Leto fV., itev. 260 V Lfubffant, torek dne 0. novembra 1923 PoStulna pavSallrano. Cena 1*50 Oln IC clutral. gtane mesečno 12-60 Din K inozemstvo 25'— » neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: jllkloslčeva cesta st. 16/L Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto En politiko Upravnlštvo: LJubljana. Prešernova Ul. št 64. Telet it 30 Podružnice: Maribor, Barvarska nt t, TeL it 22. Celle. Aleksandrova c. Račun pri poitn. čekov, zavodu itev. 11.842. Ljubljana, C. novembra. Dolga desetletja se je borilo moderno misleče napredno meščanstvo v jkupni fronti z delavstvom, da se ustvarijo razne socijalne institucije, predvsem socijalno zavarovalni zavo-di. Ideja je prodrla in polagoma osvojila države od zapada proti vzhodu. Tudi pri nas se je po prevratu, v kolikor niso bili početki že poprej, pod vtisom povojnega razpoloženja v tem pogledu marsikaj ustvarilo. Celo v kulturnejših državah »o z (ivcdbo na papirju prav lepih načrtov bile veliko težkoče. Skoro povsod so ie urinile v razne socijalne naprave gosenice, ki izrabljajo položaj v osebno korist. Pri nas so te gosenice tako razvite, da ogrožajo uničiti zdravo jedro socijalnega zavarovanja. Velika režija je najtežja preizkušnja vseh teh zavodov. Vsled ogromnega itevila članstva se interesenti le malo [»nimajo za gospodarstvo, četudi je Jiročeno v stvari njim samim. Ustroj-itvo zavarovanja širšim slojem in celo inteligenci in juristom ni dovolj znano. Vse skupaj pa se skriva pod so-cijalnim plaščem in kdor si upa malo podvomiti o smotrenosti ene ali druge ureditve, ga proglašajo za reak-cijonarca, ki hoče uničiti socijalne pridobitve. Je brez dvoma, da imamo pri nas tudi načelne sovražnike vsakterih so-cijalnih zavodov. Vendar moremo danes, ko okvir zakonov postoji, odkrito reči, da jih ne ogroža toliko reakcija kakor ono nesrečno g o s e n i č j e gnezdo, ki se vedno pojavlja zraven takih zavodov na velikansko škodo delavstva. Te dni smo Imeli priliko videti pro-r»{un, ki ga je napravil znani gosp. Kocmur (prej socijalist, danes radi k a 1!}, ki je na nesrečo še ravnatelj Okrožnega urada za osiguranje delavcev za Slovenijo. Ta proračun inaša na režijskih stroških tega ura-Ja 5Vi milijona dinarjev, Inkaso na prispevkih, kakor se ga namerava iitirjatl iz naše industrije in obrti, se raSuna na 25 milijonov dinarjev, kar pa je skrajno pretirano. Skoro šest milijonov tega denarja, ki pa večji del niti odmerjen nI, gre na režijo. Vemo seveda, da brez režije ne gre. Vemo tudi in smo za to, da je usluž-benstvo pošteno plačano. A ustroj so nora tako urediti, da gre stvar hitro izpod rok in da so vse moči racijouel-»o zaposlene. To pa se ne godi. Imamo uradnike v ekspoziturah, ki jim e odvzet kataster zavarovancev, odmera in nakazilo boleznin, in jim je ostala le Se kontrola. Obenem pa imamo kar v 11 oddelkih v Ljubljani ogromno število nameščencev. Plače maša j o nad 5 milijonov dinarjev. Nočemo se danes pečati s pokojnin-foim zavodom, dasi vemo predobro, da tudi tam premnogi opazujejo vsako potrebo samo s stališča lepe plače ta krasnega stanovanja. Stedna metla bo morala tudi tu dobiti železne me-(to slamnatih bilk. Te dni smo čitali, da je začela tudi ®tša »Delavska zbornica* delati proračun. Tudi tam se gotovi brezposelni gospodi hoče lepih brezdelnih služb, kotnodnih potovanj in stanovanj. In tako je prilezel na dan proračunček "i 2]/2 milijona dinarjev. Seveda: ta-8e mora zidati. Tajnik mora biti doktor, okoli njega pa cel štab. Mi nismo nasprotniki »Delavske zbornice«. Ima lahko prav koristnega posla. A ta posel mora vršiti b čim manjšo težijo. To kar ta zbornica danes dela, bi poleg zborničnih plenarnih in odse-kovih sej lahko opravljal en popoldanski tajnik. Ko so mislili na velikansko zgradbo bolniške blagajne v Ljubljani, je uradnik »Delavske zbornice« za to institucijo zahteval 27 soban) Zdaj pa zopet zahtevajo, da se zida. V času, ko obrt in delavstvo vzdihujeta pod bremeni, se umetno konstruirajo proračuni, ki so večji od Poračuna Trgovske zbornice! Internacionalni kapitalizem naj kar "stavi svoje napore, da ubije velike tocijalne pridobitve. Njegovo delo je tačela opravljati gotova delavska birokracija, ki ji potuho dajejo razne •ocijalistične stranke, katerih ekspo-MnU postanejo, če jim stopiš na prste, čez noč — radikali. Brez razlike strank je dolžnost nas *seh, ki jim je pri srcu obstoj socijal-lih naprav, katere se bodo morale "lova ustanoviti pojutrišnjem, če se Pijejo jutri, in katere mora država vzdrževati tudi po mednarodnih obrezah, da z drevesa socijalnih instituti očistimo gosenice. Sicer bo drevo friJelo opasno bolehati Uliimafivna nofa Bolgariji IZROČENA VČERAJ OPOLDNE. - PET ZAHTEV NAŠE VLADE. -ROK 48 UR. — BOLGARIJA SE UKLONI. Beograd, 5. novembra pr. Točno opoldne ie danes poslanik Ritklč izročil bolgarskemu zunanjemu ministru Karasovu pismeno noto naše vlade. Uvodoma povdarja nota, da Jo atentat na našega vojaškega atašeja brezdvomno političnega značaja ter da je imel namen, da pogodi našo državo ln naše državno dostojanstvo Da se reparira kršenje eksteritorl-jalnostl našega diplomatskega zastopnika ter nudi primerna satisiak-cija za izvršeni zločin zahteva jugoslovenska vlada: 1.) da se bolgarska vlada pred našim poslanikom kot predstavnikom kraljevine SHS olicljelno opraviči ter izreče svoje obžalovanje nad zločinom; 2.) da bolgarski vojni minister osebno Izreče svoje obžalovanje našemu vojnemu atašeju; 3.) da bolgarski vojaški oddelek 250 mož z zastavo izkaže čast naši zastavi prod našim poslaništvom v Sofiji; 4.) da bolgarske oblasti avedolo najstrožjo preiskavo v svrho Izsleditve In premernega kaznovanja krivca In njegovih soudcicžnikov; 5.) da se vprašanje materljalne odškodnine za razžalitev osebo našega vojaškega predstavnika ln naše države izroči stalnemu mednarodnemu razsodišču v Haagu. Za Izvršitev zahtev pod 8L U 2. in 3. je stavljen bolgarski vladi rok 48 ur, ki poteče v sredo opoldne. Obenem se ]e naznanilo bolgarski vladi, da bo v bodočo direktno odgovorna za take slučaje, ako bi se ponovili. Sofija, 5. novembra, p. V tukajšnjih diplomatskih uročili se smatra za ko tovo, da bo bolgarska vlada sprejela vse zahtevo Jugoslavije, kl so med zastopniki velesil označujejo kot zmerne in povsem opravičene. Beograd, 5. novembra, p. Vlada je objavila vsebino naše note Bolgariji v posebnem komunikeju. Listi označujejo noto kot slabotno ter pogrešajo, da vlada nI zahtevala takojšno aretacije Todora Aleksandrova, kl so celo v bolgarskih službenih krogih Javno označuje kot ln-splrator zločinskega napada. Člani vlade temu nasproti opozarjajo, da je naša nota sestavljena z največjo obzirnostjo na mednarodni položai ter se drži povsem v okviru nazorov, kl so bili povodom Italijanskega ultimata Grški izneše-ni v krogu Zveze narodov. Opoldne Je bil min. predsednik Pašič pr| kralju ter ga le obvestil o korakih, kl Jih |e vlada sklenila proti Bolgariji. Zvečer se Je vršila seja min. sveta, na kateri Je minister Nlnčič prečltal poročilo sofijskega poslanika Rakiča o Izročitvi note. Vlada smatra, da bo Bolgarija v predvidenem roku ustregla zahtevam našo države. Dopoldne je posetil pomočnika zunanjega ministra g. Oavrllovlča bolgarski odpravnik poslov g. Slndžev, kl Je Izrekel globoko obžalovanje nad sofijskim dogodkom. Pri tej priliki Jo bil g. Sindže-vu Izročen prepis naša note. Proti poldnevu so se zglaslll pri gospodu Oavrllovlču vsi beograjski poslaniki ter so dobili Informacije o naših ukrepih napram Bolgariji. Splošno prevladuje mnenle, da se bo afera končala brez ua-daljnlb Incidentov. Nov prifisk Italije? ITALIJANSKE VESTI O DEMARSl LJUBIL G Rim, 5. novembra. L Kakor objavlja Agenzla delle Informazion, je Italijanski odpravnik poslov v Beogradu Summonte v zadnjem razgovoru, kl ga je Imel s podtajnikom v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu Ga-vrilovlčem, Izrazil formalno željo italijanske vlade jugoslovanski vladi, naj slednja deflnitivuo obrazloži svoje stališče na zadnje predloge Mussolinija glede rešitve reškega vprašanja. Rim, 5. novembra. L Z ozirom na demantl beograjskega presbirdja, da jugoslovanska vlada ne namerava vzpostaviti prometa med Reko in Brajdieo, se v italijanskih političnih krogih poudarja, da je o nameravani V BEOGRADU, — KAJ JE OB-ANTONIJEVlC. vzpostavitvi prometa obvestil rimsko vlado jugoslovanski poelanik gosp. Antonijevič. Demanti presbirdja pomenja torej v stvari desavuiranje poslanika. (Ne vemo, koliko je resnice na tem, da je g. Antonijevič napovedal italijanski vladi obnovitev prometa. Res je, da so to vest prvi obja-vili rimski ln ne (kakor bi po stiliza-ciji presbir6Ja moglo izgledati) jugoslovanski listi. Stvar je v toliko sko-raz brezpredmetna, ker se promet mod Reko ta Brajdieo zaenkrat sploh ne da vzpostaviti. Mostovi čez kanal, od-nosno Rečino so namreč vsi porušeni. Op. ur.) Is vlade in partamenta Beograd, 5. novembra, p. Danes je prva sekcija finančnega odbora dovršila delo glede proračuna finančnega ministrstva. Zmanjšala je postavke za nagrado članom upravnega odbora monopol-ske uprave. Jutri bo razpravljala o proračunu za vojno ministrstvo. Sekcija za pretres zakona o sodnikih je sprejela vseh Sest členov s majhnimi izpremembami. Ministrski svet Je Imel nocoj sejo, na kateri eo se razpravljala tudi razna re-sortna vprašanja. V ministrstvu za zunanje stvari je zborovala iDtonninlRterijalna komisija, ki ima Izdelati instrukclje za našo delegat cijo, katera bo te dni odpotovala k drugi mednarodni konferenci za tranzit in komunikacije. Konferenca, kl Jo Je (klicala Zveza narodov, je napovedana za 15. november t, L v Ženevi. Ministrstvo za trgovino in industrijo je ponovno razposlalo