MMlf it m C«a G Z.— m gp EML [S? H is it m m is 1 Hf SMS m mi SI 'M i® LJUBLJANA, 3. mala. Ha nocojšnji zgodovinski seji prvega sloiren-skega parlamenta fe bil z navcuisenfem sprefet naslednji oklic: SLOVENSKEMU NARODU! V smislu Atlantske listine in drugih svečanih izjav demokratičnih zaveznikov o svobodni odločitvi in demolzratični ureditvi narodov NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO v odločilni in usodni zgodovinski uri slov. naroda proglaša, da je za vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, ustanovljena narodna država Slovenija kot sestavni del demokratično in federatitmo urejene kraljevine Jugoslavije. Narodni odbor za Slovenijo postavlja slovensko vlado kot začasni najvišji upravni organ za območje narodne države Slovenije. Slovenska narodna vojska je prevzela slerb za red in mir v narodni državi in bo zavarovala slovenske meje. Slovenski domobranci in druge narodne oborožene enote so se stavile v službo Narodnemu odboru za Slovenijo, že položile vojaško prisego kralju in slovenskemu narodu ter s tem vstopile v slovensko narodno vojsko kot sestavni del kraljevske jugoslovanske vojske v domovini. V narodni državi Sloveniji bo mogla vsaka stranka po načelih svobode in demokracije razvijati svoje sile in uveljavljati svoja stremljenja. Zato poziva Narodni odbor za Slovenijo vse stranke, da z njim sodelujejo in tako omogočijo politično in socialno konsolidacijo sloven. naroda. Narodni odbor za Slovenijo poziva vse Slovence k obči spravi, da ne bodo skromne in oslabljene narodne sile vezane v notranji borbi, ko jih v tem zgodovinskem trenutku rabimo sproščene in enotne za uresničenje najvišjih narodnih koristi. Zato vabi partizanske oddelke, da takoj ustavijo vse sovražnosti proti slovenski narodni vojski in vse nastope proti miroljubnemu slovenskemu prebivalstvu, da tako preneha strahotno bratomorno krvoprelitje. Narodni odbor za Slovenijo poziva vse Slovence, da v tem odločilnem trenutku ohranijo narodno disciplino, da se vedejo do vseh dostojanstveno, da opustijo vsako osebno obračunavanje in sledijo ukrepom narodne vlade. Ljubljana, ki postane prvič v zgodovini po zaslugi zmagovitega zavezniškega orožja in naših naporov prestolnica Zedinjene Slovenije, mora biti v vsem vzor narodne zavednosti, politične zrelosti in državljanske discipline. Zaupajoč v vsemogočnega Boga, ki vodi usodo narodov in zanaša joč se na podporo velikih demokratičnih zaveznikov, poziva Narodni odbor za Slovenijo vse Slovence k sodelovanju za blagor domovine, k edinosti in spravi, ker je le s tem zagotovljen obstoj in napredek slovenskemn itnrrriff". Živel kralj Peter 11.1 Živela federativna kraljevina J ug o-slavi jat Živela narodna država Slovenija! LJUBLJANA, dne 3. maja 1945. Stran g i«LOVT?TIEOc, pofeK, 1. mafc ffiffi, Ble». Wt ©klicana \z bila slovenska država v fedtetira kraljevini Jicgos!aviIi Ljubljana, 3. maja. Po dolgih in strašnih letih trpljenja, gorja in ponižanja, je danes vstal tudi naš teptani in ponižani in tako težko preizkušeni narod ter je preko svojih pravih narodnih zastopnikov kriknil v svet, da je na svoji zemlji sam svoj gospodar in da hoče tudi še v bodoče svojo usodo urejati v okviru svobodne, demokratično in federativno urejene Jugoslavije pod dinastijo Karadjordjevičev in v družbi ostalih svobodnih evropskih narodov pod zaščito zmagovitih demokratskih zaveznikov. Na Taboru v Ljubljani so se malo J pripeta slika kralja Petra II. Nad pred sedmo uro polnoštevjlno zbrali začasni zastopniki slovenskega naroda. Navzoči bili vsi slovenski poslanci in zastopniki slovenskih ustanov in organizacij. Poseben poudarek sta dala zgodovinskemu sestanku s svojo navzočnostjo ljubljanski škof prevzvišeni g. dr. Rožman in poveljnik slovenske narodne vojske brigad-ni general g. Franc ICrener. Mala dvorana na Taboru je bila za to priliko slavnostno okrašena. Na steni za govorniško mizo je visela velika slovenska zastava, na kateri je bila kraljevo sliko je bila razpeta jugoslovanska državna zastava. Ob obeh straneh slovenske zastave je bilo razpostavljeno cvetje in oleandri. V dvorani je bilo resno vzdušje. Točno ob sedmih so zavzeli svoje prostore na govorniškem odru člani Narodnega odbora za Slovenijo: predsednik dr. Joža Basaj, Bogumil Remcc, dr. Albin Smajd, dr. Bajlec, Marko Kranjc, dr. Marijan Zaje, Rudolf Žitnik, inž. Joško Bevc ter Jelene. Zgodovinski sestanek je začel predsednik Narodnega odbora g. dr. Joža Basaj s sledečim nagovorom: Br. Em\ je otvorsl ssjo slovenskega parlaraia Gospodje poslanci! Prevzvišeni! I V odločilnem čusu ste bili povabljeni na sejo začasnega slovenskega narodnega predstavništva. Cns nujno zahteva. da narod po svojih predstavnikih izrazi svojo voljo na zunaj in na znotraj in da okrepi svojo obrambo proti invaziji terorja in boljševizma, ki ne pozna narodne sprave, čeprav je triletna državljnnskn vojna zahtevala že toliko krvi in uničila toliko narodnega premoženja. Nn znotraj nnrod pričakuje odločno besedo oblasti, ker dogodki hitro dozorevajo in obstoji nevarnost, da narodna akcija za združitev vseh Slovencev v Zedinjeni Sloveniji pride prepozno. Na znnnj je položaj tak, da je zadnja ura, da se ustvari stik z velikimi demokratičnimi zavezniki na zahodu. Nnrod s svojo demokratično vlado nn čelu mora nujno povečati svojo obrambno moč z ustvaritvijo slovenske narodne vojske, da bi ta vojska pomagala ustvariti zedinjenje vseh Slovencev v narodno državo Slovenijo v okvi-rn kraljevine Jugoslavije in dn bi le ta bila jamstvo za svobodo in demokrati-zem. Zakaj: skoro triletna državljanska vojna je v demokratskih strankah ustvarila odločno enotno voljo, dn boljševizem in terorizem ne bosta zavladala. G. dr. Basaj je končno predložil začasnemu slovenskemu narodnemu predstavništvu v odobritev sledeči dnevni red: 1. Izvolitev predsedstva narodnega predstavništva: predsednika, pod predsednika in dveh tajnikov. 2. Poročilo o dosedanjem delu Narodnega odbora za Slovenijo. 3. Proklamacija. 4. Samostojni predlogi, predloženi NO. Začasno narodno predstavništvo je predloženi dnevni red soglasno sprejelo, nakar je narodni poslanec g. B i t e n c predložil za predsednika slovenskega narodnega predstavništva g. Franca K r e m ž a r j a, za podpredsednika g. Rudolfa Žitnika in za tajnika gg. Pavla M a s i č a in Ivana T o n j o. Bitenčev predlog je bil soglasno sprejet. Izvoljeno predsedstvo za- časnega slovenskega narodn. predstavništva je zavzelo svoje prostore za predsedniško mizo. V imenu izvoljenih članov predsedništva slovenskega narodnega predstavništva se je zahvalil za izkazano visoko čast in veliko zaupanje predsednik g. Franc Kremžar, ki je imel na zbrane narodne poslance in ostale odličnike sledeči govor: Predsednik naroinemn predstavništvu na, Gospodje poslanci! Prevzvišeni gospod škoff Doletela me je docela neprifakova-vendar nenavadno visoka čnst, da ste me izvolili za predsednika prvega slovenskega parlamenta, narodnega predstavništva slovenske države, ki nnj združi v inejah svobodnega slovenskega ozemlja vse kraje in dežele, kjer Slovenci prebivajo. Združena Slovenija jc bila nnjlepši narodni in politični sen r.aših očetov in dedov. Štajerski Slovenci so že leta 1848. prirejali spontane plebiscite zn združeno Slovenijo, ki je zametek te velike narodne ideje, nastale že v napoleonski dobi. Združena Slovenija je bila ideal naših mladih dni. za katerega smo tedanji mladi rodovi z vso ljubeznijo delnli. Priti pn je moralo poprej to veliko gorje, priti je moralo to strahotno umiranje slovenskih ljudi, teči je morala slovenska kri v potokih, dn smo danes v sredi tega, skoro bi rekel apokaliptičnega trpljenja mogli v prestolnici Slovenije, naši Ljubljani, zbrati vse poštene in tvorne slovenske sile, katere danes nn zgodovinski dan 3. majnikn pnlagajo temelje zdrnženi Sloveniji, svobodni državi združenih slovenskih sinov in hčera. Zaradi tega se vsi globoko pretreseni zavedamo zgodovinske važnosti tega trenutka, ki je tako velik, da ga takega naša slovenska politična zgodovina ne pozna. Prav zaradi tega