal akademski slikar Ive Šubic. Prav tako sta že vliti obe skulpturi ter izdelana žara za postavitev v 12 metrov visok spomenik. Gradbena dela pri spomeniku bodo predvidoma končana okrog 10. julija. Potem pa je na vrsti še urejanje okolice.
Vse komisije za pripravo proslave se v zadnjem času sestajajo domala vsakodnevno. Dela je še izredno veliko, do 22. julija pa mora biti vse nared. In kot zdaj kaže to tudi bo.
Med najbolj zaposlenimi je trenutno prav gotovo komisija za promet. Prireditveni prostor, prostor za proslavo, je že določen. Le-ta bo neposredno nad novim veličastnim spomenikom, nad cesto, ki pelje proti partizanskim Dražgošam. V Dražgoše bo mogoče priti iz več smeri. Glavni dohod bo seveda iz Selške doline, pa tudi iz kranjske in bohinjske strani je mogoče pričakovati veliko število obiskovalcev. Parkirni prostori za'osebne avtomobile bodo predvidoma v Rudnem ter na Cešnjici in na nekaterih mestih v krajih neposredno pod Dražgošam i. Od tu se bodo obiskovalci na prizorišče proslave napotili peš. Zagotovljen prevoz, po vsej verjetnosti z nekaj avtobusi, proti Dražgošam pa bodo imeli starejši ljudje in tisti, ki težko hodijo.
Na dražgoški svečanosti ob odkritju spomenika bo govoril predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher. V kulturnem programu pa bodo sodelovali združeni pevski zbori iz škofjeloške občine, znani slovenski gledališki igralci ter godba milice. Scenarij za umetniški program je napi-
sal znani književnik, avtor knj'j
»Dražgoška bitka«, Ivan Jan.
Delegati v samoupravnih J"J£ resnih skupnostih družbene K javnosti že dve leti na skupšči^ dvigujejo roke in odločajo v ifj nu »baze«, ki jih je delegira Dve leti je že za njimi.. .
Na eni izmed sej skupščine i° renjske  interesne  skupnosti l* kulturo   so   iznenada vproi0, vseh 17 delegatov iz zbora UP0" robnikov, kako pripravljeni 8 prišli  na  sejo  skupščine, k0* »oboroženi« s priporočili, nav°" dili in sklepi sredine, iz kate" izhajajo?
Tudi to se zgodi
Delegati so mencali, se spogl*' dovali, nakar jih je nesrečnih lJ reklo, da bodo iskreni: v svoje? neposrednem delegatskem okolft niso rekli ne bev ne mev, tentvef pograbili vabilo in gradivo in od' korakali na sejo skupščine. ke 4 delegati so rekli, da izražaj0 neposredni interes, da so se sestali. ..
lotno proslavo bo v barvah prena*' Ia neposredno tudi Jugoslovan^ televizija. Televizijci so si že og^J prizorišče proslave in predvideli sta za postavitev šestih kamer. ^S, Tudi vse druge komisije delajo P\ polnoma po načrtu. Zato bodo priprave zagotovo končane Pt8^\ Časno. , ;
V četrtek, 8. julija, bo v LjublJ* posebna novinarska konferenca kateri bodo predstavniki K'PjJjfc ljalnega odbora za izvedbo oslfEI republiške proslave ob 22. j u lij** ^ predstavniki republiške konfeta SZDL in republiškega odbora *^ NOV — zbrane reporterje sezna^ s pripravami na proslavo ob odkr'0. spomenika v Dražgošah ter s P. pravami na zbor gorenjskih akt'! stov, ki bo hkrati v tem kraju. ' Dražgoš pa bo 22. julija krenila. , pot tudi brigada Avnoja.
J. Goveka*
ŠKOFJA LOKA - V prostorih loškega gradu v Skofji Loki je bil v Pe^ 2. julija, plenarni sestanek in redna letna skupščina društva arheologov -pi venije. Prisotni so na srečanju spregovorili predvsem o vprašanjih, s kate J^, se mora v zadnjem času spoprijemati arheološko društvo. Navzoči so na nem zboru izvolili tudi nov upravni odbor ter druge organe društva. Za P ^ sednika društva arheologov Slovenije je bil soglasno izvoljen univerz1 profesor dr. Jože Kastelic. (jg) — Foto: F. Perdan