naredbo domačim podjetjom, da naj sprejemajo ▼ delo čim manj Inozemcev Podjotja, ki bi so ne držala naredbo, bodo občutno kaznova/ na ter so iim bo avent. prepovedalo tudi nadaljnje obratovanje. PRESTOLONASLEDNIK JUGOSLOVANSKI MORNAR. Beograd, 6. novembra, r. Ob priliki mornariške slave pri otvoritvi pomorske I akademije v Dubrovniku, je kralj poslal i komandantu vojne mornarice podadmira-llu Prlcl v Dubrovnik brzojavko, r kateri častita naši mornarici. Obenem kralj na-i znanja, da Je uvrstil v vrsto vojnih mor-| narjev svojega sina prestolonaslednika i Petra kot mornarja II. razreda ter pošilja tudi v njegovem Imenu mornarici srčne pozdrave. HeSImo sokolski Tabor! Mobilizacija nemških mo- FRONTA OB BAVARSKI MEJI. — MONARH1STIČNA TABORIŠČA V PRUSIJI. — NOVE PLEN1TVE V BERLINU. Berlin, 5. novembra, s. Napetost r Nemčiji Je dosegla svoj višek. Množijo so poročila, da bodo bavarske nacionalno četo, kl ao zbrano t okolici Bamborga, resnično pričele c bojem. Tudi berlinska uradna mesta so dobila poročila, iz katerih Izhaja, da so bavarsko bojno »vezo pripravljeno na boj. Vlada s Bvojo strani je odločena nastopiti ■ rsomi sredstvi. Državna bramba jo ob tnrlnški meji io zasedla močno postojanke. Poveljstvo io; prevzel general Rcinkardt, o katerem so! ve, da jo docela ustavovercn. Dr. Strese- j mann jo poslal admirala Scheera na tu-1 rinško bavarsko mejo, da bl še enkrat poskusil pridobiti bojne zveze za prostovoljni umik. Misija admirala Scheera pa je bila do sedaj brezuspešna. Bavarske bojne zveze so dalje v stiku z desno-radikalnlmi oboroženimi organizacijami Severne Nemčije, kl se tudi pripravljajo na pohod proti Berlinu. Mesto ICoburg ima popolnoma vojaško lice. Avtomobili ln motocikli z oboroženimi uniformirane! drdrajo skozi ulico. V gostilnah so nastanjena vojaška poveljstva bojnih zvez. Število Hitlerjevih bojnih čel se ceni na dva vojna polka. Hitlerjevci trdijo, da niso iregularne čete, temveč da so postavljeni od bavarske vlade. V bojne zveze je vstopilo mnogo brezposelnih, ki dobivajo celodnevno prehrano in 10 milijard na dan. Živila se rekvirirajo po vaseh. Na uradnem mestu se potrjuje, da Be oboroženo pučovsko gibanje razširja tudi na Meklenburškem, na Pomeranskem, v Sleziji in na Brandenburškem. V okolici Berlina samega bo postavljene Iregularne čete, kl grozijo z ukorakanjem v prestolico ln stoje pod vodstvom znanega generala von der Goltz. Po zanesljivih vesteh 90 nemški nnci-onalci sklenili, ako bo puč uspel, Imenovati dlroktorlj, kl bi obstojal iz bivšega ravnatelja Kruppovih tvornic, tajnega svetnika Wiedfelda, bivšega Stlnnesovega generalnega ravnatelja Minouza, Fried-rlcha v. Oppena ln bavarskega barona Geila. Vojaški poveljnik bl bil general Seckt. V Berlinu Je obup množic dosegel svoj višek. Cene blaga se ravnajo izključno po new-yorškem kurzu marke. Brezposelni so danes vnovič demonstrirali. Vsa policija je stalno v službi ter močno oborožena. Dopoldne je zopet prišlo do plenitve živilskih trgovin. Po mesnicah jo bilo pokradeno za več bilijonov mesa. Nastopiti jo morala policija ter razgnatl plenilce. Berlin, 5. novembra, J. Državni kabinet ,ie dobil danes nora poročila o »hiranju čot na turinški meji, ki jo straži deželna policija. Govori so, da položaj Erhardto-vili čet, ki so za kordcuom bavarske deželno policijo, ni baš ugoden. Gledo separatističnih akcij na Bleklcnburškoni, l'o< merijanskem in v vzhodni Prusiji je vlada dobila poročila, da tudi tam grozijo z odccpitviio od države, ako Tlada takoj no proglasi nacionalistično diktaturo. — Pomnovajo, da so pripravo radikalnih olcuiontov desnice t zvezi i današnjimi nemiri t Berlinu. «c (kateremu se je Inkorporlral pred- Iz pravniških krogov se nam piše: Apel kraj KlelnmUncheu) 101.347, inomost dr. Žerjava na vodjo SLS dr. Korošča, da ! 56.365, Solnograd 37.821, Dunajsko Novo-odstrani lz odgovornega uredništva »Sira- j itlesto 36.935, St. POlten 31.626, Celovcc že« posl. Pušenjaka, »Slov. Gospodarja« i 27.423 ln Beljak 22.063, Podatkov o ob- posl. Zebota in »Domoljuba« posl. Antona j Sevalnem jeziku prebivalstva statistični Sušnika (g. Pucelj pri «Kmct. listu« bi v 1 urad doslej še nI objavil, tem slučaju gotovo še isti dan sledil), se \ — Število prebivalstva v Moskvi, v vseh krogih pozdravlja kot umesten, i Po poročilu moskovskega statističnega Je pa še drug činitelj, ki lahko mahoma i urada ima Moskva sedaj 1,500.000 prebl-napravi red. § 12 tisk. zakona veli, da i valccv. Število smrtnih slučajev je znat-mora odgovorni urednik bivati v kraju,' no padlo. Dočim je prišlo še leta 1922. kjer list izhaja. Notranji smisel tega pred Objave X Najlepše In najlzbranejše knjige izposoja šentjakobska knjižnica v Ljubljani vsak delavnik od 5. do pol 8. ure zvečer, Vožarski pot 2 koncem Florijan-sko uiice, električno postajališče in sicer slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske in angleško. Na razpolago popolni imeniki knjig. Odjemalci z dežele morajo po knji go sami hoditi ali po nje pošiljati, knjižnica jih na pošilja po pošti. X 30-letnlco svojega obstoja (lavi Zadruga kovinskih obrtov v Ljubljani v soboto dna 10. novembra 1923. Slavje se vrši ob 8. url zvečer v gostilni pri Ka?-čiču. Obenem se vrši proslava 15-letnice naoelnikovanja g. Valontina Urbaučiča. Vabimo vse zadružno člane kakor tudi ostale obrtnike in prijatelje obrtnikov, da se tega slavja številno udeleže. X Društvo najemnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja, da so vrši prihodnja javna odborova soja v sredo dne 7. novembra, ob 20. uri v veliki dvorani Mostnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. uro informacijo Sv. Potra cesta 12, pritlično, desno. X J. n. a. d. < Jadran* v Ljubljani opozarja vse redne člane, da morajo obnoviti vpis za zimski semester 1923./24. najkasneje do 10. novembra. X Prihodnja odborova seja ln sestanek «Klul:a ljubiteljev športnih psov» so vrši v četrtek dne 8. novembra ob 20. uri v restavraciji »Emona« v posebni 6obi. — Odbor K. L. S. P. X Za Sokolski dom na Tabora jo darovala neimenovana tvrdka 1000 Din. Bratska hvala! X Dar za napredno menzo. Z ozirom na včeraj objavljeni izkai darov za napredno menzo Gospodarsko zadrugo aSa demskega društva »Jadran« pripominjamo, da je v omenjeno svrho naklonila menzi prispevek v znosku 100 Din tudi gospa Julka Oset, posestnica na Vranskem. X Muzejsko društvo v Ptuju priredi v sredo dne 11. novembra ob 0. uri zvečer predavanje v mestnem gledališču. Govoril bo predsednik Zgodovinskega društva v Mariboru prof. dr. Fran Ko vačič o kulturnih razmerah v Ptuju v 13. in 14. stoletju. Predprodaja vstopnic pri g. Senčarju v gimnaziji. — Odbor. X Razpis zdravniške službe. Zdrav stveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Konjico z letno plačo 2000 Din in s pripadajočimi dragiujjki-mi dokladami. Prošnjo jo vložiti do d:ie 1. decembra. X Priglasitev žrebcev k llconcevanju. Lastniki žrebcev, ki namoravajo v prihodnji plemenitni dobi, to jo v lotu 1924. svojo žrebce uporabljati za plemenitov tujih kobil in stanujejo v mestnem okrožju ljubljanskem, naj to žrobco najpozneje do 10. decembra 1923. priglasi? pri mestnem gospodarskem uradu v Ljubljani. Priglasi naj so pismeno ali ustno lu naj so obenem naznani ime in bivališčo žrebčovoga lastnika, pasmo in rod, starost in barvo. Za žrobco toplokrvnih pasem pod štirimi loti in za mrz. nič drugega rnotir, da sem podpisal do tično karto. Dr. I. moditira, da nisem nikdar hn« »živa kontakta ■ sa. neslovenskim jug0 slovenskim svetom« in dostavlja niei oklepaji: »prof. Kidrič bio je i za vre® rata, koliko znam, ua Balkanu, ali f jednom bečkom komisijom, koja je »iatu živala« naoš južne zemlje« (1578). Tod: dr. I. bi moral v tej zvozi ugotoviti & marsikaj drugega: da jo moje poslovanj po Balkanu v arhivu ministrstva proivc Nezakonska mati. F. M. Iz Šenčurja j te do zadnje podrobnosti pojasnjeno li je nedavno povila v ljubljanski porod- dokumentirano in da je izvršilo ministi nišnici že tretje nezakonsko dete. Zapuščena od vseh, Jo pozneje v obupu na Je- X Pbzlvl V nedeljo Jo nekdo, ki je bil opazovan in jo znan, odnesol v kavarni Slon v Vodmatu listnico i nekaj denarja, železnlčarsko legitimacijo in 8 srečkami razrsdne loterijo. Ako vsoga tekom treh dni ne izroči zopot v omenjeni kavami, bo Imel opraviti s policijo in sodnijo. senlcah položila novorojenčka v drvarnl- stvo prosvote v pravilnom umevna} svoje nalogo mojo imenovanje za pre fesorja šelo takrat, ko mu je bilo vs co nekega posestnika, kjer so ga domači-: Ja3,1°; Tcde> bl tudi lahko, da sem bi ni našli že naslednjega dne. Mater Je pri-i ves svojega bivanja na Dunaju čela peči vest in jo nato sama razodela Iživcm kontaktu zlasti z dijaškim neslo orožnikom svojo tajnost ter prosila, naj I venskim jugoslovensklm svetom In B se jI otrok vrne. Pred ljubljanskim de-15:0 7 tem kontaktu navadil tudi srboln želnim sodiščem je nesrečnica Izjavila, i vašCine (kolega z eno naših univerz E da Je hotela otroku dobro, ker je mislila,' i0 lota 192 L zatrjeval, da govorim bolj da ga bodo vzeli dobri ljudje. Sama jo i J10?0 kar Pa lmam ^zni revna dninarioa, bolehna In mora skrbe-! kompliment). ti za tri otroke. Sodniki so upoštevali! Dr. L govori o malkontentih, ki t njen zagovor in jo obsodili milostno sa- od5h 8V0J ^ v »narodnosocialno »trat ko« ter našteva med tistimi, ki »pojai ljuju se danaa u toj stranci«, tudi meni Znanstveni delavec in univerzitetni pn (osor ne sme po moji sodbi v nobene: slučaju operirati z očitki, ki jih ne mor dokazati. Izjavljam, da se nisem nikdn »pojavljal« v narodnosocialni strani tor je v ostalom notorično. Dr. I. se identifikuje z Vošnjakovii nastopom, proti Prijatelju in