se tudi jaz kot predsednik skupaj s svojimi tovariši v predsedstvu zavedam velikanske pomembnosti naloge, ki nam je s tem naložena. V imenu svojih tovarišev v predsedstvu se vom zahvaljujem za izkazano zaupanje, izrečeno čast in nuloženo nalogo ter izjavljam, da bomo na svojih mestih to svojo dolžnost vestno in zvesto izvrševali v korist in blagor vsega našega slovenskega naroda. Zdaj pa znčnimo z delom, z upanjem v božjo pomoč. Druga točka dnevnega reda prve seje začasnega slovenskega narodnega predstavništva je bilo poročilo o dosedanjem delu Narodnega odbora za Slovenijo. G. predsednik Franc Kremžar je podal besedo tajniku Narodnega odbora za Slovenijo narodnemu poslancu g. Albinu Š m a j-d u, ki je pred zbranimi zastopniki slovenskega naroda in številnih slovenskih organizacij in ustanov odgr-nil zastor pred naravnost ogromnim, težkim in odgovornim delom, ki ga je Narodni odbor v tem času pod neverjetno težkimi okolnosttr.i opravil. V svojem daljšem in preglednem poročilu je govornik poudarjal: podlago za začetno delo slovenski narodni oblasti. Gotovo je smatrati za najvažnejše tri uredbe, ki urejajo izvrševanje državne oblasti na ozemlju narodne države Slovenije in govore o slovenski vladi. Najvažnejša je uredba o ustanovitvi slovenske narodne vojske.« — Pri tein sporočilu je v dvorani zavalovilo burno in dolgotrajno odobravanje. Vsi navzoči so vzklikali slovenski narodni vojski in pozdravljali v svoji sredi njenega poveljnika, brigadnega generala g. Franceta Kre-nerja. Govornik je obvestil narodne poslance, da je bil na podlagi določil te uredbe povišan dosedanji polkovnik g. Franc Krener v brigadnega generala slovenske narodne vojske. Pri teh besedah so navzoči od Narodnega odbora za Slovenijo imenovanemu brigadnemu generalu in poveljniku slovenske narodne vojske priredili tople ovnei je, za katere se je g. general iskreno zahvaljeval. Izvrševanje državne cbtapii Tajnik Narodnega odbora za Slovenijo je zateni nadaljevul svoje poročilo ter je navajal: »Uredba o izvrševanju državne oblasti na ozemlju narodne države Slovenije predvideva tričlanski Narodni odbor, ki vrši začasno, dokler se kralj ne vrne v domovino, vse pravice državnega poglavarja. Tretja uredba govori o slovenski vladi in začasnem slovenskem narodnem predstavništvu. Poleg uredbodajnega dela je vršil Narodni orlbor za Slovenijo tudi vsa druga pripravljalna dela, ki so v zvezi z osvoboditvijo slovenskega naroda. Kakor sem ze omenil, predvideva uredba o slovenski narodni vojski ustanovitev slovenske oborožene sile. Slovenska narodna vojska je sestavni del kraljevske jugoslovanske vojske v domovini. Slovenska narodna vojska v Sloveniji je danes dejstvo, ki razvija svoje delovanje na samem terenu in ki bo varovala slovenske narodne interese z orožjem v roki. Tako je Narodni odbor za Slovenijo vršil mnogo zelo nehvaležnega in težkega dela. Ker je bilo to delovanje v dobi okupacije, se je moralo nujno vršiti ▼ tajnosti, posebno kar se tiče stikov z demokratskimi zavezniki, da niso bile s strani okupatorja motene priprave za vstop v svobodno slovensko narodno življenje. Narodni odbor za Slovenijo jo smatral za nu jno potrebno, da skliče na prvo zasedanje poslance začasnega slovenskega narodnega predstavništva, kjer naj se v svečani obliki objavi enodušna volja in zahteva slovenskega naroda, ki je izražena v narodni izjavi z dne 29. oktobra 1944, in iskrena želja, tla stopimo iz dobe bratomornega krvoprelitja v dobo mirnega sožitja vseh sinov slovenskega naroda.« Izčrpno poročilo o dosedanjem velikem, težkem in odgovornem delu Narodnega odbora za Slovenijo so vsi narodni zastopniki in ostuli navzoči odličniki vzeli enodušno na znanje ter ga odobrili s toplim priznanjem navzočim članom Narodnega odbora. Zgodovissba prokteselja d@l© Harodii® »Razmere, v katerih se je nahajal konec preteklega leta slovenski narod, so kategorično zahtevale, da se združijo vse narodne sile v enotno fronto v borbi za dosego narodnih stremljenj in za obrambo slovenskih življenj in slovenskega narodnega premoženja. Politične stranke, ki so v slovenskem javnem življenju vse do pred vojne imele vodilno in odločilno vlogo, so zato vložile ves svoj napor, da se je dne 29. oktobra 1944 Navadna izdava z dne 29. oht.1944 SLOVENCI! Zastopniki slovenskega javnega življenja so po medsebojnem posvetovanju sklenili sledečo narodno izjavo: Na temelju etnične samobitnosti slovenskega narodu in nu temelju narodnostnega načela zahtevamo: 1. državno-pravno združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja v ZED1NJENO SLOVENIJO, ki mora biti v geografskem, gospodarskem, prometnem in strateškem oziru tako zaokrožena celota, da bosta zavarovana nemoteni narodni in gospodarski obstoj in razvoj slovenskega naroda; 2. federativno, nn demokratični podlagi in socialno pravično urejeno kraljevino Jugoslavijo pod vladarsko hišo Karadjordjevičev, katere sestavni del /e tudi narodna država Z edin jena Slovenija; 3. tako federativno državo, da bodo narodne države kot sestavni deli imele tako stvarno področje, da bo izvrševala osrednja zvezna oblast le tiste naloge in imela le tiste prerogative, ki so ji z zvezno ustavo izrecno priznane in izvzete iz pristojnosti oblasti narodnih držav. Zvezno ustavo jugoslovanske države sprejme ustavodajna skupščina, sestavljena iz zakonitih predstavnikov posameznih narodnih držav tako, da glasuje za njo kvalificirana večina zakonitih zastopnikov iz vsake narodne države; 4. temeljito socialno in gospodarsko preosnovo, ki bo ume da go-spodštvo kapitalu nad delom, priznala vsem delovnim slojem, družinam in prredincem njih socialno-gospodarsko funkcijo ter jim zagotovila človeka vredno življenje. ■ v AnnnMI Za uveljavljen je teh narodnih zahtev ustanovljeni NAKUUNl ODBOR ZA SLOVENIJO kot vrhovna nar. oblast združuje začasno, „„ „„itnnlin určiene razmere, v svojih rokah pravice suverena UU i' ICI » J. f -j - .r in najvišje upravne oblasti. NA NARODNI PRAZNIK, 29. oktobra 1944. na sam slovenski narodni praznik ustanovil Narodni odbor za Slovenijo kot najvišja slovenska narodna oblast za vse slovensko ozemlje. V njem so zastopnne vse slovenske narodne in demokratične stranke, ki priznavajo načela in zahteve narodne izjave z dne 29. oktobra 1944. To narodno izjavo priobčujemo v okviru na levi. Ko se je navdušenje, s katerim je bila sprejeta ta slovenska narodna izjava, poleglo, je govornik zopet nadaljeval ter izvajal: »Na tem slovenskem narodnem in državno pravnem programu se je združilo nad 30» slovenskih javnih delavcev iz vseh področij javnega življenja, iz vseh stanov in iz vseh pokrajin. Ugotoviti moram, da je za majniško deklaracijo iz leta 1917 narodna izjava iz leta 1944 najmočnejša slovenska narodna politična listina, za katero je dalo v ilegalni dobi slovenskega javnega udejstvo-vanja in pod najhujšim nasiljem okupatorja svoje podpise nnd 300 najodličnejšib slovenskih ljudi. Tako je bila z narodno izjavo dana Narodnemu odboru za Slovenijo najmočnejša legitimacija za zastopanje narodnih interesov slovenskega naroda. Vsebina narodne izjave z dne 29. oktobra 1944 ni mogla biti doslej objavljeno, ker jc bil pritisk okupatorja na slovenske narodne delavce tolikšen, da je bilo treba obraniti narodno izjavo v tajnosti. Slovenska narodna vojska Narodni orlbor zn Slovenijo je začel s svojim delom ter je pripravil številne uredbe, s katerimi je dal Po poročilu tajnica Narodnega odbora g. dr. Šmajda je predsednik začasnega slovenskega narodnega predstavništva podal besedo članu Narodnega odbora g. dr. Marjanu Zojcu, ki je ob napeti pozornosti preči tal zgodovinsko važno p rok 1.1-macijo Narodnega odbora o ustanovitvi narodne države Slovenije kot sestavnega deln demokratične in federativno urejene kraljevine Jugoslavije, o ustanovitvi slovenske narodne vojske, ki se je že stavila v službo Narodnemu odboru za Slovenijo ter je položita vojaško prisego kralju in slovenskemu narodu. Proglas Narodnega odbora zaradi njegove važnosti objavljamo na prvi strani. Proklumacijo Narodnega odbora je začasno slovensko narodno predstavništvo sprejelo in odobrilo z burnim in dolgotrajnim odobravanjem. Z njo se je uresničil dolgoletni sen slovenskih najboljših in največjih mož ter uresničila njihova zahteva po lastni državi in Zedinjeni Sloveniji v okviru demokratično in federativno urejene Jugoslavije pod dinastijo Karadjordjevičev. Kralju Petru II. so vsi navzoči toplo in iskreno vzklikali z željo, da bi se čimprej vrnil med svoje narode. Pri zadnji točki dnevnega reda jc predsednik začasnega slovenskega narodnega predstavništva gosp. Franc Kremžar sporočil, da je dobilo predsedništvo slovenskega narodnega predstavništva predloge, da sc odpošljejo s prvega zasedanja začasnega slovenskega narodnega predstavništva pozdravne brzojavke kralju Petru 11. v London, predsedniku Združenih ameriških držav IIary Trumami, predsedniku angleške vlade "VVinsfonu Churchillu in ministru g. dr. Mihi Kreku v Kairo. Predložene brzojavke kralju Petru, predsedniku USA Hary Truma-nu, \Vinstonu Churchillu in ministru dr. Kreku so bile sprejete z živahnim živijo vzkliki. K besedi se je zatem priglasil tudi g. dr. Voršič ter je stavil sledeči predlog: »Pozdravljamo ustanovitev prvega slovenskega narodnega predstavništva. Predlagamo, naj se v tem domu pestopa vedno po vzvišenih parlamentarnih načelih v skladu z resnično demokracijo, da bo slovensko ljudsko predstavništvo vedno veren izraz volje slovenskega naroda, da ta dom ne bo imel samo dolžnosti in odgovornosti, ampak tudi pravice, kakršne slovenskemu ljudskemu predstavništvu tudi pripadajo.« Predlog je bil soglasno sprejet. Končno je prosil za besedo inž. Predavec, ki je prisostvoval prvi seji začasnega slovenskega narodnega predstavništva kot zastopnik centralnega nacionalnega odbora. Govornik pozdravlja prvi sestanek slovenskega narodnega parlamenta ter poudarja svoje veselje nad dejstvom, da se po tako dolgem in strašnem trpljenju ustvarja nova in boljša Jugoslavija. V nadaljnjih svojih izvaja- Brzojavke s prve seje slovenskega parlamenta Tete.r II., kralj Jugoslavije, London. Poslanci narodnega predstavništva za Slovenijo Vam pošiljajo s prve seje v Ljubljani izraze vdanosti in zvestobe ter Vas nujno vabijo na svobodno slovensko ozemlje, ki ga drže Vaše zveste čete. Predsednik Kremžar. Ekscelcnca Hary Truman, predsednik USA, Washington. Poslanci narodnega predstavništva za Slovenijo Vam pošiljajo s prve seje v Ljubljani vdane pozdrave s prošnjo za takojšnjo intervencijo, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Sporočamo, da smo Njegovo Veličanstvo kralja Petra II. zaprosili, naj se nemudoma vrne v domovino. Predsednik Kremžar. Ekscelcnca Winston Clmrchill, predsednik angleške vlade, London. Poslanci narodnega predstavništva za Slovenijo Vam pošiljajo s prve seje v Ljubljani tople pozdrave in prosijo za takojšnjo intervencijo, da se prepreči nadaljnje krvoprelitje. Sporočamo, da smo Njegovo Veličanstvo kralja Petra II. zaprosili, naj se nemudoma vrne v domovino. Predsednik Kremžar. Dr. Miha Krek, minister, Kairo. Poslanci narodnega predstavništva za Slovenijo Vam pošiljajo tople pozdrave in prosijo za Vaše posredovanje pri zaveznikih, da onemogočijo nadaljnje oborožene akcije partizanov proti miroljubnemu slovenskemu ljudstvu. Njegovo Veličanstvo kralja Petra II. smo zaprosili, naj se nemudoma vrne v domovino. Predsednik Kremžar. Btev. 101. >SLOVENEC<, petefc, 4. maja 104S. Stran 9 M konferenci v San Francisca Stockholm, 3. maja. Zunanji ministri Štirih vodilnih držav na konferenci v San Franciscu Eden, Stettimus, Molotov in Soong so nadaljevali z intenzivnim preučevanjem predlogov ln dodatkov, sprejetih na konferenci v Dumbarton Oaksu. Obdelali so točko za točko, in •icer ves dan včeraj in še pozno zvečer. V imenu severnoameriške delegacije je izjavil Harold Stassen, da so se Združene države zedinite na naslednjih devet točki 1. celotua svetovna organizacija mora delovati v skladu z načeli mednarodnega prava; 2. sklepi sprejeti v Dumbarton Oaksu, morajo biti razčiščeni, da bo mogla organizacija delovati v skladu z mednarodnim pravom; 3. organizacija mora pospeševati in ohraniti človečan-ske pravice kot svoj temelini cilj; 4. vse se naj ukrene, da bi se na miroljuben način urejale vse spremembe na svetu, tako da »ne bi razvoj zastal«; 5. sestavi naj se dokončna listina o načinu izmenjavanja dobrin; 6. izdelajo naj se ukrepi ra generalno preučitev listine v luči izkušenj in v skladu z razvojem svetovnega položaja po' vojni; 7. v organizacijo naj bo včlenjeno modernizirano svetovno mednarodno razsodišče; 8. v listino San Francisca naj se sprejmejo določila atlantske listine o štirih svoboščinah; 9. v novi listini naj bodo poudarjeni kulturni cilji, o katerih se je razpravljalo v Dumbarton Oaksu na kitajski predlog, pa takrat niso bili vključeni v načrt, ki je bil sprejet. — Stassen je dejal, da imata Stcttinius in Eden v glavnem enake nazore o teh točkah. Stockholm, 3. maja. Glavna skupščina na konferenci v San Franciscu je račela s svojim delom. Imenovala je štiri komisije, od katerih sta najvažnejši komisija za trgovsko izmenjavo in komisija za varnostni svet. V vsaki komisiji bodo zastopniki vseh 49 narodov, ki so se udeležili konference v San Franciscu. To je sporočil predsednik glavne skupščine Smuts, ki je dejal, da so po uspešnih predhodnih razpravah sedaj prešli na pravo delo. Smuts je uvedel čisto novo tehniko konferenc s časnikarji. Zjutraj najprej sam na kratko poroča o delu, nato pa odgovori časnikarjem na dvoje ali troje vprašanj, nakar konferenco zaključi z naznanilom, da se bodo kmalu zopet videli. Med drugim je Smuts tudi povedal, da bo komisija, ki ii predseduje, izdelala pravila ter določila delokrog glavne skupščine in da bo njeno najvažnejše delo ustvaritev gospodarsko-socialnega sveta ln trgovskih sporazumov. Lizbona, 3. maja. Po mnenln udeležencev konference je stopilo sedaj vprašanje svetovne varnosti v odločilen Stadij. ■Udeleženci konference so izvolili za pregled in študij predlogov iz Dumbartoin Oaksa štiri glavne komisije prav toliko preiskovalnih komisij in 12 specialnih odborov. Kot je bilo le javljeno je »poročil sovjetski zunanji komisar Molotov Angležem in Amerikancem, da bo zapustil San Francisco konec tega ali začetkom naslednjega tedna. Kot znano se je Molotov zaman trudil, da bi odrekli Argentini ji pristop k organizaciji za svetovno varnost ter da bi dopustili, da pride tjakaj sovjetski lublinski poljski odbor. V obeh slučaiih se je posrečilo britanskemu zunanjemu ministru Edenu, da je spravil ta vprašanja pred plenarno skupščino ter so utrpeli sovjeti v obeh dveh primerih poraz. Angloamerikanci se močno trudijo, da ne bi mislili v svetu, du zapušča Molotov konferenco sprt s 6\ojinii zavezniki. Tako izjavljajo sedaj naglo, da Molotovi potovalni načrti nimajo ničesar skupnega s porazi, ki jih je utrpela Sovjetska zveza pri glasovanjih. Molotov odpotuje ker želi imeti Stalin v teh važnih dnevih zvestega Molotova v svoji bližini. Stockholm. 