meni skupščini leta 1921. ter pravi: »Prijate i Kidrič osečall su, da im Vošnjak, tit ročima prebacuje »avstrijanstvo* (1578 Toda dr. L bi moral dodati, da se j drju. Vošnjaku posrečilo, prepričati so< nlke o tem, da nnma »tlm, rečima« i hotel in ni mogel očitati avstrijakai stva. Ob eventualni obnovitvi procei med »Slovenčevim« uredništvom in Voi njakom bo urednikov zagovornik Ilei cu za njegov komentar lahko hvaležei Dr. L zatrjuje, da je v Ljubljani »i filozofskem fakultetu kontingonat eepi ratista prillčno jak« (1580) ter vzdihuj »Da je u važnim kulturnim institucijam moglo doči tako daioko, te su sopara! st« postali u njima gospodarima, ton smo donekle krivi mi Jugosloveni ean Cuje se, da je univ. prof. * * *, Si imenovanje nlje išlo glatko, ipak kona no blo imenovan, i to na preporuku SI venca, dobrog Jugoslovena, koji je r dio — ne poznavajmči valjda mentalit lica — u dobroj veri« (1581). Na lju Ijanskl univerzi absolutno ne poznan grupiranja po »separatistih«, »gospoda jih« itd. in koliko so separatisti post li gospodarima, kaže dejstvo, da jeedi izmed treh kolegov-Srbov profesorji filozofske fakultete v tekočem letu nji dekan... Ilošičcvo srce, njegove želje in na/ so soveda v stavku, v katerem so I zvezdo. Profesor, čigar imenovanje slo gladko, sem jaz, dr. Vekoslav Kuk voc, min. na razp., pa tisti, ki se je p leg drugih trudil, da se sklep univor; tetnega sveta uveljavi. Ali je slučaj, < je izšel članek ravno sedaj, ko so pr vajajo tudi univerzitetni profesorji? Pi jatelj Vekoslav in Vi vsi drugi prijat iji, ki Vas doslej v tej zvezi niti ugot viti nisem mogel, odvezujem Vas vsi ozirov: ako Vas je dr. I. prepričal, ( ste se zmotili, priznajte in zastavite sv jo besedo: zmota se lahko popravi. P sainezniki se sedaj lahko prisilimo, da poslovimo od organizacijo znanstvene; dela v Ljubljani, ki je del organizaol znanstvenega dela v Jugoslaviji — ur verza pa ostane. Iz Beograda som pi nesel ravnokar prepričanje, da je lju Ijanska univerza zasidrana globlje no| smo se smeli nadejaii. Trijo faktorji^ me utrdili v tem prepričanju: odločuje vladni krogi, ki so nam priznali, da i gre rušiti tega, kar so nam _ jo dalo dneh idealizma in navdušenja, kar Siovoncem takorekoč simbol ujedinjen — rušiti tem manj, ker jo potrebno, k so razvija v zdravi smeri in ker se od ustanovitve ničesar zgodilo, kar rušenje upravičevalo. Naša delegati, o kateri som se absolutno uveril, ; kočo broz razlike strank in brez ozi na kakršnekoli orijontacijo posamezr profesorjev braniti univerzo v Ljubi, in no v mali meri sprejem pri si mo na meseo dni Ječe. Dva sdrarnika med seboj. Dr. Pavel Lautner se jo zagovarjal 2. t. m. pri okrožnem sodišču v Mariboru zato, ker je v pismu z dne 18. julija t. 1., katerega je naslovil na Društvo zdravnikov v Mariboru, žalil okrajnega zdravnika v Konjicah kot izvedenca za umrlega otroka Marije Pučnik iz Loč, češ, da ta ni podal pravilno svoje mnenje, da je bilo to ne-akademično in da radi tega izstopa iz društva, ker noče ničesar imeti skupnega s takim poštenjakom. Ker je okrajni zdravnik konjiški, dr. Ivp Rudolf, vztrajal pri zahtevi, da se dr. Lautnerja obsodi, je sodišče spoznalo tega krivim ter ga ob-Bodilo na 250 dinarjev globe, oziroma na tri dni zapora. Dr. Lautner je kazen sprejel. Razžaljcnje sodnika. France Strampfl iz Spodnje Polskave Je bil za 25. septembra poklican od sodnika Štefana Vodnika za pričo v Slov. Bistrico v neki neznatni zadevi. To Je možakarja tako razburilo, da je zarohnel: »To Je pa že neBramno, da mo ta človek zovel* Okrožno sodišče v Mariboru ga je obsodilo radi tega po § 104. kaz. zakona na 14 dni zapora. Mlad tatič. Mladoletni dečko Josip Martinjak je zašel že zgodaj v pokvarjeno druščino, ki je kmalu izkvarlla tudi njega. V rani mladosti se je dečko že seznanil z zaporom, ki ga pa ni nič poboljšal. Komaj je prišel zopet na prosto, je pričel znova krasti. Vdrl ie skozi okno v postajno pisarno na Otočah in odnesel vozne listke. 2e v par dneh so ga izsledili in je dobil pri sodni razpravi 8 mesecev težke ječe. Sin proti očeta. Dne 81. oktobra sta sedela pri okrožnem sodišču v Mariboru na obtožni klopi Peter Glavnik iz Radenc pri Ljutomeru, kjer jo 12. septembra, prlšodši ob polnoči domov, napadel svojega očeta, ga bil in potegnivši ga za noge, vrgel na tla, tako, da je oče zadobil lahke telesne poškodbe; Alojzij Križanec iz Ljutomera pa Je svojega očeta udaril 14. septembra močno po glavi in ga držal potem za roke ln velel materi, naj ga , kar je ta tudi storila. Pri razpravi okrožnega sodišča v Mariboru sta bila spoznana oba za kriva in sta bila obsojena: Peter Glavnik na en mesec, Alojzij Križanec pa na tri mesece poostrenega zapora, obadva pa na povrnitev sod-nijskih stroškov. Pod tem naslovom jo priobčil dr. Ilešič v novomberski številki beograjske revije »llisao* članek, v katorem razpravlja o slovenskih neklerikalnih avtonomistih. Članek vsebuje marsikatero točno navedbo, pisan pa je, kakor jo iz besedila jasno razvidno, pred letom dni, torej v dobi izredne politično napetosti. To je pač razlog, da so vanj zašli izpadi na nekatere osebe, ki gotovo ne zaslužijo, da se jih šteje med Sloveno - Nemce in so iznešene trditve, iz katerih bi se moglo sklepati, da so tem osebam očita sovražnost proti Jugoslaviji. Kar so posebej tiče profesorjev dr. Kidriča in dr. Prijatelja, moramo reči, da smatramo take obtožbe za povsem neutemeljene. Zato se čutimo dolžne, da objavimo dopis prof. Kidriča, ki zavrača očitke prof. llešiča. Glede prof. Prijatelja pa tudi vemo ne lo iz lastnega spoznanja, temveč. se_ je v pisa je zagotoviti, da so zakonita pozi cija odgovornega urednika ne izigrava. Poslanci Su.šnik lil drugovi prebijejo večino leta v Beogradu, imajo tam svoje sta novanje in glavno vršenje poklica. Co imajo poleg tega tudi stanovanje v Ljub-liani oz. Mariboru i" se. včasih, zlasti ob na 10.060 prebivalcev 325 smrtnih slučajev je znašalo to število v prvih treh mesecih 1. 1923. le 159. Osobito je nazadovalo število smrtnih slučajev radi Jetlke. V aprilu t. 1. se je rodilo 3921 otrok, a umrlo je le 199S oseb. Tudi število zakonov jc v incsccu aprilu naraslo 110 2151. lokrvne žrebeo pod tremi leti se ne da-! nedavni razpravi o tožbi drja. Vošnja-jejo dopustila. Kdaj bo liconcevalna ko- i ka proti »Slovencu« tudi sodnijsko misija pregledovala žrebce in dajala do- S ugotovilo, da je za časa vojne kot bibliotekar dvorske knjižnice storil ju-goslovenskemu osvobojevalncmu in proti Avstriji naperjenemu razdiralnemu pokretu velike usluge. Dopis rektorja ljubljansko univerze profesorja drja. Fr. Kidriča se glasi: Najnovejši Ilešičov spis nosi tudi v odstavkih, ki se tičejo mene, pečat naivne generalizacije, nedostajanja pravilno kombinacije in grobe tendence. Dr. I. se ustavlja ob karti, ki jo je prejel rajni dr. Tavčar lota 1918. z Dunaja s podpisom Prijateljevim in mojim radi članka o »Preporodu« ter mi očita, da sem jo podpisal iz strahu, »da so Avstrija poruši in da se Jugoalov-cn-stvo realiziral« (str. 1576). To jo prosta iimišliotina. Dr. I. bi tnocel brez težave misija pregledovala žrebce in dajala pustila, so svojočasno razglasi. X Pogorelkl Mariji Kadnnčevl z Ilovice jo predsedstvo pokrajinske uprave dovolilo pobirati v LJubljani in ljubljanskem okrajnem glavarstvu milo darove. Nabira lahko sama aH pa njeni sinovi. Nabiralec se mora seveda legiti mirati z uradnim dovolilom. X Dotlčnn osciia, ki je dne 4. novembra t.. I. odpeljala iz vežo gostilničar,ia Ivana Ramovža v Stožicah št. 51 kolo znamke »Adler« je dobro znana ter so poživijo, da ga tekom 8 dni vrne, ker drugačo se bo proti njemu sodnijsko postopalo. X Pozor ra ukradeno kolo! Kakor poročamo na drugem mestu jo bilo va-jencu K lasku v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35 ukradeno kolo, vredno 2000 di- skih voditeljih gg. predsedniku fin. c bora posl. Nešiču in predsedniku de kluba Davidoviču, ki sta nam dokaza da razumevata naš napor, da cenita kar se jo pri nas doslej naredilo lu smemo upati na njihovo pomoč pri popolnjevanju našo almao matrls v ok ru budžetnih možnosti države. O koncu še konstatacijo, ki bo m?-i koga iznenadila. Dr. I. in jaz 6va bila do včeraj šc najboljših kolegi,talnih odnošajlh. Vli som marsikaj, v čemer sem iskal vzr za fragmentarnost in površnost njego' ga dela in razdražono3t njogovega i stopa, menil som, da je v njem venda nekaj idealizma, tuintam sem ga za{ varjal. Po prihodu v Ljubljano me sprojel enkrat v svoji vili; govorila s skoraj redno ob srečanjih na ulici; lzi njavala sva svoja separata; šo pred i brim tednom ml je prinesel Bvoj zad separat z lastnoročnim posvetilom os no na moje stanovanje: v času, ko menda žo štel dneve, kdaj izide njej članek! Ljubljana, C. novembra 1923. Prol dr. Fr. KidriC Priloga , JutruP it. H60, dne 6. novembra 1928» Politični odmevi Republikanski preokret v Grčiji Tudi Grčija spada med one države, v katerih so bili politični boji vedno silno strastni. Odkar se je dežela osvobodila turškega jarma, bo jo pretresale notranjepolitične borbe, ki so ee odlikovale po nenavadni ljutosti ln neizprosnemu fanatizmu med posameznimi političnimi naziranji. 