2. maja. Posebni dopisnik angleških listov in angleškega radia [Mizarja, da velesile v San Franciscu očitno ne polagajo nobene važnosti nij.ia, da hi konferenca temeljito iz3eTnTa statut za novo svetovno organizacijo. Molotov se namerava muditi tamkaj 10 dni in Eden je izjavil, da ne namerava ostati dalje kot tri tedne v San Franciscu. Do tokrat bodo morali spraviti pod streho najvažnejše sklepe. Molotov je izjavil, da priznava sprejem Argentine v organizacijo za svetovno varnost, če bodo tudi sovjetski Poljaki povabljeni v San Francisco. Na razgovoru, ki se je vršil v soboto med voditelji delegacij, je podal vodja argentinske delegacije izjavo, v kateri je izjavil, da se on iin njegov narod zavzemata zn demokracijo. Nadaljnji južnoameriški govorniki kot zastopniki iz Peruja, Mehike in Bolivije so se izrekli za sprejem Argentine, medtem ko jc bil belgijski zunanji minister Spaak proti temu, ter je torej s tem podprl sovjetsko politiko. Ameriški zunanji minister Stettinius je zahteval takojšnjo odločitev ter dosegel glasovanje. Sovjetska zveza, belgijska vlada, Titova Jugoslovijo in Grčija so nasprotovale sprejetju Argentine v organizacijo zn svetovno varnost, 19 držav, med temi Južna Afrika in Francija so se vzdržale glasovanja, medtem ko so se iz-rcikle vse ostale države za »prejem Argentine. Zarodi tega je bila Argentina sprejeta v organizacijo zo svetovno varnost in Sovjetska zvezo je utrpelo tudi v tem primeru diplomatski poraz. Govor nemškega zunanjega ministra grofa Schwerin - Krosigk Berlin, 8. maia. Nemški zunanji minister grof Schwerin-Krosigk je izjavil včeraj zvečer v nekem nagovoru: >V najtežji url Nemčijo ee obračam na javnost, še vedno se trese svet od ropota orožja, še padajo nemški možje v boiu za obrambo nemške domovino. Na cestah še nezasedenega nemškega področja se vali reka obupanih, izstradanih, od lovskih bombnikov preganjanih ljudi proti zahodu na svojem begu pred neizrečnlm terorjem. Na vzhodu so pomika železni zastor vedno dalje naprej, za katerim so skrito očem sveta nadaljuje delo uničevanja. V San Franciscu se posvetujejo o organizaciji novega svetovnega reda, ki bi naj obvarovala Človeštvu varnost pred novo vojno. Svet ve, da bi tretja svetovna vojna ne pomenila propada enega naroda, marveč propad človeštva sploh. Grozovita orožja, ki jih v tej vojni šo niso uporabili, bi prišla v tretji svetovni vojni do učinka ter prinesla vsemu Človeštvu smrt in uničenje. Mi Nemci smo vseh narodov sveta najmočneje doživeli koliko kulturnih dobrin je uničila že sedanja vojna. Z nami pričakuleio vse evropske dežele, ki jih ogrožajo boljševiški Ameriško izkrcanje na Borneu Stockholm. Kakor javlja agencija Reuter iz New Yorka, so ameriške mornariške sile v ponedeljek zvečer in v noči na torek® izvedlo pristajalne operacije na obali otoka Borneo. Japonci jim nudijo junaški odpor. Pred izkrcanjem so -Amerikanci izvedli bombardiranje Iz zraka kakor tudi mogočno obstreljevanje z ladijskim topništvom z obalne strani. Volitve v Franciji Pariz, 2. maja. Kot menijo, so dale volitve v Parizu levo usmerjenim strankam nov velik zn.gon. Izmed 90 sedežev jih je odpadlo na komuniste 27, na republikansko ljudsko stranko 13, na socialiste 12 in radikale 6. 32 nadaljnjih sedežev je razdeljenih na različne kandidate odporniškega gibanja, ki so blizu komunistov ter na konservativce. Komunisti so dobili mnogo ženskih glasov. Svarilo majhnim narodom London, 3. maja. V flamskl oddaji londonskega radia so je izjavil nek belgijski politik o izgledih konference v San Franciscu. Nek nizozemski pravnik mednarodnega prava, ki je istočasno obravnaval isto snov, svari majhne narode, da naj nimajo nad na konlcrenco. Majhni narodi bodo lahko vzdržali le tedaj, čo bodo šli odločno na delo, da preprečijo vse strankarske prepire, rasne konflikte in nasprolstva ver. Le na ta način se bodo majhni narodi lahko uveljavili proti velesilam. Izgube v letalski vojni Lizbona, 3. maja. V Angliji so sedaj nradno sporočili, da so uničili angleški lovci od pričetka vojne do konca aprila teror ter lakota, nov red, kl bi na| dal temu delu sveta preko katerega je šla vojna vihra resničen in trajen mir ter možnost svobodnega in varnega življenja. Takšnega reda pa ni moči ustvariti, če se postavi rdeči požigalec za mirovnega sodnika. Svet je lahko pomirjen le, čo ' boljševiški val ne preplavi Evrope. Svet stoji v tem trenutku pred najusodnejšo odločitvijo človeško zgodovine. Od to odločitve je odvisno ali bo vladal kaos ali red, vojna ali mir, smrt ali življenje. Novi nemški zunanji minister Berlin, 3. maja. Grossadmlral Dflnitz je imenoval, kakor smo že kratko javili, nemSkega ministra grofa Sclnvorin von Krosigk za nemškega zunanjega ministra. V decembra 1031. Jo vzbudil zanimanje pri finančnih pogajanjih v Itaselu nek nemški finančni strokovnjak s svojimi jasnimi predvajanji. To je bil generalni ref. v proračun, oddelku finančnega ministrstva — grof Schwerin von Krosigk. I,eto kasrneje ga je Papen v svoji vladi imenoval za finančnega mi- nistra. Tega Izkušenega finančnega strokovnjaka, ki je tekom svojega delovanja pričel b konstruktivno finančno politiko, jo prevzel tudi Adolf Hitler. On je državne finance izvlekel iz okrnitvo vojnih let ter Je z razširjanjem kredita obvladal državne in vojne naloge tako brez trenja, da je inozemstvo mnogokrat govorilo o »finančnem čudežu«. Donos 67 letni v Hadinansdorfu v Anhaltu rojem strokovnjak, ki Jo po končanem pravnem študiju bil častnik v prvi svetovni vojni, si je % bivanjem na vseučiliščih v Oxfordu in Lausaani temeljito razširil svetovno obzorje ter si pozneje kot ravnateli oddelka za mirovna |H»gajanja prt številnih mednarodnih pogajanjih v Parizu pridobil dalokoscž-ua mednarodna izkustva. Včeraj jo novoimenovani zunanji minister govoril v nemškem radiu. Mod drugim jo izjavil naslednje: Svet l>o možno zadovoljiti le, če liolj-ševiški v.il ne l«o preplavil Evrope, šliri dolga lela je Nemčija s svojim junaštvom krotila rdečo poplavo s tem, da jo razprostrla vse sile. Nemčija bi lahko reSila Evropo Itoljševlzina, če bi Imela zavarovan hrbet. Kakor si želi ljudstvo zunanji, tako si želi tudi nolrnnji mir, rešitve v vseh deželah tako perečega socialnega vprašanja. Svet je v tem trenutku pred noitežio odločitvijo ČloveSke zgodovine. Sedaj, kakor ta izp:ido, tio posledica zmeda ali red, vojna ali mir, smrt ali življenje. Spomnimo se ob np še vseh ne znani t Jernej Rus tepa leta G977 letal osnih sil ter da so britamUi bon.bni&Ui vo Stražar Ciril" Tr-ček, doma I* Bre-kovo, obč. Kovte, Jo padel tadet od krogle tločlnsklh laSkih komunistov. Tako mlad, Sele 17 let mu ja bilo, komaj 5 mesecev je bil v naSih vrstah. Prt-Sel je med nn« prostovoljno, ker Je spoznal, d« je v protikomunističnem odporu edino prava pot ta vsakega po-Stonega Slovenca. Očeta, cestarja ln malo. Al m % k."-"' ga poscatnlka, eo komunisti ob Italijan, skein rnzsulu mubilliirull ln gu pripravili ob tlvljenja. To Jo sina Cirila silno po. trlo, obenem pa podžgalo, da je vstopil mod na« ln zgrabil za pufiko. 16. aprila je padel, ko ae J-i skupaj t veharikimt atražarjl vračal a Cola proti Ornemu vrhu. Na poti ao jih komunisti zahrbtno napadli. Vsull so nanje točo krogel, da Je ta nuSe postal položuj nevzdržna, a so kljub temu vsi arečno utekli, le Ciril Je obležal, ranjen v nogo. Bolio. roo Jo ranjenega dvignil, n tnkoj je ta-fvltgala druga avlnčenka In ranjenoa nu dela v glavo, da Jo obležal na mestu mrtev. Prepeljan Je bil na VeharSe, od koder so Je vrSll v aredo 18. aprila pogreb v Zavratee. Ob odprtem grnhu se Jo od pokojnega poslovil duhovnik, pevci stražarji so tapoll nekaj talostluk, nnto Je sprego. vorll Se pov-iljnik voharSkib stražarjev. Pokojni Jo bil po tnučaju miren, tih in uo-pok%-arJen mladenič. Za njim Jočejo mati, dva brat«, tri sestro ln ml, kl smo g Cirilom Izgubili borca, kakršnih narod v teh dneh sila pogrcSn. Ciril, hvala TI za veliko trtev, ki si Jo doprlneeel tn vslajonje naSega narodu! Lalika TI bodi temljlca, i Bogoml Židanovemu Tonetu iz Gornje Zadobrovc In tudi TI, dragi Toneti — Petindvajseti al pohitel r.a zmagovalo!, knr takoj ta Zoritom. Za-knj tnko naglo, brca slovcsal btrašne so vrzeli v prvi čo:! protlkomunlstlč. hor-cov v Polju. S Teboj Jo nastaln nova, boleča; pa kongregacija J-> Izgubila — no, pridobila nn Številu njunih članov, ne tu ,prl Mariji pač Tu po bo eomo Tvojo žrtvo pognalo novih boreov in novih pogumnih mornarjev kongrcgacijo. Kako naj so tudi Tebi tnhvallmo ta vse gUMIp ®Pk< ''Sg » i mm ■Mt**' -h dobro, ta Tvojo nuJprljetneJSo družbo v četi, zu Tvoje tonorsko poljo, ta delo Tvojih rok krojača, ta Tvoj tgled pohožnostl, slovensko zavednosti, tglod hrabrosti ln JunnSke borbo-nostl eh ibrojevkl. kl ti Jo bila zadnja družica. Nismo si Ae obrisali solza po pogrebu Zorltovem, pa nam Je Tvoja smrt Izvabila nove gronkosti na obrat, najbolj p« Tvoji mumt In alu, bratc-n ln sostrlcania. Vsakega «1 vedno tnal, skoro tako kot Zori, potolažiti, ohrabrltl aH spraviti v najboljšo voljo, lato tudi sedaj tuko alorl. Prosi za nns, kl se fie borimo, da v tdrnvju lu moči zmagamo nnd satniuiklui