2e med osvobodilno borbo samo tekom dvajsetih let prejšnjega stoletja se je raz-plamtel notranji boj s tako silovito-stjo, da je ogrožal celo komaj pribor-jeno svobodo ln jo je naposled celo r resnici pokopal; šele Rusi so morali t svojo vojno intervencijo zoper Tur-jjijo popraviti nesrečo domačih raz-ortij. Zadnja leta grške politične zgodovine so znana tudi pri nas, in siceT po svojih zlih posledicah. Med svetovno vojno se je grški svet razdelil na dva tabora, na pristaše Venizelosa na eni in kralja Konstantina na drugi strani. Slednji se ni mogel držati vde-leli, ker je bila poleg domačih nasprotnikov zoper njega tudi antanta. Toda ko so po zaključku vojne sledile prve nove volitve v Grčiji, je proti vsemu pričakovanju Venizelos ostaj v manjšini in zmagovita konstantinov-ska stranka je naposled Konstantina samega poklicala na prestol. Užaljeni Venizelos jo odšel v inozemstvo in se odtlej ni več aktivno udeleževal grške politike; njegova stranka pa je preSla v republikansko smer. Katastrofalni poraz v Mali Aziji, za ltaterega je bil odgovoren konatantl-novski režim, je povzročil vojaško revolucijo pod vodstvom Gonatasa In Plastirasa. Konstantin Je moral sicer iz dežele, toda monarhija je ostala; vodilni ministri in generali so morali na morišče. Že tedaj je intervenirala antanta, osobito Anglija, v korist na smrt obsojenim državnikom. Toda v Atenah so z justifikacijo tako hiteli, da je Intervencija prišla — prepozno. Rovolucijskl odbor pa je odtlej vodil samostojno politiko in venizelisti so se držali ves čas ob strani, Venizelos sam jo sprejel le diplomatsko zastopstvo Grčije na mirovnih pogajanjih, a še to nerad. Tudi za volitve dne 2. decembra so se pripravljali ve-nicelisti samostojno. Voditelj revolucije pa so hoteli za vsako ceno zbrati okrog sebe večino naroda, I dotedanjo konstantinovce i nasprotnike, ter tako Izvesti pomirjenje političnih strank Dod geslom enotne narodne linije. Ponesrečeni vojaški upor, ki se je fzvršil pod vodstvom konstantinlstiB-nih generalov In politikov, pa je očividno jako razburil duhove v Grčiji. Rovolucijsko ministrstvo je sklicalo na Izredni posvet Šefe vseh političnih strank, tudi konservativnih konstan-tinovcev, da se izrazijo o vprašanju: ali republika ali monarhija. Tozadev-ha poročila iz Aten so jako pičla, ali očitno je, da dolži ministrstvo dinastijo soudeležbe na zaroti ali vsaj sim-patij zanjo. Drugače se skoro ne da razlagati nenaden republikanski preokret pri vladnih možeh v Atenah. Toda skoro za gotovo se lahko trdi, da v Grčiji daleko ni večina prebivalstva za republiko. O tem pričajo politični dogodki zadnjih let in to potrjujejo tudi izjave mnogih uglednih političnih predstaviteljev, ki so se izrazili proti spremembi državne oblike. Pro-klamacija republike v sedanjem momentu bi imela bržkone za posledico nove prevratne poskuse, novo ogor-8eno politično borbo. Toda sedanji vladni možje so trdoglavi in brezobzirni; jako je mogoče, da bodo izpeljali kljub vsemu svoje republikanske namene ln da jih v tem — vsaj trajno — ne bo ovirala niti intervencija zavezniških držav, o kateri smo v no-deljo poročali. Vondar pa bo protest Velike in Male antanto nameravani republikanski prookret vsaj za nekaj časa odgodil, ker se Grčija momenta-no no nahaja baš v situaciji, da bi mogla in smela briskiratl vso Evropo. Reforma pravoslavnega koledarja — odložena Ko je carlgrajska konferenca pravoslavnih cerkva sprejela reformo julijanskega koledarja, je splošno zavladalo mišljenje, da že imamo enoten koledar. Ker so pravoslavne cerkve avtonomne, je imel carigrajskl sklep glede reforme Bprojeti in potrditi kot kompetentna oblast šo arhijerejski sabor v Sremskih Karlovcih, zbor najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov pravoslavne cerkve v naši dTžavi. Ker je že blizu dva meseca, kar zboruje arhijerejski sabor, se je pričakovalo, da se izenačenje koledarja izvrši še v oktobru. Mnogi listi so prinesli poročilo, da Be je izenačenje že izvršilo, kar pa se je izkazalo kot povsem pogrešeno. Nasprotno, iz Karlovcev so pričeli prihajati glasovi, da so se pojavile ovire akciji Izenačenja. Pojavil se je odpoT zoper koledarsko reformo med arhijereji samimi. Glavni propagator tega antiro-formiBtičnega odpora jo ruski begunec metropolit Antonij, ki ima nekaj pristašev na saboru. Antireformistična stranka trdi, da carlgrajska konferenca nI bila pravomočna sklepati o reformah, ker na njej niso bile udeležene vse pravoslavne cerkve in ker je pozneje atenska cerkvena sinoda zavrgla carigrajske sklepe. Stranka, ki je za reformo koledarja, pa nagla-šsi, da one cerkve, ki niso bile zastopane v Carigradu, ne morejo biti ree-na ovita, ker so to le aleksandrijska, antijohijska In jeruzalemska patrijar-hija, ki predstavljajo le po par desot-tisoč vernikov. Antireformistična stranka Je bila mnenja, da je treba počakati odločitve na vas^ljevskom saboru, ki se bo zbral maja meseca 1. 1925., bržkone v NiSu, z udeležbo vseh pravoslavnih cerkva; šele sklepi te konference bi bili polnomočnL Pri vseh teh sporih je igral veliko vlogo ozir na rusko pravoslavno cerkev, ki se nahaja danes v desorgani-zaciji. Antireformistična stranka hoče počakati na stališče ruskega pravo-slavja. Vsled teh nasprotij Je arhijerejski sabor sklepanje o koledarski reformi odložil med poslednje točke dnevnega reda. Neoficijelno pa se je razpravljalo jako mnogo o njej tudi potem, ko je prišla na dnevni red, so bile debato jako dolgotrajne in burne — trajale so pet dni — ln na koncu koncev se je sprejel sklep, ki nas nikakor ne more zadovoljiti. Zakaj sklep Je, da se reforma koleidarja sprejme, da pa se provedba tega sklepa iz-vrši šele, kadar izvrše reformo koledarja tudi ostale pravoslavne cerkve. Dasi je tedaj reforma koledarja v načelu sprejeta, je vendar taktično izenačenje koledarja odloženo — za povsem negotovo dobo, ki lahko traja še jako dolgo. Sklep arhijerejskega sabora je tedaj dejansko zmaga anti-reformistične struje in od tako potrebnega Izenačenja koledarja smo še jako daleč. Ta preokret koledarskega vpraša-nja je tem bolj frapanten, ker so imeli naši zastopniki na carigrajskl konferenci vodilno vlogo in to v smeri reforme. Namesto da vztrajamo v prvih vrstah napredka, smo se postavili med najkonservativnejše. — Češko poslaništvo ▼ CarigrsdD. Češkoslovaška republika namerava v krat kem ustanoviti v Carigradu svoje poslaništvo. Tako) po obnovitvi diplomatlčnlh odnošajev s Turčllo s« prično trgovinska pogajanja med obema državama. - Kmečka komunistična intema-cljouala. V Moskvi Je te dni bil zaključen kongres kmetov-komunistov, katerega so se udeležili bale delegati lz 40 držav med njimi lz Češke, Poljske, Francije in Nemčije. Osnovan je bil internacionalni komunistični kmečki svet kot eksekutlvni orgau kmečke boljševlške ln-ternacljonale. - Mustala Kemal paša In osnova za novo turško ustavo. Poročali smo, da le narodna skupščina v Angorl Izvolila Mustafa Kctnala za predsednika republiko Turčije. Izvoljeni prezldent le Izjavil, 9a izvolitev sprejme samo pod pogojem, da ostane Turčija republika, državna vera Islam ln službeni Jezik turški. Predsednika republike volijo člani parlamenta, ministrsko listo, katero sestavi od prezi-denta deslgnirana osebnost, pa mora poleg državnega poglavarja vselej potrditi zbornica zastopnikov turškega naroda. — Italijanski liberalci — sestaven del lašlstovskc stranke. Vodstvo Italijansko liberalne stranke je te dni proglasilo, da se stranka v celoti priključi fašizmu. Zaključek velja za vso člane vodstvo In strankine pristaše. V kolikor bi se posamezniki ne mogli ali ne hoteli pokoriti tej odločitvi, jim je na prosto dano, da Izstopilo Iz stranke. Oovorl se, da bodo na ta način kakor liberalci pristopili k lašlzmu tudi popolarl. In sicer stru-ja, ki Je zoper dona Sturza. Naši kraji in ljudje Malgajeva obletnica Ob razpadu stare monarhije, ko so se pred našimi očmi vrstili najbumejši dogodki, j« narod, truden ln zblčan od dolgih krvavih let, Imel vendar vzorne može, ki jih ob velikanskem valu navdušenja nI zapustila miBOl na nadaljnje delo. Med temi junaki jo bil poročnik France Malgaj, član Celjske sokolske župe. Spomnil se je na koroške brate, na katere bo prožali dosedanji naši tirani, in sklenil, pohiteti jim na pomoč, da ostanejo kot bratje v naših mejah. Zbral je okoli sobe malo četico, same dobro-voljce, jih navdušil za sveto Btvar, se odpeljal z njimi na Koroško ln 8. novembra, natančno pred potimi loti, ga najdemo v Guštanju, kjer je prvič ln kot prvi potegnil svoj Jugoslovanski meč. Mala Malgajeva četica je bila prav za prav prva Jugoslovanska skupna vojska, ki je nastopila za obrambo svoje domovine. Ako bi Malgaj v prvih dneb Imol večjo silo v rokah, bi zasedel Koroško do Vrbskega ježem vbb In danes bl mogoče na obhajali žalostnih obletnlo nesrečnega plebiscita. Kamor je prišel junak Malgaj, so koroški Slovenci ponosno dvignili svoje teptane glave, ker so v njem videli neustrašnega bramborca za njih svobodo. Spoštovali bo ga, pa tudi Nemci so občudovali junaka, čeprav s stisnjeno pestjo. Ko smo 28. maja 1919. ob umikanju naših čet s Koroške na Štajersko videli oddelke bežati pred namSko no-brojno premočjo, smo med bežečiml zaman iskali junaka Malgaja, čeprav smo videli bežeče ostanke njegove čete. Kmalu nato smo prejoli obupno vest, da Malgaja nI več. Padel je na mestu, ki ga je branil, Izdihnil je na bojišču, bežati ni hotel Ko bo Nemci, ki so prodirali za nami, našli njegovo mrtvo truplo razmesarjeno, so od besnega veeelja ponoreli. Zasramovano, opljuvano ln obr-oano so razmesarjeno truplo prepeljali t bojišča na guštanjsko pokopališče In ga tam pokopali kot ubijalca ln požigalca — v neblagoslovljeno zemljo — obenem z njegovima vojakoma Ermencem in Srbom Sapundjičom, ki sta padla tudi takrat. Tam bo počivali trije junaki, dokler jih ni zopet odrešila čast jugoslo-venskega orožja. Iz globok« hvaležnosti do Malgajevih dejanj se je osnoval v Guštanju »Odbor za Malgajev spomenik*, ki želi junaku postaviti časten spomenik. Odbor je razposlal Sirom domovine tozadevne nabiralne pole. Citali smo v časopisju žo celo vrsto pozivov ua javnost, pa žal zbirka napreduje prav malomarno! Do sedaj se je nabralo