komunizmom, kl Je prav iz naSo faro utrgal najboljša lu Teho žo petindvajsetega. Zori je linel nuvndo rečli »Bojazljlvel, Slove umirajo doma v postelji, drugI pn po-koncu stojo kot Junaki v borhi. Umreti Jo treba, tat« raJAl umrjem kot borncl. Pač re«. nična tolnžha pa trpek očitek Se mnogim v fari. Za take, to tvojo sovražnike ln za nn* ho odsloj tudi Tvoj grob, dragi Tono, molčeA n glusan poveljnik: »Vsi v boj proti eatann —• Antikristu — koinunistul« II. E. POPEVKA TRETJEGA M A J A Dnne» svobode pri/gnl se je žar na cnelni maj, v.opci Slovenec bo svoj fiospndnr na vekoma jI Zini svobodni 'Aivi Slovenija! I riskaj in poj sedaj: lic j, Irelji maj! Sredi Slovenije Tiiglav stoji, naš skalni car, žezla mu nikdar več ne zamegli noben viliar. Vladaj nam slavno širno Slovenijo, slednji slovenski kraj! Hej, tretji maj! Nadaljevanje z druge strani, j njih poudarja, da so bili Slovenci važen steber že v prejšnji Jugoslaviji. To bodo gotovo ostali tudi v novi in srečnejši Jugoslaviji. V imenu centralnega nacionalnega odbora pozdravlja vse slovenske narodne zastopnike in vse slovenske borce za> svobodo in demokracijo ter za boljšo in lepšo ureditev skupne domovine. Predvsem pa sporoča vsem slovenskim narodnim zastopnikom in vsem Slovencem prisrčne in tople pozdrave vrhovnega poveljnika kraljeve jugoslovanske vojske v domovini generala Draže Mihajloviča. Pri teh besedah se je v dvorani sprožil val vzklikov priljubljenemu vrhovnemu poveljniku jugoslovanske vojske v domovini. Za generala Mihajloviča je g. inž. Predavec poudarjal, da so mu razmere v Sloveniji popolnoma znane, ker je že svoječasno služboval v naših krajih. Vse Slovence zagotavlja, da jim bo tudi r bodoče nudil vso svojo pomoč. Inž. Predavec je svoj pozdrav zaključil s toplo prošnjo, da bi Bog blagoslovil tako lepo in odločno započeto delo začasnega slovenskega narodnega predstavništva. Predsednik prvega slovenskega narodnega parlamenta g. Kremžar je nato zaključil zgodovinski sestanek takole: Ko sklepam prvo sejo tega zgodovinskega zbora, vas prosim, da se spomnimo vseh tistih tisočev slovenskih sinov in hčera, ki šo v teh štirih letih za to misel, katero mi seduj dvigamo nn ščit, žrtvovali svoje življenje. Tisoči mož in funtov, žena in deklet so v teh letih strahote padli zu isto Idejo, kateri služi danes tukaj naše delo in zn katero bijejo svoj junaški boj naši slovenski junaki. Vsem padlim ln umorjenim slovenskim žrtvam kličemo: Naj počivajo v božjem miru, njihovemu spominu slavni S tem je današnja seja končana, prihodnja bo sklicana pismeno. Pismo Stari Stupnilc sedi pred hišo, rankave roke mu ležijo v naročju kakor dvoje močnih razraščenih gabrovih korenin. Na vrtu brenčijo čebele, trava je skoraj za komolec visoka in že nekoliko rosna. Pozno zvečer je. V hlevu sope zadnja krava ln mršav vol. Pred stopnicami, ki p eljcjo nad hlev, leži pes in strmi v gospodarja. »Neža!« Glas starega Stupnika je raskav kakor hrastova skorja. Nič neugnanega ni v njem. Mirne rveni kakor bron starega zvona. Zena stopi na prag. »Kaj je?« »Pismo mi prinesi, Blaževo pismo, da ga še enkrat preberem.« »Kako boš bral, ko je skoraj že temno?« »Prinesi ga, pravim. Dobre novice bereš tudi v temi, zakaj oči sjutijo dobro in da eno besedo preberem, bom že vedel, kako je druga zapisana.« Blaži Stupnik je premišljal. Grunt, tri sinove in dve hčeri mu je dal Bog. Zemljo tako, da bi rodila Se pozimi, ko bi ne bilo snega. Na pomlad, ko se je malo osušila, 6e je drobila v -.-oki kakor rahla potica. Svoj vonj je imela, vonj po zrelem sadju, Iti je skrito v senu ali v mehki travi. Bog ve, da take zemlje ni daleč naokoli. In sinovi, kakor hrsstje. Bogme, takega kot je Blaž, ga nI v vasil Sam ti je peljal voz sena, če ni bilo konja doma. Blaž je bil Stupnikov. Tine I Vitek ko konoplja. Vedno se je smejal, vedno je bil dobre volje, kakor da bi se bil z žalostjo domenil, da je ni nikoli treba. In Jožel Tanek, bolj flbak, pa priden za delo. Vsaka stvar mu pristoji. Če slamoreznica nagaja, jo zna ukrotiti, če elektrika ne sveti, jo spravi v red, še pri živini se zna obrniti, če ji je kaj škodovalo. »Na,« pravi Neža lu zbudi Stupnika iz sanj. Stupnik s« nasloni naza}, oči se mu zasvetijo In raskave roke poatanejo nekam mehka. Se se je malo videlo Pismo ni bilo veliko, toda pisano z velikimi in nerodnimi črkami. Blaž ima trde roke, žuljave, da se mu jc na pomlad koža na dlaneh kar lupila. »Dragi atal« Stupniku se je nabrala rusa v očeh. Da, Blaž je Stupnikov sin Ce bi šlo vse posestvo, vsa živina, da bi le Blaž ostal. Konj je šel iz hleva, vol, tri krave in dva prašiča, toda upanje na boljše čase je bilo pri Stupnikovih tako pritvezeno, da ga ni mogel nihče odpel,ati. To je ostalo pri hiči. Blaž, Tine in Jože so odšli. V Ljubljani so in čakajo, da se vrnejo. »Dobro mi je In vam povem, da za košnjo lc najemite. Časi se bodo spremenili. Tako nam pravijo, da se svoboda rodi iz trpljenja. Najprej je treba krvi. Ta pride v zemljo, kjer vzkali. Ko vzkali, ljudje ne moieio več od zemlje in sredi ruševin se ie še oklepajo, kakor otrok matere. Mi smo vse zgubili, ostali so nam zidovi, zemlja, vi in mi. Se nas je dosti n crečo. Svoboda je na vratih. Pri nas pravijo, da s pestjo tolče na duri. Ml jo že slišimo. Tudi pri vas jo boste kmalu. Tiee ln Jože sla zdrava. Kaj pa mati? Nič naj ne jokajo, simo moliio naj. Ko se vrnemo in če ne bo živine, bomo mi trije vlekli plug, vi pa držali za ročice. Vas prav lepo pozdravlja Vaš Blaž.« »Sment zlodjevi,« je začutil Stupnik dve debeli solzi na licih. Kakor da ga jc sram. Kar z rokavom ju je obrisal. »Sem pojdi, Sek,« je poklical psa, ki mu je vdano legel k norfam Med krošnjami sadnega drevja je bilo že temno in prav nad hišo je gorela zvezda. Stupnik je zganil pismo In ga pobožal. Da, takle je Blaž. Prav takle knkor je v pismu. Preprost in pošten. Ve, da se mora vse presukali. Pa ne na slabše. Saj se vendar nc more. Stupnik še nikoli ni premišljal, kuj ie svoboda. Le zakai? Rekel ie in ie bilo. Zdaj gre pa že nekaj let sem vse narobe. Družina se je razšla in ko bi no bilo zemlje, ki ne spremeni obličja, bi nemara tudi Stupnika ne bilo več. Saj ni bolan; revmatizem ga res daje, pa kaj bi tisto. Nekaj drugega mu |e manjkalo, nekaj, čemur ni vedel imena Zdaj, po tem Blažcvcm pismu ve, da je to svoboda, nekaj, kar ne vidiš, pa čutiš bolj kot prisajeno rano. Svcbodal Stupniku je, kot da je ugriznil v orehovo potico. Zlomka, beseda kar diši in okus imal Da, da, Blaž že ve. Svoboda jc na vratih. Pri nas pravijo, da s pestjo tolče na duri. To so Blažu povedali učeni gospodje. Oficirji, ki vidijo naprej. Bn že držalo. Si upnik čuti, da svoboda prihaja po cesti kakor kmečki fant. Postrani klobuk nosi, za trakom rožmarin in rožeu-kravt. Da, maj jel Stupnik dobre volje. Jutri bo petek, prvi petek. Bog zna, kaj vse se še lahko zgodi. Danes je črn dan, jutri bel in svetal, kakor sveti Anton na Hribu. Svobodal Stupnik čuti, da je Blaževo pismo bogastvo. Zvezd jc čedalje več, ena jc svetlejša od druge. Svoboda mora biti nekaj, kar je blizu zvezd, ugiba stari Stupnik in nič ne ve, da tišči sinovo pismo k srcu. »Večerjat pojdi, Tomaž,« pravi Slup-nikovka. »Večerjat?« se z.nčudi Stupnik. »Nisem lačen. Po tisti mošt stopi v klet, ki je šc ostal, na kruha mi daj. No, saj mi drugo nc diši.« Nenadoma vstane, se pretegne in stopi k ženi, »Neža, ali veš, kaj je svoboda?« Stupnikovka molči in se trpko nasmehne. »Blaž piše, da svoboda ie s pestjo trka na vrata No, ia, saj sem ti že zad-n|ič povedal.« •Sek, še ti nocoj v hišo, da nas bo večl« V Stupniku se nekaj pretaka. Da bi bil mlad, bi znvriskal Tako pa samo pogleda v /vezde In na dlns ri-če: »Fantje, kmalu pridite. Plug boste vi držali.