komaj kakih 7000 Din. Ta vsota nikakor ne moro vi-dostovatl za spomenik, primeren za takega junaka. Spomenik so bo odkril v maju 1924., ob petletnici Malgajove smrti. Se je torej čas, da so naša javnost pričue nekoliko bolj zanimati za ta spomenik, ki bo imel poleg običajnega pomena šo namen, da našim bratom onkraj meje obuja narodno zavest In jih kliče k vztrajnosti ter jim naznanja, da je v Malgajevom spomeniku združenih na tisočo ilalgajevih duhov, ki žive za svobodo. Čast odboru, ki bI je nadel hvalevredno nalogo, da postavi junaku spomenik, a treba js odboru priskočiti na pomoč, da ne bo njegovo prizadevanje zaman. Pokroviteljstvo nad tem odborom je prevzel naš stari prvobojevnik gosp. general Maister. Odboru pomagajo vsa narodna društva v Guštanju. Junak Malgaj je bil vzor Sokola, član Celjske sokolsko župe, svest Idejam So-kolstva do smrti. Zato jo dolžnost tudi vsakega Sokola, da neumorno zbira prispevke »a Malgajov spomenik. Sokolska društva Sirom domovine naj se spomnijo pri svojih prireditvah na Malgaja? spomeniki V maju 1924., ko bo spomenik odkrit, naj s« Sokolstvo v strnjenih vrstah pokloni junaku ln manifestira za narodne pravice ornih bratov, ki Se ječe pod tujčevo peto. Na delo, da bo ta dan kolikor mogoče častenl Pismo iz Šoštanja Šoštanj, 4. novembra. Šoštanj Je posebno skeleča točk* v tg- do vini narodnostnih bojev ra Sta-jerskem. Odkar je — desetletja pred vojno — omahnil pred razinahujočo se nemčursko premočjo, je postal toriščo neprestanih borb proti zavednemu domačemu elementu In žilavega odpora narodnih domačinov proti sOdinarkovsklm gonjam, ki jim Jo kapItalistično-nemSku-tarska koterija dajala glavno IztočiSče. Fo ptujsko-Štajerci janakom reooptu: «Mit Schnaps und Prtlgeln!« so je trovalo domače delavstvo, zaposleno v nemškutar sklh podjetjih, in nemški privandranci s severa, kvalificirani po lana',Umu ln nužnjl do slovenstva, so prihajali v Šoštanj pljonhrit za gonjo proti domačim narodnjakom ln vihtet battne. SostanJj osrednja točka in križišče zdravega, g04 ratega ter vedno bolj napredujočega mm vitkega življa, jo postal močna nem» Jkutarska zaseka. Zrasla jo šulferajnskS šola, raslo odpadništvo mod šoštanjskl« mi sloji, bohotila so nahujakanost ali vsaj popolna mlačnost med delavstvom, ki to rekrutira izključno Iz Soštanjskof ga In okoliškega prebivalstva, nauiJku« taraka koterija pa Blavlla orgije. Prišla jo svetovna vojna: dsnuncljanr cijo, porsekucijo in preganjanja narod^ nih domačinov ostanojo posobno nopoi zabno pogLivjo, ki ga bomo tudi še na-čeli — ob pravem času. Za danes bodi zadostna ugotovitev, da sta provrat in osvobojenje zadola šoštanjsko nemšku. tarljo s toliko moralno klofuto, da j« Šoštanj postal najzanimivejši kraj »spo« komikov« ln zopotnih »starih Slov en-, cev«. PlaSč je postal nov, volk ostal Isti. Marsikateremu »Spokomiku« jo loti zala šo najbližja pot pod rdočl prapori internacionale, zato je socialdemokracl-i ja pri prvih volitvah pobrala med Soi 5t.injr.kimi nemJkutarakimi sloji — po» sebno med delavstvom — znatno števl« lo glasov. No, prepihi so pojenjali lu nemškutarstvo se jo zdelo, vsaj na zunaj, ventllirano. Toda danes, danes v kaosu vladnv reakcije in dofotizma na vseh koncih la krajih jo tudi stara šoštanjska hidra pomolila glavo izpod peska. Šoštanj j« zopet nomškutarski! NemškutAri bo a ata, ro Izzlvalnostjo po cestah, v lokalih, v, družbah. V celem Šoštanju najdeš Is eno, dvo narodni gostilni. Noč nočjo se vrstijo napadi na Slovence, pretepi in drzovlta izzivanja: »Auf, Orjunal Dol s Sokoli! SchOnatein bleibt dentseh!« Organizirana je posebna pretepaška tolpa angažiran njen kolovodja, uslužbenca usnjarsko tovarne. A medtem, ko nem, škutarska mentaliteta med nižjimi sloji zopet narašča v stari mori, se po<-Maih slovenskih faktorjev lotova uslužna mlačnost. Kakor v hudih dnoh pred vojno je šoštanjska narodna mladina zoi pot Izpostavljena neprestanemu Izziva, njn In haranguam, ozek krog zavednih domačinov pa izoliran na lastno dol« in lasten odpor. In vendar — v Šoštanju napreduj« stavba raogočnoga Sokolskoga doma! 2S njim napreduje moralna zavest Šoštanj« skoga slovenstva. To bo tabor, ob ka« torem se bo razblinil bos šoštanjsko nemškutarl^^o bo iarlRča novih sil, U bodo razdBJle ln Btrle kričavi rene« gatskl navalT S Sokolskim domom po» stane Šoštanj slovenski! To jo vara vsoH tistih, ki delajo in Be v trenutkih seda« njega razrasta nemškutarijo v Šoštanja zavedajo, ta velja la ena deviza: KdoB ni z nami, Je proti nam! Pred vrati jo dan obračuna. Kulturni pregled Češke umetnostne novice Praga, oktober 1928. Po smrti arhitekta I. KotSre je ostalo profesorsko mesto za arhitekturo na umetnostni akademiji v Pragi dolgo časa nezasedeno. Na željo dijakov in večine čeških umetnikov naj bl bil imenovan za to mesto prof. I. Plečnik, ki jo pa vkljub vabilom in mnogo obotajoči bodočnosti odklonil poziv ter ostal na ljubljanski tehnični fakulteti. Vlada se je sedaj vendar odločila in je imenovala arh. Josefa Gočarja za naslednika I. Kotčre, kar pa v umetniških krogih ni zbudilo posebno-ga zadoščenja. Največjo dolo I. Kotčre, načrt za češko univerzo v Pragi, se bliža v teh dnoh realizaciji, ko pričenjajo 3 temeljnimi doli za zgradbo. Poleg češka državne galerije, za katero potečo konkurenčni rok v tem mesecu, bo to ena največjih in najbolj reprezentativnih stavb z dolgo kulturno in umetniško tradicijo. Restavriranjo praškega gradu (Hradčany) pod vrhovnim vodstvom prof. I. Plečnika dobro napreduje; prvi dvor je že skoraj urejen, zadnja dola se 5« vršo pri kamaniti ograji, ki nosi figura« len okras. Obli strop v tako zvanih Ma« tijaževih vratih (101-1) dobi veliko fre« sko, s katero ja bil poverjen prof. Maka švahlnskj, letos praznujoč Bvojo petdo« setletuico. Za drugi dvor jo projektiral prof. Plečnik visok kamonit steber s čo« škim levom in veliko fontano. Monolit za steber in kocka za bazon fontane sta sel mod transportom iz moravskoga granit« nega kamenoloma po krivdi nekega častnika razbila, a novo naročeni monolit bo žo zopet kleše. Spomenik bo v velik okras praškega gradu iu obenem simbol osvoboditve. Letošnjo spomlad Jo zbudila razstaval konkurenčnih načrtov za spomonik I. A. Romanskega, ki ga hočo češkoslovaška ropublika pokloniti mestu Amsterdamu, po časopisju* živahno polemiko med umetnostnimi referenti. Splošna sodba Js bila, da jo nivo razstavljenih načrtov ne« navadno nizek in da jo edini načrt Štur-sa-Janak vreden upoštevanja; dobil jo prvo ceno. Pozncjo se je razstava načr- Beograjsko pismo Beograd, začetkom novembra. Nallepša ulica v Beogradu Je Sarajevska ulica. Pa ne mislite, da mogoče zato, ker sem se pred kratkim naselil v to ulito jaz — ne, nel Izmed vseh beograjskih ulic Je Sarajevska ulica najlepša zaradi tega, ker Je gladko tlakovana, kakor se to spodobi za evropsko mesto, In se človeku nI treba plaziti po tisti prekleti kal-drml, katere se lahko vesele samo beograj skl čevljarji, a ne človek, ki mnogo potuje, kakor n. pr. Jaz. In najlepše se proži tvojim očem ponosna panorama Beograda Iz te ulice. Ce Ima ulica nekaj orientalskega, rekel bl skoraj ciganskega, roko-mavharskega na sebi — nič za to! DomaČega se počutim v tej ulici, popotnik med Popotniki, med ropotom širokih seljaških voz, v katere vpreženi voli zavzemajo s svojimi orjaškimi, navzven štrlečlml ro-eov| polovico ulice — domačega menda lato, ker sem se čez noč Iznebil kaldrma, s v drugI vrsti, ker me obdaja čar svobodnega ciganskega življenja... Beograd se pripravlja za zimo, dasl-favno se opoldne še potimo na ulicah. Ob kolodvoru nakopičene skladovnice drv dan dnem gledajo svoje odjemalce; visoko naloženi vozovi drdraio v vse mogoče smeri, vrhu drv čepeči vozniki švrkajo z biči, kadar Je treba zaviti v klanec, a za vozovi tekajo v pisane cunje oblečeni Arnavtl, z žagami, preko ramen, mežikale Md rdečimi rutami s katerimi Imalo ovite svole slave. In se ti nonuiaio toliko časa. dokler lih ne usllšlš, čeprav Imal doma žago mogoče tudi sam hi bl sam rad žagal, da se nekoliko pretelovadiš po dolgočasnih urah sedenja v dolgočasni kanclljl. V oblake prahu le zavit Beograd, kadarkoli se dvigne od Save In Donave veter; In to se dogaja seda) dan za dnem, posebno zvečer. Dirjamo po ulicah, da bi se odkrtžall nezaželjenega blagoslova čimprej v varnem zavetišču stanovanja, kjer je naSa prva skrb, da Izpljujemo ves neprostovoljno požrtl prah In da si lzmlje-mo zaprašene oči. Ali oboževalcem ženskega spola le tako vreme lako dobrodošlo; »za proučavanje ženskih bodelnov kakor nalašč« — tako ml je rekel zadnjič filozof Oašpar In pri tem pomenljivo po-mežiknil z levim očesom ln mlasknil z jezikom; ko se veter neusmiljeno zaganja v ženska krila In Jih dviga preko kolen Evinih hčerk, tedaj ti oboževalci lepote pozabijo na prah In na vse druge vremenske neprijetnosti. Seveda, če nanese ob taki priliki pot mimo rahločutnega kritika da vse to vidi, se mora bridko razjokati nad pregrešnim človeškim rodom, če že ne takol na cesti, pa pozneje vsaj v svoji kritiki, da ne Izgine s površja zemlje duh kritike (po geslu: kritika mora živeti zaradi kritike!).... Da, da, Intercsantno Je življenje v Beogradu, posebno sedaj, ko stojimo prod durmi zime. Sirota — državni činovnik se Je zatekel v park, da bl si nastregel nekoliko solnčnih žarkov iz ne več veselega In Jasnega neba za svoje omršavelo telo. Pa ne v sosooskl park Kalimnstdan. o ne, temveč v park proletarcev, beračev, popotnikov In potepuhov zadaj za beograjskim kolodvorom. Tu sedi sirota — državni činovnik zamišljen na prašni, po-lomlienl klopi, gleda, kako odpada z drevja listje, rumeno In zgrbljeno; pogovarja se z berači, popotniki ln potepulU In posluša