« Pismo pa je ležalo vao no6 na mizi. »STuOVJSNlSCtr. petek, 4. maja 1945 — "St. 101 Preskrbite naroda maščobe! kmetovalcem in obdelovalcem zemlje Obvestila prehranjevalnega zavoda v Litibljani Največja In najgloblja vreel ▼ prehrani nnšega prebivalstva eo maščobe. Po vojni se nikakor ne bo namah v tem pogledu obrnilo na bolje, temveč be pomanjkanje maščob le večje. V vaših delovnih rokah, kmetovalci In obdelovalci orne zemlje. Je usoda vsega naroda. Vaša sveta dolžnost Je zato, da prepročlto to preteče gorje ln posadite kar največ oljnih rastlin. Splošna narodna dolžnost je, da posadite na vsak košček zemlje, kjer je to le možno, oljne rastline. V našem podnebja se najbolje obnescta sončnica ln buča. Sadimo jn lahko med okopavlne, ob roba njiv, na parobklb gred, ob ograjah plotov, na nasipih, skratka na vsakem kotičku, kl bl ležal sicer zanemarjen ln neploden. Vsak posejan kg semen ln senčnle ah buč aam vrle sto la še več kilogramov semenja. Pomnite, da dobite sa vsakih sto kl. logramov semenja, kl ste ga dolžni kot pridelovale! oddati. Štiri litre olja, za vsa. klh nadaljnjih sto kilogramov oddanega semenja pa eelo osem litrov olja. Vsi drugI pridelovalci, kl nimate predpisov za oddaja, prejmete po osem litrov olja za sta kg oddanega oljnega semenja. Kmetje In obdelovalci orne zemlje, narod bo upravičeno terjal od Vas brano, predvsem pa maščobe! Zato naj bo viiša zavedna dolžnost, da posvetite vso skrb pridelovanju oljnih rastlin. Tako boste lahko dali odgovor svnjlm senarodnjnkom: V najtežji ari sme Izpolnili v polni meri svojo dolžnost Pokrajinski prehranjevalni zavod. Hazdeljevasije oljnih semen za fsossstsslke in obdelovalo Lastniki In obdclovalcl orne zemlje na območju mestne občine si lahko nabavijo součnično seme za saditev sončnio in sicer: pri Glavui kmetijski blagovni zadrugi, Novi trg S dobijo seme večji posestniki — kmetje, kl ga naročijo od pol kilograma naprej. Izkazati se morajo s posestnim listom ali s potrdilom 1'revoda, kl ga do. bijo na Novem trgu 4-III, soba 8t. 19. Vsi drugI, kl obdelujejo le majhne parcele, dobijo po 10 dkg somena pri »Mnlom gospodarju« (2egoza) Gallusovo nabrežje 33. Tudi tl morajo prodložltl potrdilo, dn imajo v resnici lastno ali pa v najem vzeto zemljo. Iz enega kilograma posajenega semena lahko pridelamo tndi nad 100 kg semena, za kar se dobi v jeseni 8 litrov jedilnega olja. Pozivamo vse obdelovalce orne zemlje, da v lastnem iuteresu ter v intereeu prehrane vsega našega naroda posadijo s sončnicami vsak tudi najmanjši primeren košček zemlje. KULTURNI OBZORNIK Krstna predstava v Narodne« rlcdallščm Stanko Majcen: MATERE I. Zo samo dejstvo da pride novo domače dramako doto ua ode' Nu. -dnega gledališča pomeni za uas izreden kulturni dogodek, fctajenova najnovejša drama p> je polog tega resnična umetnina in nam poirenl nov biser v Zgradbi naš« duhovne kulture. Gledališki ;.bor jo začutil vs« kupolo in globino drame in jo jo zato postavil na oder x ljubeznijo iu umetniškim hotenjem Znto pomenijo • Matero« tudi za gledališče po plitvih ko-metlijah najbrž r-Miiično doživetje in uteho uinelnikom odra. Iz lirike in prov so je Stanko Majcen ponovno vračal v dramatiko ustvarjal v prozi. ki so mu jo žo gibalo v dramsko nape; t,ist, ali pa mu dajala osnovo za dramski tokst Polom, ko diilj časa nI objavljal svojega dela. mondn tudt pisal »i, je po voč loti h položil pred nas knjigo »Bogar Meno. in najnovejšo svojo drame »Matere«. Obe deli pomenita zu nn« liter« rn< dragocenost, enega je odlikoval« najvišja slovenska oblast, drugemu je dalo priznanje Narodno gledališče. Ta Majcnova umetnost je kot zrol sad. ki je zorel v tišini cekj« sam zase, pa nnm gn je poklonil umetnik Dotem. ko je s.iin njegove dozorelosti ln lepote vesel. X:iinovjSa Majcnov« umetno«* je obrat od ekspresionizma, jo osamosvojitev v kateri jo našel svoj polni umotn.Skl b osebni izraz. Tematika »M.iter- je *«]«ta » slovenski vasi. ob zdravem kmečkem ognjišču, v čuitfh viti ljubezni materine duše. ot prirodnem ln patriarhalnem domu sloveneke dru/.ine in ■ - vsemi skriv menim zdravim življenjem -nostno toplimi vozni . ki propVtajo očeta ln mater in suirie z otrokom Ti Je nn* dom v vznožju Slovenski t. goric, ves sončen sicer, v litih vojne na stri ln osamljen. Takoj* dramatik ustvaril vzdušje v to? P«kMt! po | trtnml, da pe*em kt lo prepeva .Tiilka, dekle s ccete. v srce zaboli Andrej Leoar. e.iini sin. bodoči gospodar. Jc padel na fronti. Dekle, na katero jc hI! mlflil Andrej in ji> ie žo njegov o*e sprejel svoj dom, t nli oh mrtvem Andreju poje Tnko je naj-niočnejo pouilnrjeiio nasprot. med živo n krvno vezjo ln ljubeznijo v domu, ln ljubeznijo. ki so pora5a in njraši v mladostni brozskrhnosti. Bolečini Lete.rjevih doiln .Tiilka Še novo holečino — pon.žnuje. Ko spozabi z vaškim o.ganlstr.rr s« rešuiei s tem. da določi padlega Andreja zo otroko^ v.sga o. eta. Svetin podob« nravno poštenega in lepega fanta dobi s tem madež n« čelo, madež pred vnško skupnost jo Ir, taleč šmarničnim cvetjem. ... , Akcija za socialno rornoč je pri nn« sijajno uspela. Olotnn nabtrka v gotovini znaša nad 18.000 lir. Poleg tega pa so ljudje darovali še okrog 55(1 kg krompirja in 370 kg fižola, knr jo ob tem času žo posebno dobTO. došlo. Ob tej priliki so dobrovški občani — posebno nekateri — zares dokEzall. dn njih socialen eut ni še znmrl. Zelot bl bilo. da bi t moli tndi v bodoče vsaj premožnejši, kt Jih je v okolici precejšnje število, malo več razumevanja za tujo revščino, vsaj zdaj v toh težkih časih. Radio Ljubljana Dnevni spored za 1. maj: 7 Poročila v nom.ščinl — 7 10 Nemški osr spored — 7-30 Poročil« v slovenščini — 7.40 Nemški osr. spored — 9 PoročMs v nemščini — 9.10 Nem. onr. spored, vrni;, o t 12 30 Poročila v nem., poročilo o položaju in poročil« v slovenščini — 14 Poročita v nemščini - 14.10 Nemški osr. spored — 15 Klavirska glarba — igra Marjan Llpovšek — 15 30 Mnl! koncert — lfi Nemški osr. spored — Vi Poročila v nemščini in Slovenščini — 17.15 Glasbena medigra — 17 30 Kmečki trio - 18 Nemški osr. spored — 18.45 lz našega leposlovja — 19 Nemški obr. spored — 19.30 Poročila v slovenščini — 19 45 Nemški osr. spored - 20 Poročila v nemščini — 20.15 Nomški osr. spored — 22 Poročila v nemščini — 22.15 Nemški osr. spored. Delitev živil za maj L V mestu LJubljani ter v občinah Je-žlea la Polje: a) Osnovna živilska nakoanlea bre« pretiskanih črt ali s eno rumene pretiaksno črto: 18(1 g krušne moke in IS g kvaaa na prvih 15 dnevnih odrezkov i datumi od L do 15. mojo ali od 1. do 15. maja dnevno po 150 gromov kruha. lOtit) g rlža ln 1000 g graha skupno na vsoh 31 dnevnih odrozkov za živilo za juho. 1.5 del olja na vseh 31 odrezkov za maščobo, 25« g sladkorja na vseh 10 odreskov za sladkor, 25» g soit na oba odrezka sa sol, 53 g kvasa na oba odrezka za kvas (prej-mojo samo potrošniki, kl niso prejeli odrozkov *a moko), 125 g kavnega nadomestka na odrezek »3 — Maj«, 59 g mila na oba odrezka za milo. b) Dodatna živilska nakaznica za otroke do 3 let starosti (DoMa) (l>re.z prCtlska ali z eno pretlskaiio zeleno črto): 250 g sladkorja na odrezek »Mlad. a 602«. 2. V vseh ostalih podeželskih občinah: a) osnovna živilska nakaznica s protlska. nlma dvema rumenima črtama: 1CM t rita na prvih 16 odrozkov sa tlvtla za jnho z datumi od 1. do 16. maja, 25» g sladkorja na v«eh 1» odrezkov za sladkor, 206 g soli na oba odra.ka »a sol, 125 g kavnega nadomestka na odrezek »S — Maj« (prejmejo samo potrošniki, kl so prejeli odrezke u moko), 53 g kvasa ua oba odrozka »a kvaa (prejmejo samo potrošniki, kl niso prejeli od rezkov sa moko), 1 škatlice vilgaHe »Oeiinl« na odrezek »« — Uaj«. DELITEV V4IGALIO ▼ Ljubljani anotraj la nuj bloka odpade na družinske nakaznioe na odrezok »7 — A«, po 2, na odrozek »7 — B« po 4 in na odrezek »7 — O« po « Skalile vžigolio, v občinah Jožlea In Polje na osnovno živilsko nakaznico za maj pa po 1 škatlica na odrezek »9 — Maj«. Delitev jajc Potrošniki mesta Ljubljane dobe na od. rezek >< maj« cenovne živilske nakaznico bre pretteka ali s 1 pmtlskano rumeno črto p« 1 Jajce od i. do 10. t m. v sledečih mlekarnah: Poziv! Vsi v Ljubljanski pokrajini bivajoči obvezniki rojstnih letnikov 1014 do ki doslej iz kakršnega koli razloga še niso bili pri naboru za obvezno vojno službo v smisla naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem področja »Jadransko primorje« št. 3 ■ dne 29. novembra 1(113. se pozivajo, da v svrho nahora BREZPOGOJNO javijo v dneh 7., 8. in 9. maja 15)15. ob 8. ari v nabornem uradu v Ljubljani na Poljanski e. št. 2-1. V navedenih dneh »e morajo zglasiti v nabornem uradu tndi vsi oni obvezniki omenjenih letnikov, ki so zaposleni pri organizaciji »Piillc — ne glede na to ali so io bili pri naboru ali ne. Kdor so nabora ne bo udeležil, bo po obstoječih predpisih najstroie kaznovan POKRAJINSKA UPRAVA V LJUBLJANI (Naborni urad) Zatemnitveni čas od 21.05 do 4.59. Antonič-Lupine, Deieujaka eetta 48, Boa-ča Ivanka, Olril Metodova M, Horvat Fant, Lingarjeva 6, Klopčar Zofka, Jegllčeva 10. Kodak Antonija, L^ipodvoreka 29, Kratijo Marija, Novi trg X, Koš Barbara, Rimska oesta 2, Bupena Bozalija, Jernejev« 3, fstefauoi-joz Marija. Gospoavotska 10. Guzeij Marija, Klunova 8, Gruden Jakob, Celovška 101, Janežič Josipina, Poljanska 3, Vidmar Ljudmil-, Ciglarjevo 12, Fratnik Katarina, Sv. Petra cesta 33, Vokač Koza, Bri« 8, Voduik Alojzija, Tržaška 26. Mlekarne dvignejo jajoa 4. mtja od 7 do pol 10 v Maistrovi 10. Odrezke morojo prinesti nalepljene po komadov 11. ln 12. t m. Potrošnike pa opozarjam«, d« Je »epo-trelino čakanje, ker Je blaga za vse dovolj. Prodaj« mesa V soboto, dne 5. maja dobijo meno samo bolniki na doiatno živilsko nakaznice za inoso, bolnico in sanatorijl. Po gostinskih obratih nabrane o(lre/.ke živilskih nakaznic bo mestni proskrbovalni urad prevzomal v peten 111 soboto 4 tU 5 msjs v I. nadstr. nekdanje Mahrovo b'.M) nu Krekovom trgu št. 10 Tam bodo tl obrati dobili tudi nakazila za oddane odrezke tako. do pridejo na vrsto: v torek 8. inai« gostinski obrati z začetnioaml A do 0. v sredo 9. maja », začetnicama C In D. v petek 11- maja z začetnicama E in F, v soboto 12 maja « začotnl-cumo G in n. v ponedetjok 14 moja z začetnicami I, J in K, v torek 15. maja z začetnico L, v sredo !6. maja z začetnicama M in N, v četrtek 17. maja z začetnicami O, P in R, v petek 18. nia.la z začetnicami S. S In T ter v soboto 1». mata gostinski obrati z začetnicami U do 2. Za slepa dsmobranca Lep zgled ijubeinl In požrtvovalnosti do obeh slepcev domobrancev je dala begunska družina, kl Je tudi od svojega malega darovala po 200 Ur sa vsakega. V počastitev spomina M. Kolombe je neimenovani daroval za Lojzeta 250 lir ln za Franceta 200 lir. Dalje je neimenovani daroval za Lojzeta 150 ln za Franoetu 50 lir. Prijatelji z Rudnika po so med seboj zbrali po 1000 lir za vsakega slepca. Neimenovan naročnik s Vrhnike nam je poslal po 400 lir sa vsakega- Drug naročnik po 100 lir za vsakoga, tretji naročnik pa je za Lojzetov radio odštel 300 lir. Neimenovan naročnik po 150 lir sa vsakega ln drug naročnik po 50 lir >a vsakega. Kar postavili so se dijaki Balezijanskega zavoda na Rakovniku, kl eo v sredo popoldne prinesli za Francetovo' harmoniko lep znesek sknpne nabtrke 1000 lir, Matjaževi li Ljubljane pa 500 Ur za Francetovo harmoniko. Nadolje so nrednikl In osebje »Slovenca« zbrali 1400 lir sa Lojzeta In 600 lir zn Franceta, uredniki »Slov. doma« 700 lir »a Lojzeta, 300 lir za Francete Gdč Aloš Ivanka 1» Ljubljane je poklonila 250 lir za vsakega, mnli Ivano Jožko 1» Srobotnl-ka pri Velikih Laščah pa 300 Ur sa Fran-ccta. Poleg tega je poslal še pismo slope-mu domobranca. Glasi se: »Drogi nepoznani domobranec France! Ker aem majhen, tl ne morem darovati več kot 800 lir kot majhen pripomoček k nabavi harmonike, da se boš s njo kratkočasil, eaj st daroval najdražje — vid — zn svojo domovino. — Pošilja nepoznani mali Joško od Velikih Lašč.« DR2AVKI GSJiSALiSSI Dramsko gledališče Petek. 4. maja oh 17: GriUparzer: Ljubezni In morju valovi. Reč C. Sobota. 5. maj« ob 17: S. Lagorlfif-B. Bego- vič: GBsia Berllng Red Sobota. Nedelja, t. maja oh 17: St. Majcen: Matere, izven. Cene od 40 Ur navzdol. Operno gledališče Petek. 4. mnjn: Zaprto Sobota, 5. maja ob 17: Weber: Carostrelee. I lled D. / » ' Volk spremeni dlak«, nravi pa nikdar. (Pr«gapei; Irena, mnčenlcai Maksim, mučenee; Ironej, mučenee. Lunin« sprememba) Zadnji krajce «b T t. LEKARNIŠKA SLUŽBA Nočno službo Imajo lekarne: dr. Pleeoll, Dunajska costa 6i mr Hočevar, CelovAka cesta 62; mr. Gartua, Moste, Zaloška oesita. ZATEMNITEV OD ».IS DO «.M Ren6 Bazin: Pravljice za velike in majhne Liščka iz Galileje Ko Je nnS Gospod Jezus Krlstns hodih po potvh v Galileji, Je vso ptičke kil. cal no praznovanje. Zagledale so njegovo belo obleko In že so prlvršsle v trumah: nekatere bo sedale nu veje grmovja, da se jc zdelo, kakor bl se nenadoma razcvetelo, druge bo skakale v prahn, kl so se ga dotaknile Njegove noge, tretje so polctavale v zraku ln mu delale senco. One, kl bo znale prepevati, so veselo rvrčale; takšne pa, kl niso Imele glasu, so kazale svoje lepo perje. Vsaka na svoj način pa je rekla: »Hvala, Gospod, za obleko, za glas, za barvo, za bruno, za liste, kl nam dajejo zavetja; hvala za življenje la hvola za peruti, kl si nam jih dal!« Jezus se je smehljal, jih blagoslovil tn one so odletele. Se tiste ptičke, 'kl ao sedele na gnezdih, se jih niso bale znpn. Btltl, gotov«, da tokrat ne hodo njih jajčka utrpel« nlknke škode: molče so prišle lu spet liltro odletele. Nekega dne pa sta oklevala na po. bočjn Galileje dva ptička, vsa žalostna sredi drugih, kl so bili veseli. Bilo Jo v času, ko Je bil črn trn že vos v evetju ln Je bil glogovce že zelen. Jezns Je opazil to žalost In obstal: nganll. Je, kar ptička nista znala povedati. »Gospod, spletla sva svoje gnezdeče prav zaupljivo oh koreninah nekega drevesa tn sta bil! »e dve jajčki v nJem. Prišla pa Je povodenj ln nama odnesla hišo.« Jezus Je dvignil roke. In rekel t glasom, kl Jo Imul več sočutja, ko povelja v sebi: »Zočnlta znova, moja ptička!« Llščka sta spletla drugo gnezdo vrhu hrasta iz strahu pred povodnjo; pa je tre. halo časa, kajti žimo In volno. Is katere so zgrajena gnezda llSčkov, so uporabili že prejšnji graditelji, kt so bili zdaj že srečni In vsepovsod! naokoli prepevali. Pa glej: ravno, ko Je bilo gnezdo dograjeno, se odprlo proti nebu ter bo pozlliavalo v vetru, Je prlvršala nevihta s tnko silno tpčo, da Je bilo v par trenutkih vso uničeno. In spet sta llščka šla Iskat gospoda. Nista bila kakor smo ml, kl vedno godrnjam«. Hotela sta samo vedeti, če ostane za nju v tem leta 6e kakšno npanje, da M prehranlln drnžlnlco, ko sta se že dve valenjl Izjalovili. Bilo je že pozno, kajti mladiči so postal! že močni In so začeli 9 starši polctavatl. Južno Bonce jih Jc grelo, kakor pač v kmečki hISI. Gospod pa Je že nadaljeval svojo pot In pridigal ljudem tor le « >ral biti torej precej daleč. L. Namesto venca na groh blagi gospodični Drofenik je darovala ga Elizabeta Kožmaa za revne deklice v Llcnlenturnovem &avodu 500 lir. Bog povrni! Vincencijevi konferenc! pri Sv Petru eo darovati; i> prof. Janko Mlakar mesto vene« na groh pok župniku A Cilonškn 500 lir. — Nameščenci pmt.i-tin >Zirn.l« v počastitev sponi i n a pok. ramatelln Fropea Jegliča 1500 lir. — Pokrajinsko »vez« delodajalcev v Isti na, men 5500 lir. — Blagim darovalcem «e v lm«nn podplrnneev najlepše zahvaljujemo, Bog jim povrnil Transport drv v mf»t« le trenutne fMt-kočen Prosimo, naj to stranke rpoštevojo ter ne nadlegujejo niti trgovcev niti uradov. Otroci ljudskih šol In prvih razredov gimnazije bodo molili danes, na prvi potek ob 4. nrl popoldne pri frančiškanih pred Najsvetejšim za srečen izid i» sedanjih svetovnih zmed. Starš! In vzgojitelji pošljite svoje otroke pravočasno ln v obllnom številu. S seboj naj prineso knjižice »Otroci k Jezusu«. Dobe se še na frančiškanski porti. TcŽaJ z« mulo maturo «n prične jutri. Vpisovanje: Specialne ln».tru\«lje. Kongrtt.nl trg S.'TI. Učite se strojepisja. Praktično »nanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. Novi eno-, dvo. in trimesečni tečaji te pričenjajo 6.. 7.. 