drdranjo vozov in kričanje voznikov na cesti ob parku. «24 ur že niserp ničesar Jedel,» pripoveduje popotnik, »In kakor vse kaže, ne bom še nadaljnjih 24 ur, dokler ne pride odrešenje...» »Jaz nisem Jedel 48 ur skupal prav ničesar,. se smehlja sirota — državni činovnik; »to je bilo še pred par dnevi... Včeral le bilo prvega — pa misliš, bratec: no, si se pa tedaj po kraljevsko odrezal svojemu želodcu na ljubo In v čast. Kako se motiš! Plačal sem stanovanje, poravnal dolgove, dal si popraviti čevlje, da ne tolče-m z boso peto ob kaldrmo, kakor |e bil to zadnjič bridek slučaj, ln — 100 Din ml je še ostalo v žepu, nlšta vlšel S temi 100 Din pa naj živim mesec dnl!» »Po umetniško boš živel, drugače ne,» hoče Iztisniti gladnl popotnik lz svojega rumenega obraza vsaj senco smehljaja. »Pa tvola krivda jel Zakaj si študiral glmnazllo In visoko šolo, latinščino, grščino. botaniko, mineralogijo, matematiko, fiziko, logiko, ln zloduj naj ugane, kaj vse šel Jaz sem samo pokukal v tiste trapaste šole, pa tako) rekel adljo učenosti, ln še danes sem hvaležen svoji pameti, da me Je tako zgodaj srečala. Orabl seda) z rokami po zraku in jej od tiste latinščina, cričlno. botanike, mine- ralogije, matematike, fizike, logikel Kajne, kako lepo si sit —I Dolgih dvanajst let ali mogočo še več si trgal hlače po šolskih klopeh In se pital s puhlo učenostjo, da si sedaj ves zelen v obraz siromak božji. Vem, da krvavo obžaluješ ta svol greh In da natihem preklinjaš tistega, ki te je proti tvoji volil potisnil, še nerazsodnega otroka, v zaduhlo šolsko sobo, da preklinjaš vrhu tega tisto učenost, s katero so ti nagačili glavo, učenost, od katere nimaš prav ničesar ln v katero gledaš sedaj kakor v zvezde na nebu — toda po toči ne pomaga zvoniti, bratec... Jaz sem po poklicu zidar. Samo štiri leta sem rabil za to. Imam dnevno 100 Din plače kadar delam. Ti po dvanajstih letih študiranja ln še več si postal največji siromak na svetu, državni činovnik, ki ga šef, kadarkoli se mu le poljubi, Izbacnc Iz kancllje... Povej mi sedaj, če si kaj Jezen name: 10 dni delam, pa zaslužim toliko kakor ti ves mcsec! Ali me ne boš udaril po neumni butlci?. In popotnik mu pomoli svolo kodrasto glavo v udarec. Ali sirota — državni činovnik se samo žalostno nasmehne. »Ce mu naj bi tepe! tebe, prijatelj?! Krivico bi bilo treba udariti in Jo vlovltl v past kakor zlogolkega bubuja ki prhuta v večernih urah okrog samotnih hiš in s svojim žalostnim Javkanjem spominja človeka na smrt...» In sirota - državni činovnik zašklepeta s čeljustmi In se tesno zavije v svol površnik. »Na obrazu ti beTem, da te le zazeblo pri misli na zl-m&> reče ooootnlk; »kako te bo šele zeblo pozimi, sirota uboga, z učenostjo od vrha do tal nabasana! Kajti zlina jo draga, tvoj žep pa bo po stari navadi vedno prazen... Ne bi bil rad na tvo«-jcin mestu, v tvoji koži, dragi moJ!» In popotnik se dvigne in odeopota iz parka,. a sirota - državni činovnik gleda za niini' z zavistjo, kakor za Krezom, zatopljen v misli, kako bo živci ves dolgi mesec s 100 dinarji... ...»Ampak politika, politika — kal ml vse drugo mar!« vas žo čujem renčati ia meglene Ljubljane, dragi g. urednik »V Beogradu je vendar politika doma — o politiki bl rad ka) slišal!« Kako bl vam rad ustregel, prijatelj! Pa je absolutno nemogoče. Jaz namreč no maram politike. — Saj ste že kdaj videli deklo, ko je prinesla v velikem pomijeku pujskom oblode! Naval pujskov h koritu je ob tak) priliki strašen: to le prerivanja, hlastanja, cviljenja, krulenja, da ja loj. Kdor se je priril h koritu, žre, žre, brez ozira na to, da jc dvoje, troje pujskov ostalo zadal, ker vsled požrešnostl svojih bratcev niso mogli h koritu. Oblode je siccr dovolj za vse pujske, toda dvojica, trojica zadaj za koritom bo kljub temu ostala giadna. A dekla, ki vse to gleda, si je uprla roke v bok In se smehlja; smehlja se pujskom in veselo požvižgava — namesto da bl vzela v roke šibo In napravila pred koritom red. — Ta dekla je politika. Zato ne maram politika g. urednik, ne bom nikoli pisal o politiki ln tudi to svoje pismo končam brez politike. -i tov preselila v Amstredam ln Jo naletela v holandski kritiki na liuil odpor, prva cena jo bila skoraj broz izjeme odklonjena, Pripomniti je treba, da znanega osnutka kiparja F. IJilka iz leta 1910. razsodišče ni upoštevalo. Sedaj sta so podala projektanta prvo cene z zastopnikom ministrstva dr. Steeliom v Amstor-dam in sta so na licu mesta prepričala, da je treba osnutek temeljito predolati ter sta so tega dola žo lotila. Razume se, da se jo cela zadeva v javnosti živahno komentirala, posobno ker jo šlo za ugled Češko umetnosti v tujini. Drug večji spo-monik, ki bo šel v tujino, bo ustvaril kipar prof. Španiel, kateromu jo bil poverjen osnutek spomenika za historika E. Denisa v Franciji. Češka umetna obrt bo bogato zastopana na mednarodni razstavi umetne obrti iu industrijo v Parizu leta 1925. Čoškoslovaška vlada so zaveda velikega narodnogospodarskega pomena te razstavo in je določila prispevek 10,000.000 Kč, kar je vsekakor ve-lika vsota, V obeh praških javnih umetnostnih Zbirkah so se izvršilo važno spremembe. Uudolfinska. galerija je vrnila gradu Karluv Tyn zuani budfiar.sk! oltar, ki jo po restavraciji visel nekaj časa v zbirki; .lan Schwarzenbcrg pa ji jo posodil za-stonjski oltar iz začetka 15. stol., ki jo ena najdragocenejših staročoških umetnin. Moderna galerija jo to dni po tomo-Ijiti prouredbi zopet občinstvu pristopna. Vkljub pomanjkanju prostora so ja razvrstitev osredotočila in so kolekcije posameznih umetnikov — glavni akcent zbirke — sedaj manj razbito. V čast jubilanta M. Svablnskcga eo razstavljeno njegovo grafike, šop ljubeznivo dehteeo-ga cvetja z njegovega bohotnega vrta. Umetnostna publicistika so jo na Čo-»ekm v letošnjem letu zelo spopolnila. Omeniti jo treba rovije, kl so pričele izhajati, predvsem bogato ilustrirano «ls-kusstvo SlavjaiD), slovanski umetnosti posvečen zbornik, ki izhaja v redakciji F. Taborskega iu F. X. Salde v Bratislavi s prispevki v vseh Blovanskih jezikih. Jan Stene je začel izdajati prejšnjo prilogo »Volnveh Sineri«, «Vytvarn4 prdce» kot samostojno, skrbno urejova.no in vzorno opremljeno umetuo-obrtno četrtletno revijo. V drugi številki prinaša poleg obilnega drugega materijala tudi ro-produkcije Plečnikovih del za praški grad. Izključno z umetniško in uporabno grafiko so peča luksurljozno opremljena četrtletna revija <-Ho!ar», ki jo za društvo čeških grafikov iste^k imena urejuje mladi, izredno talenti^Jl Jan Ram-honsek. Za biblijofilo jo pričel izdajati znani izdajatelj Artur Novak posobno ro-vijo «Vltrlnka». Pri Stencu izide v kratkem II. zvezek Mnnesovega dela, in sicer ie tokrat obdelal F. ZAkavec Manesova narodopisna dela, studijo iz slovanskega ■vzhoda. Nestorju čeških grafikov, Vdc-lavu Hollarju, bo posvečena velika monografija izpod peresa dr. E. Dostala. Društvo 48Ietn! oevljar Ivan Kolar lz Lagt- niča št. 81. Kolar je bil tipičen alkoholik, strah rodbine in sosedov. Detnou alkohol ja moža tako zmešal, da zadnjih 14 dni sploh ni prišel več iz pijanosti. Dan prod samomorom so jo kazal sosedom z vrvjo okoli vratu, pri sosedu pa si je napravil na lovi roki malo ureznlno z nožem, namočil pero v rano tor napisal z lastno krvjo svoji ženi poslovilno pismo. * Aretiran Jo bil včeraj neki Andrej Rodo iz Vrhnike, pri kateremu so našli dva ukradena gonilna jermena, katerih lastniki pa še niso dognani. * Priporočljiv šofer. Adolf Oberhofer, doma iz Zelene na Češkem, je bil zadnjo čase uslužbon kot šofer pri tvrdki . Igra priljubljena godba Dravske divizije. a POZOHI Stara, priznano solidna trgo-H vina z oblekami J. MAČEK ss jo pro-! selila na Aleksandrovo cesto 12 ' (hiša Pokojninskega zavoda), k)er pro-H daja če nadalia no znatno znižanih cenah. IG. Dramatični odsek Sokola na Igu se prav živahno giblje. V Sokolskcm domu, ki je bil pred kratkim otvorjon, je uprizoril tri igre, katerih zadnja jo bila »Stari grehi* 21. in ponovitev dne 28. oktobra. Zadnja uprizoritev, v kateri so bilo vso vloge dobro zasedene, jo bila prav dobra, ziasti so se odlikovali v vlogi Katre sestra Ivanka itupee, v vlogi Krupička pa br. Ivan Zmuc in drugi. Predvsem naj volja pohvala tudi režiserju br. Grašiču. Igralcem »Krivo-prisežoika*, ki bo v kratkem tudi uprizorjen želimo mnogo uspeha. Zdravo! — br. Opazovalec. ŽELEZNIKI. Čeprav ie malo kasno, vendar pa smatramo za bvoJo dolžnoBt, da so javno spomnimo govora našega župnika Matije Noča, ki ga je imel t cerkvi namesto pridige povodom manifestacije v prilog našim zasužnjenim bratom v Primorju. Slikal je v krasnih besedah trpljenje naših soroiakov in prorokoval, da bo Italijane zadela enako usoda kakor ošabno Nemčijo in krivično Avstrijo, ako bo vztrajala na sedanji poti. Svoj govor je zaključil r besedami: »Dr Jmo vladarju, kar jo vladar-jevoga, Eegu kar jo božjega, Italijani pa naj nam dajo, kar je našega!* Patriotič-ni govor g. župnika na svetom mestu jo močno povzdignil naš narodni pouos. Pred shodom po maši bo šolski otroci zapeli »Tam za Gorico, tam so naše moje* in »Istarski vapajf, govorila pa Bta trgovec Janko Jaške in župnik Noč. Tudi v Zalemlogu, ki štejo komaj ?0 hiš, jo bila ltpa manifestacija in j? poročal župnik Korinski. BOH. BISTRICA. Sumska uprava nam poroča: Pogorelcem v Bohinjski Bistrici jo dovolilo kot podporo ministrstvo za šume ln rudnike v Beogradu oddajo 1000 kubičnih plm. lesa ua panju po znižani ceni 50 Din za 1 kub. plm. Prispovek drž. gozdno uprave Imenom kr. verskega zaklada ni baš majhen, ker je razlika med znižano in tržno ceno gotovo povprečno čez 100 Din. Pri tej vo-liki množini lesa jo bila za šumBko upravo edino gospodarska osnova mo-rodajna. Odkazana je bila vsakemu posebej pripadajoča množina. Poleg tega jo oddala uprava pogorelcem, ki so nujno gradili, les na najugodnejšem mestu, kjer bo sami želeli, nad 800 kub. plm.; nad 150 kub. plm. bo dobili v istem oddelku kot Kat. izobraževalno društvo, odn. v bližnjih, deloma ugodnejših mestih; čez 500 kub. plm. so pa po gospodarski osnovi dobili ne visoko v gorah ampak na za polovico manj oddaljenem mestu nad vasjo Ravne kot pa v daljni Ukanci. Kat. izobr. društvo v Boh. Bistrici je dobilo od istega ministrstva za šume in mde 100 kub. plm. lesa po znižani ceni 80 Din za 1 kub. plm. Vsako presegajoče množino jo zaračunala šum-ska uprava v prvem in drugem slučaju po tržnih cenah, a ve pozitivno, da bo eni kot drugi več ali manj lesa prodali rasnim tukajšnjim lesnim trgovcem. METLIKA. Dramatski odsek črnomaljskega Sokola je vrnil Metličanom star dolg tor uprizoril veseloigro «Sla'l kosti rodbinskega življenja*. Iz prijaznosti je sodeloval metliški godbeni klub pod vodstvom g. Milana Guština. fred predstavo so jo manifestiralo ter ogor. čeno protestiralo nad Italijanskim nasiljem, ki ga prenašajo naši mučoniki -najzavednojši brati nas Slovenco*. Po manifostaciji eo je pričela igra, ki jo pri merna za male odre In polna zdravega humorja. Igralo so jo povsem dobro. Prednost Rfl mora dati na vsak način damam. Gdč. Veta Malariu jc ruti lirana igralka: tudi edč. Costisa no zaostala ni- ti v nasipu, niti v okretnostl m nim* ki. Vl-igo pospodov eo bile dobro razde« jjeno ter vsi trijo tipi krasno zadeti. Režijo jo vodil g. Sinodov, kateremu pr« v prvi vrsti zahvala za lepo uprizoritev. Po igri je bil prijateljski vočer, kitata-ga jo izpopolnil Guštinov orkester. TRBOVLJE. Okrajni zastop je sačel v Trbovljah pri fari graditi ob potoku pred šolskim poslopjem do glavnega trga močno škarpo in lepo betonsko ograjo, kar bo v veliki meri olepšalo ve* I prostor in costo. Zasluga za to gro de-| lavnemu članu okrajnega zastopa Ivanu: Pustu. ŠMARJE PRI JELŠAH. Due 30. okto-l obra jo bila pri nas po irapozantnonv raanifestacijskcin shodu za pravice naših' sorojakov v Primorju, nn katerem so govorili gg. Goljar, dr. Sorli, dr. Hr.v šovec i. dr. oživljena Jug. Matica in jfl bil izvoljen odbor pod predsedstvom sod. nega predstojnika dr. Sašla, odbornikov, notarja dr. Sorlija in kaplana Jošta ter blagajničarke gdč. dr. Rakažove. Vsi zborovale! brez izjeme so postali člani Jug. Matico in so jo v trenutku nabrala •103 Din. Dno 1. novembra smo r apno-nim čopičem za vedno odstranili rai šmarski kolodvor nomški napis: St. Ma-rcin bel Erlachstein. LJUTOMER. Utrujena in izmučeni od predolgega potovanja (saj ja prišla r.ajbržo dirokt.no iz. Beograda) ter od neprijotnega bremena, so je vsedla zadnjo nedeljo šo edina pri nas ostala SU ri kija na slamnato streho, da sa nekoliko odpočije in natančno premisli, kam hoče ponosti bh^oslov, ki ga krčevito drži v kljunn. Teda, Joj, nesreči. Ravno nad trgoin omaga uboga živallaa, i:« moro naprej... dete ji pade iz kljuna., in v Lotmcrku jo bilo nenadoma rije. no... radikalno dete. Slabotno je, na vem, čo bo preživelo zimo. Hitro poidejo po zdravnika, ki vendar izreče o njimi dobro upanje, akoravno sam o tem nI čisto gotovo prepričan. Naši občani. H se zavzamejo za vsako dobro stvar, ki jo lo nova in moralična, sprojinojo tudi ubogega deteta v Bvojo okrilje. T") Ki eastitk od vseh strani, hrzojav bo funkcioniral noč in dan. Pošta nam tako no bo odrekla svojo pomoči. Zato bo pa povabljena h krstu. O znamenito dete, celo stražo ti bodo postavili, čuval te bo »Feldwobcl», če ravno v civilu. Od daleč iz loga so jo oglasila kukavicn, ki oznanja vsem, kakšna sreča jo zadela Ljutomer. Takoj so ja zbrala petcrica mož k posvetovanju. Kdo naj mu bo boter? »Ostanimo pri sorodstvu*, so de-i jali, »saj je vendar striček tu*. Govori« Ii bo še o detetu dolgo v noč, calo a njegovi prlhodnjosti. Pripoveduje se, dal bo enkrat iz njaga velik gospod, bogn« mož, ki bo razsipal denar po ulicah M ki bo celo šc: »Kinodlrektor*. I.juto-marčani, zlati časi so vam obetajo. —J Murodolski. Domiais borze S. novembra. Zagreb. Na tržišču z dekli je bila teni denca slaba. Od bančnih papirjev Je bilo največje zanimanje za Eskomptno. Hlpo-tekarno In nekoliko za Jugoslavensko, Eskomptna se je napram prejšnjemu tednu popravila, dočim je Jugosiavenska ne-< koliko slabša. Slabša je tudi Ljubljanska kreditna. Drugače je za bančne papirja malo zanimanja. — Na tržišču z devizami se Jo pokazala takoj spočetka čvrsta! tendenca, ki je trajala do konca ln so tis, čaji narasli. Trgovalo sc jc največ v devizah Dunaj, Praga, Italija in Pariz. V splošnem Je bil promet sreden. Notirala so devize: Amsterdam 3345 — 3360, Du-. naj 0.12175 — 0.12275, Budimpešta 0.4S — 0.47, Bukarešta 40.5 — 41.5, Italija Izplačilo 386 — 388, Kopenhagen 0 — 1520, London izplačilo 386 — 388, London ček 385.5 — 386.5, Nc\vyork ček 86 — 86.75, Pariz 500 — 505, Praga 254 — 255, Sofija 0 — 80, Švica 1542.5 - 1547.5, ček 1540 — 1545: valute: dolar 85 — 85.5, aK 0 —. 0.123, Kč 248 — 250, leji 0 — 41, švicarski franki 0 — 1535, lire 0 — 385: efekti: Hrvatska eskomptna 162.5 — 163.5, VJc-zeljski 112 — 0, Kreditna Zagreb 152 — 155, Hipotekama 105 — 107, Jugosiavenska 145 — 152, Ljubljanska kreditna 207 — 212, Praštcdlona 1015 — 1025, Etno 70 — 75, Slaven ska 108 — 110, Srpska 138 — 139, Eksploataclla 230 — 237.5, Drava 0 — 700, Dubrovačka 0 — 1000, Sečerana Osljek 2450 — 2500, Narodna šumska 155 — 160, Našlčka (Nlhag) 185 — 195, Outmann 1650 — 1700, Slaveki 750 — 0, Slavonija 225 — 230, Trbovlje 880 — 900, Union 1100 — 1200, 7 odst. Investicijsko 67 — 72. Boograd. Tendenca je bila čvrsta, ker je dinar v Curihu nekoliko popustil. Po-slovalo se Je nad curiško pariteto. Na-rodna banka je Intervenirala. Povpraševanje je bilo krito. Notlrale so devize: Dunaj 0.12225 — 0.12275, Budimpešta 0.46 — 0.48, Bukarešta 41.5 — 43, Bruselj 430 — 435, Svlca 1540 — 1542.5, London 386.25 — 386.75, Italija 387 — 387.5, New york 86.5 — 86.75, Pariz 502 — 50-1, Praga 253 — 253.5, Sofija 78 — 80; valute: levi ponudba 80, Kč 250 — 252, švicarski franki 1510 — 1520. Vreme Dunajsko vremensko poročilo: V Avstriji večinoma nejasno vreme. Temperatura opoldne 8 do 10 stopinj. Dež s« javlja la še lz Gradca. Napoved za 6. t, m.: Večinoma nejasno, deloma deževno, Temperatura malo Izpremenjena. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani, Lastnik In Izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odeovoml urednik Fr. BrozovlC, m|« ■ driMUm Mn m k»*r«m vred to tO Mm« Din b-—, mak« ..d.l|n|> baMda so pat l,— PWa m vadna aapr«) or pri Zagrebu. 14136 Šivilja VeflSa krojenja moškega perila, n 16fe ia d talno. — Osebno se Je predatavltl na Aleksandrovi cesti 3, 1. nad., Uubljana. 14105 Pekovski mojster tamostojen delavec (samec), •e sprejme takoj ali pozneje. Vsa oskrba v bISl. Pismene ponudbe na upravo ..Jutra" pod lUro „Pokovakl moj-,ter". 14087 Uradnik «M strojepisja, pijartiUVIt del In srbohrvatskeca lerlka. se lite xa takol pri cradnli železnice Knln-Pribudič. Ponudbe s apriievali la zahtevo plače podati na; P imorsko cradlevno društvo Knin, Dalmacila. 13SGZ Stavbeni risar ■i ISče za takol pri iradnll leleznlce Knln-PrlbudlS. - Ponudbe s spričevali in zahtevo pUče le poslati na. Primorsko sradlevno društvo s. o. J., Knin. Dalmacija. 13813 i Dve zimske suknje dobro ohranjene, se prodajo po telo ngodnl coni. — R. Porine, Ljubljana, Zrlnskeya cesta C, I. nadstr. 14155 Pozor, neveste! Na mesečne obroke dam kompletne spalnice, kuhinjo ter jedilnice, kakor cele sobno opreme, pod ugodnimi pogoji. Postrežba točna tor solidna. Obroki od 400 Din mesečno naprej. Naslov povo uprava „Jutra". 14167 Ležavna posoda od 13 do 80 hI vsebine, ae po ugodni ceni proda. — Ponudbe na J. Jelenlč, Ljub* ijana, Stara pot 1. 14120 Nov, težak voz (dira) zelo solidno delo, naprodaj po ugodni ceni. Naslov povo uprava „Jutra". 14134 Postelja, 2 omari, umivalnik, nočna omara z zrcali ln kamnitimi plofiča-ml, vse v dobrem stanju, se proda. Ogleda se med 1.—2. uro v Slomškovi ulici fit. 6, pritličje levo. 14162 Pohištvo ls hrastovega lesa, radi pomanjkanja prostora naprodaj Polzve se v škofjl ulici 13, III. nadstropje, vrata St. 20. 14083 (iščejo) Potnik kl potuje po Spodnji Štajerski, bi prevzel nakup deželnih pridelkov, kakor fižola, orehov, sadja, žita ln drugo, proti provizljL Ponudbe pod llfro „ J ako dober" na Aloma Dompany, Ljubljana, Kongresni trg. 14164 Poštna pomočnica lall me«U v boljfil hlfil proti toskrbl v hlfil ln mali nagradi. Vajena Je tudi vsemu gospodinjstvu. Cenj. ponudbe pod filfro ..Starejša gospa" Da upravo ..Jutra". 14139 Šivilja finega perila, želi mesta t kaki hlfil. — Event. sprejme todl šivanje nevestnih oprem na dom. Naalov pove oprava * Jutra". 14100 Zofo in 4 fotelje prav dobro ohranjeno, prodam poceni. Tudi miso. kompleten, zaprt umivalnik, nočno omarico ln drugo. Naalov pove uprava Jutra". 14119 ( BlagajnJčarka Bačetnlca, ifiče mesu v kaki rssUvraclJl. Cenj. ponudbe ■e prosi pod ..Pofitena" na »pravo ..Jutra". 13963 BoljSa natakarica Vobra računarlca, vefiča slo-reafičlne ln nemfičlne, želi bremeniti mesto, najraje v Ljubljani ali Zagrebu. Cenj. ponudbe se prosi pod filfro ».Natakarica" na uprav nifetvo ..Jutra". 13960 Prevozna lokomobila prav dobro ohranjena, • 80 HP, ee radi opustitve obrata proda. Stroj Je Iz tvornice Henrik Lanz, Mannhelm. — Franc Sket v Meetlnju, poŠta Podplat, Slovenija. 14131 Veliko denarja si prihranite, ako kupite ali naročite po konkurenčnih cenah prve vrste čevlje sa zimo pri Peter Oregorc, prej Jos. Beranlč, Maribor, Pod mostom fit. 22. 