8. mala. Pont dopoldne popoldne nli zvečer dogovorno po želji. — Informacijo: Trgovsko učilišče »Chrlstofov učni zavod«. Domobransko cesta 15 Slovenski legionarji — Tranaportkorps— Specrl Za Bnu NM hachnbkonip ln drnga dela se bodo izplačevale plače do 10. maja 1945 v hotelu Miklič vsak dan. — ltaub. Bau-zugfiihrer. Ustanove Kollmanna Roherta so razpisa. ne In sicer za ubožne slepce 18 mest » skupnem znesku letnih 15 "r I" z« nbozno ljnbllnnske trgovsk/i uslužbence 1? mest v enakem z nosku Prošnje je vložiti do v5t«'vši 19. mojo 1915. Vs» podrobnost! so razvidne iz razpis« objavljenega v »Službenem listu« ln Iz razglasa, kl je nabit nn občinski deski mestnega županstva v Ljubljani. Slovite drle moderne atcetfka Dolgo sta ga Iskala, kajti polzvcdetl Je bilo težko, vprašati pa nista znala. Samo to sta vedela: če je bila v vnsi žena, kt je jokala, ali bolan otrok, ali slep človek, ali žalosten obraz, potem nI mogel biti Gospod tam; zato sta llščka šla po BvojI poti. Dolga Je bila pot. Končno sta proti koncu poletja stopila v vas, kjer Je bilo vse vznemirjeno. Otroci bo nosili v rokah vejice, moški pa so tekali sem tn tja ln klicali; »Re« Je! Jajrovo hčerko Jo obudil! Videli smo Jo, kako je hodila popolnoma živa!« Dekleta se Jokala od veselja ln si slačila žalne obleko. Llščka sta počakala na Jezusa pri Izhodu lz vasi, na viseči veji. Ko se Je zmračilo. Je šel Jezus mimo ln ja sp«. znal. »Res Je hudo, moja ptička! Pa le začnlta snoval Postavita si gnezdo sredi drevesa, ne prenizko zaradi povodnjl tn ne previsoko, ker se ne moreta boriti i viharji. Pojdita f miru!« Okoli Njega je bilo več Ijndl. Ko «o ga slišali tako govoriti, se Je nekdo približal In rekel: »Gospod! Ptičkom ukazuješ, naj si postavijo gnezdo, pa se bliža že zima!« (DaJje.) NOVOST! r. Rlhard GrM: I)a, OČO Prevedla t. Slmforoza Kovačič 1SS strani — vezana teo lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škof lio 9 Miklošičev« «*ta f Darila. V počastitev spomina blago, pok. ge. Mare Rakovec sta darovali drtu žini dr. Havltna in Roger 300 Ur — is slepe vojne poškodovance. — Podpornemu sklada za slepo mladino pa so darovali: družina \Velbl— Znjc mesto cvetja na grob blngopok. gospe Franjo Premlč 500 lir, -t rodbina Maksa Hočevar v počastitev spo. mina blagopok. Inž. Janka Mačkovftka 209 lir In pljonirjl 400 Ur. — Podpor fonda Slov. domobranstva so darovali Mihael in Fran-čiSka Osolln 500 Ur, domobranel na Ježlcl od Igre 5814 lir. — Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval trgovec Mo. toh Bogomir 200 lir v spomin ge. 6kreu Anico. — Za stare In onemogle v mestnem zavetišču so podarili: Gospa Pavla ln g. Pavel Plenlčar v počastitev spomina pok. Inž. Mačkovško 300 lir; tvrdka M. Kerne v počastitev gpomlno pok. Janeza Trilerja 150 lir ter v počastitev spomina pok ge. Gregorka Tine, roj. Zastavkovič, 150 lir. Najtoplejša zahvala! — Svoj zaslužek podaril oškodovancem letalskega napada. Po. setnik g. Anton Cerne je vozil drva zo mesto Ljubljano. Zaslužek teh voženj je izročil mestnemu županstvu s željo, naj ga razdeli mod oškodovance letalskega napa. da. — Podpornemu društvu sa gluhonem« mladino sta darovala Vazzai Ludvik In Jlna v počastitev spomina pok. šol. upravitelja Čuka Fr. 100 lir. — Slov. Rdečemu križu so darovali stanovale! hiše Obče&a. rlstne zadruge zo stavbe In stanovanja namesto venca na grob pok. g. dr. Rupnika Ivana, delegata Min. financ v p. znesek 460 lir. — Tvrdka Reich Josip, parno bar-varstvo ln kemično čistilnica je IsvrSli« brezplačno kemično čiščenje 244 odej M begunce ln siromake. — Za socialno pomol so darovali: g. Pnloveo Forde 209 Ur v počastitev spomina pok. Olge Polšak ln 2G0 lir v počastitev spomina pok. Inž. Janko Mačkovška. Otroel ls Notranjih gorle 281 lir. — Za oškodovance po bombnem napa. dn v Idriji so darovali: Rodbino dr. Moč. nik Ernost In Fančl »00 Ur ▼ počastite« spomina pok. Inž. Janka MačkovSka. <-* Vsem darovalcem Iskrena zahvala! SP0RT ŽSK Hermc« — odsek za bok«. ▼ SetrtoK jo pri izplačevanju vstopnin izgubil blagajn nik odseka svojo denarnico z dokumenti i« gotovino. Pošten športnik, kl je denamJoo nnfiol. se naprošn, da jo vrne ali lzgublteljt! ali npravi društva. Kino Sloga. 25 odstotkom gotovino lah to obdrži. Prosimo najditelja, d« čimprej vrne dokumente, kl eo v dannSnjeni času vsakemu nujno potrebni. w Uprav« ZŠK Hermcsa. ris ALI OGLAS* Frotoa I SESAlKO, centrifugalno, na motorni po-Cnn, za hišni vodovod prodam za gotovino, ltudolf Zore. l.j.tblja-nn. Gledališka 12. ElMONO čaju dobro nadomešča limt* nin ekstrakt »Citrot«. Stekleničko prinesite f seboj. Drogerija Ant. Rane, židovka nI. I. ifi.ADIl.NIK 'Frigida-irol zaradi o .islitve obrata ugodno pro. dum. Vpraš.iti: Kesljc va c. t, dvorišče.__ PAŠČEIA krasna le-^a, f minut od bloka, prodam. Ponndbe na upravo »Slov.« pod »Ob vodi« št. »43. OPRAVO, sobno in kuhinjsko, dobro ohranjeno, prodam. Cena nizka. Nnslov r npr. »Slov « pod St. 124(1. Moške ČEVLJE, nizke rjave, št. 4? in goj zerje št. 45 prod um. Brinskele, Vvijar — Flori jonska 27.1., od 14 do 16 popoldne. 1 PARCEl.O v notranjosti event. tndi izven bloka kupim za 2VI do 500.000 lir. Ponud-be nn upravo »Slov « pod »Parcela« 1210. OGRODJE-zn moško ali damsko kolo tndi star«, kupim. Vodni, kova cesta 77, KNJIŽNO OMARO . novo ali dobro ohranjeno, kupim. Karuno- va 5, Trnovo._ KOPI Mir uporabne predmete . Pohištvo: spalnice, kuhinje, vi soke omare, otomane, otroške posteljice, »like in posamezne komade pohištva. . Po-sieljnino: riuhe, kap ne. odeje, žimnice in blazine, brisače, mo 4ko. damsko perilo io obleke. Prenrogei bo «anske. tekače, lino let Porcelant krožni ke. knvne, jedilne In likerske servise Ti sovina »Ogled«, Mc«tni trg št. 1.______ SLIKE naših »torejšili In mlajših mojstrov kn pim. Pridem na dom Na«!ove pustiti v upr »Slov.« pod »Slike« it. 1317. Oblmjilne OBLEKE . za deklice in dečke -kupuje nakupovalnica Socialne pomoči - v Gradišču št. 4. Bzamenjams j ŠKORNJE št. <4, žen. sko semiš čevlje št. 57 in dv« para goj-zeric St. 4! in 42, delom« že nošeno, prodam po razmeroma ugodili ecni ali zamenjam za protivrednost. Slomškova 2J-1., narav nost. PRODAM nli zame-njnm za protivrelnost par ženskih čevljev ■it. vi iu par iemno-rjavih salonskih štev. IS Nnslov v upr. »SI.« pod it. 3234, ■ - - 3 n BLAG. i n >- 5ko obleko »Ii kwi ho prodam ali aamen ura. Poljanska c I', I. ŠIVALNI STR JI ol-gim čolničko n, ji-o ohranjen, pi ■ lam ali zamenjam r' ni- vrednost. Ce i < : kI-na. Naslov v n;irv.-l »Slov.« pod H. Uiti. Sobci OPREMLJENO v »redini mer « okolici Trnov, soliden in m spod. Nnslov »Slov.« pod S: ŠOBO išče I itliran posesii. nndbe nn npr. pod »Denar n. rulije« št. 324- >•,; JO iii v fiatu 1'PaSzvedbs 1 DENARNICO z goto. vino in vsemi dokumenti sem izgubil v četrtek 3. mnja pri izplačevanju v Akademskem domu, med 8 in 9 zjutraj. Pošto-neg« najditelja prosim, d« takoj vrne dokumente (Medvedova c. 14, telef. 20-07), gotovine P« si lahko obdrži 29 odstotkov. Ker je donai klubski, prosim poštenega najditelja, da ga čim prci dostavi. Pušcnjuk Vladimir. nvnnftannaiEEis ZBIRKA »SVET« HjH«aBBa§ua Kinematografi KINO MATICA . »žen« molili tanj« ■ Predstav« ob 15. 17 ia 19. Tel. 22 41 KINO UNION . »Sinček n« počlinlcah« • Han» Moser. Dnnes zadnjikrut. Predslave ob 17 in 19. Tel. 22-21 KINO SLOGA . »Kohlhiesclovl hčerki«. Pred-steve ob 17 in 19. Tel. 27-40 1 \V bogato čtivo BBMHMBBMBBMBBMg t Umrla nam je ▼ 69. letu naša ljuba mama, »fara mama in tašča, gospa HELENA MODRE Pogreb bo v petek, dne 4. t. m. ob Vi6 Izpred evongeljskega pokopališča. Jesenice - Ljnbljana, dne 2. mnja 1945. Žalujoči: Lndvik. sin; Ana por. Palme, Irm« por. Trinker, hčerke — ler ostalo sorodstvo. Zapustil« ca« je v 85 let« asRa »leta mamica, hčerka, »eatra in »vakinja gospr Davorina Kotlnšek vdov« po banov. tehn. svetnika Pogreb bo v petek 4. t. m. ob «/• 10 z Žal, kapela sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križa. Ljubljana, dne 2. maja 1949. Žalujoči: Lndko in Nadka, otrok« ler sorodstva ZAHVALA. Vsem. kl rte nam Izrazil! sožalje I« ki ste »e udeležili maše zadnšnice za aašiu preminulim gospodom Ferdcra fli&Is&acher-fem izrekamo najlepšo in iskrene zahv«lo. Ljnbljana. dne 2. mnja 1949. Žalujoči osinll. Za »Ljudsko tiskarno«! Jožt Krnmarlč -Izdatntclj: Jožko Krošelj - Urednik: Janki Dataet,