13433 čreva. V zalogi Imam vse Trste Črev po najnitji dnevni ceni. — Edino domače podjetje v Sloveniji-Ljubljana. Se priporočam vsem mesarjem ln gostilničarjem. Franc Zupan, črevar. Mestna klavnica. Pozor, prekajevalcit Urodso sta ssn ods! dva ie nerabljena, popjlnoms sova 8 t r o I a (Blitz Is Volf) oba na električni onsoo. PoU/e se pri Ježelu Krtžnar mesar In prekalev. Stražišče pri Kranju 13711 Hmeljske droge dolžine 6 m naprej, kupi vsako množino tvrdka Ivan Brlnovo, Oomllako pri Celju. 14009 Krompir in jabolka. Prodam 2—3 vagone krom- plrja ln pol vagona Jabolk. Jakob Belec, posestnik, Zg. Otok fit. 3, pošla Radovljica, Gorenjsko'. 14122 En vagon sadja divjih kostanjev, se proda. Pojasnila daje fit. 33, pofita RogaSka Slatina. 14103 Seno! Prodam več vagonov sladkega sena. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Ceno". 13885 Namizna jabolka najflnejle vofičenke v zabojih okoli 60 kg oddaja na zaboje po Din 8'75 za kilogram s zabojem vred Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska c. fit. 36. 14066 Branjerljo ali malo trgovino z meSanlm blagom na prometnem kraju, če mogoče z malim posestvom kupim aH pa kupim za to pripravno hlSo, z enodružinskim stanovanjem in malim posestvom na prometnem kraju. Ponudbe pod filfro ,,Prometni kraj" na upravnlfitvo ..Jutra". 14005 Soba s posebnim vhodom ln popolno oskrbo, se ISče sa enega ali dva gospoda, po možnosti v sredlul mesta. — Pouudbs pod ..Posebni vhod" na upravo „Jutra". 14154 Opremljena goba s 2 posteljama, električno razsvetljavo In uporabo kuhinje, se odda takoj sakon-skemu paru brez otrok. — Ponudbe pod Slfro »Zakonski par" na upravo „ J utra". 14116 Kot sostanovalec ifičem prlprosto stanovanje z sajtrkom. Naslov povo upr. ..Jutra" pod ..Solldnost". 14169 Opremljeno sobo mogoče s nporabo kuhinje, Ifiče zakonski par. Ponudbe na upravo „Jutra" pod filfro ..Kuhinja", 14153 Sobo z dvema posteljama la kuhinjo, ifičein. Plačam celo leto naprej, za časa fiole v Ljubljani. Naalov pove upr. „ J utra". 14137 Na stanovanje ln hrano se sprejme gospodična. — Naalov pove uprava „Jutra" 14098 Sobo s elektr. razsvetljavo, IMeta akademsko naobralsna gospoda. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Sloga". 14099 Na dobro domačo hrano se sprejmeta dva boljfia gospoda. Pozneje tudi soba na razpolago. Kje, pove uprava „ Jutra". 14101 Krasno posestvo v najlepfil legi Celje-Vojnlk, z dvema sUnovsnJsklma hl-Sama, obe v najboljfiem stanju. Ena Izmed teh Je sposobna za gostilno ln trgovino. Električna razsvetljava, prvovrstne njive, travniki, približno 12 oralov, kozolec, remlza, stiskalnica, mostna tehtnica, težki voz, 1 Švicarska krava, 2 prašiča, se takoj proda za 625.000 Din. Pojasnila dajs: Orad Vlfina-vae, pofita Vojnlk pri Celju. 13870 Vila • prostim sUnovanjetn 6 sob, ss proda. Dopise pod „V!la" na upravo „Jutra". 14157 Carinski uradnik g pravico na posredništvo, Lokomobilo 15 PH, prevozno. 1 stoječi parni kotel 8 At., 3 velike Železne peči, prodam. —• Rozman, Stolice • Jetlca. 13972 Bukova drva! Amerikancl, obrtniki! Enonadstropna trgovska hlSa. na glavnem trgu v Cerknici s vsem trgovskim Inventarjem ; v pritličju 1 kuhinja, 1 soba ln trgovski lokal s kletjo, v I. nadstr. 5 sob. K hlfil spada poslopje s 3 sobami, kuhinjo, malim vrtom, hlevom sa 18 glav živine ln vodovodom, skladišče sa nekoliko vagonov blaga, navadni hlev s trgovsko tehtnico, fiupa ln skedenj z lepim vrtom. — Hlfil pripada gozdna ln pa&Di&ka pravica. Pri hifil fie vpeljana trgovina z živino. Vprašati: Ivan Zgonc, trgovec v Cerknici pri Rakeku. 14109 Hotel Prodam takoj 2500 poloa,, i moderno zidan, z velikimi - - ...... trikrat klanih, Čisto suhih gospodarskimi poslopji. Je na teli vstopiti v Spedicljsko bukovih drv, na vagon po- Gorenjskem skupno z Inven-tvrdko. Cenjene ponudbe na stavljenih. — Bistrica, Boh. farjem naprodaj. VpraSanJa upravo ..Jutra" pod ..Carln- i je2ero fit. 137. pod ,. Leto v Ifiče" na upravo skl posrednik". 13951 _______„Jutra", 13591 Gospodična rrednje starosti, z dobrimi spričevali, zmožna sloven. In nemfikega jezika, ki Je že vodila samostojno podružnice slaščičarne (na račun), želi službo. Ponudbe pod fiifro ..Marljivost" na upravnlfitvo „ Jutra". 13894 Gospodična b prakso, zmožna slovenskega ln nemSkega jezika, stenografije ln strojepisja, želi službe. Ponudbe pod Šifro ..Slufiba" na upravo „Jutra" j 14061 fin , , .. ______ Mlad trg. pomočnik telezne in fipecerljske stroke, ifiče službe za UkoJ; najraje v meSani trgovini. — Naslov pove uprava „Jutra". 14041 j Akademik-elektrotehnlk ti rad dobil v svrho olaj-fianja Študija kako lnStruk-cijo, eventuelno primerno po* stransko službo. — Naslov v upravi ..Jutra" pod „Blago-hotna pomoč". 14036 Smoking ln obleko prodam. Ogleda ae pri krojaču FUler, Prečna ulica. 14084 OtroSki vozički, dvokolesa, mali motorji, šivalni stroji, pncumatlka, po znižani t v o r n 1 S k 1 ceni. ..Tribuna", F. B. L., LJubljana, Karelovska cesU st. 4. 14021 Kopalna banja dobro ohranjena, se ugodno proda. Ogleda se na Poljanski cesti St. 19. 18614 . Kuhinjska omara [(kredenca), dobro ohranjena ter otročja posteljica z mrežo. se proda pri rodbini Roter, Dunajska cesta fit. 25, hiša Tdnnies. 14160 Majhen Štedilnik ls litega železa in zimska suknja za srednjevellko osebo, oboje dobro ohranjeno, se ceno proda. — Poljanuka cesta 60, II. nadstr. 14148 Stroje za pletenje nogavlo, dobro ohranjene, kupim. Naslov pove uprava „Jutra". 14150 Parcela ood Tivoli jem se proda. Lahki pogoji. Ponudbe ood «Lepa lesa* na opravo «Jutra». 13837 Nova vila v LJubljani z vsem konfo^om, takoj prosta, se proda. Več se izve vsak delavnik 1.—2. ure na ASkercevi cesti 15, nasproti lekarne Bohinc. 13747 Knjiga Puikin-Prijatelj: Kapitanova hči, kl Je svoj Čas Izšla v Slovanski knjižnici, se kupi, ozlr. zamenja za novo Izdajo, kl v kratkem izide. Ponudbe na Tiskovno zadrugo v Ljubljani. Prefiernova ulica. Lepo vinogradno posestvo v Halozah, okoli Štiri orale vinograda s prvovrstnimi trtami, traminec. rizling Itd., smrekov ln bukov les, sado-notniki, z gosposko hlSo tn novozgrajeno vinlfrarijo, velika klet s posodo, s« radi oddaljenosti z lnventarjom vred takoj proda. Pismene ponudbe pod ,,Vinograd" na upravo „Jutra". 14016 Posestvo 7 in pol Joh., 2 novi z eter-nltom kriti hlfil, 10 sodov ln moderna stiskalnica, »tolar« sko ln kleparsko orodje, se takoj proda. Vprafia ne pri posestniku : Rosandlč, St. Jurij ob Ju!, žel. ali v gostilni Kincol. 14007 2 parceli v Zeleni Jami I ki c—lta 847 m*, prodam I za 22.500 Din. Naslov pove I uprava ..Jutra". 14156 Prazno ali oprem, sobo s souporabo kuhinje. 1 fi č s starejši zakonski par brez otrok aa UkoJ. Ponudbe pod filfro ..Kuhinja" na upravo ..Jutra". 18984 Eleg. mesečno sobo z 2 posteljama, ako mogoče s posebnim vhodom v bližini kavarno „Emona", Ifiče boljfil gospod. Cenj. ponudbe je poslati na upravo „Jutra" pod filfro ..Elegantna soba". 13981 Prazno ali oprem, sobo Ifiče zakonski par brez otrok UkoJ v cent rumu. Ponudbe na upravo „Jutra" pod filfro ..Uradnik". 13970 Trije akademiki polnokrvnl Štajerci, iščejo 3 srčkaue vodnice po ljubljanski megli. Cenjone dopise pod ..Zdenko", ..Hlnko" ln ..Franjo" na upravo „ J utra" 14144 Živahne korespondence želi mlad, naobražen gospod z lstotaklmi gospodičnami. — Cenjone dopise po možnosti s sliko, kl se na željo vrne, nasloviti na upr. „ J utra" pod filfro ..Triglav", 14151 2enltna ponudba. Mladenič star 24 let, ključavničar, sedaj v drž. službi, želi znanja z gospodično v starosti 20—30 let, kl bi mu pripomogla do samostojnosti. Vdove niso izključeno. — Le resne dopise Je poslati pod ..Tajnost 1923" na upravo ..Jutra". 14118 Sest nas je dolgčas nam jt, lufitne smo vse; fantje okorajžlte se U plfilte na te rožice: Kopriva. Bodeča neža, RaplncelJ, Peh-tran, Rožmarin, Lilija. Dopise pod ..Sestorica" na upr. ..Jutra". 14126 Zanimive korespondence želita dve mladi. Inteligentni gospodični s akademlčno Izobraženima goepodoma, lepe dufie ln tudi zunanjosti. Prednost imajo Dalmatlncl in Bosanci. Pismene ponudbe pod ..Smlljka-Boslljka" na upravo „Jutra". 14127 Gospodična v sivem kostumu, z Ideal, imenom Milica, kl Je sedela 2. nov. opoldne v ..Evropi" Celje v družbi mlajše, se najsrčneje naprofia, da poSlJe naslov na upravo „Jutra" pod ..Občudovalec". 14128 Mimi-Mimi dvlgntU pismo pri upravi ..Jutra". 14171 Na poStno ležeče nI več dovoljeno pisati, na to naj pomisli gospod, kl Je pisal pod ..Lepa bodočnost". 14096 Novoporočenl par Ifiče v stari hlfil s 1. majem 1924 sUnovanJs 1—2 sob, kuhinje In prltiklln. Ponuabe pod ..MaJ 1924" na upravo ..Jutra". 18946 V Gružu, Dalmacija se proda radi preselitve do-broldoča trgovina brez konkurence. (čevlji, perilo, galanterija na drobno ln debelo.) Potreben kaplUl 60 do 80.000 Din v gotovini. Sta- I novanje 4 sob na razpolago1 UkoJ. Pismene ponudbe pod ,,NajpromeUeJSa luka" na Aloma Companj, LJubljana. Kongresni trg. 1*166 Do 50.000 Din posojila lfičem proti prvovrstni sigurnosti ln visokim obrestlm. — Ponudbe pod ..Oaranclja 50,000" na upravo „Jutra". 14145 Ugodna prilika sa akademike, kl želijo zabave v krogu fitlrib mladih, razposajenih (pofitenlh ln idealnih) gospodlčen. Dopise pod ..Carmeo. Lujza. Tosca, Mlgnon" na upravo ..Jutra". Prednost imajo Dalmatlncl ln Srbi. 14170 Prijeten pisemski razgovor st telim sa samotne zimske večore z lntellgentom. kl mu želim enako krajfiati čas. — Sem samostojna. Obojestranska simpatija ne izključuje osebnega znanja. — Pismene ponudbe pod filfro ..Listi v Jeseni" na npravo „ J utra". 18974 Kot druiabnica pristopi trg. naobralena gospodična s kapitalom do Din 35.000. event. posodi na sigurno mesto. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod fiifro ..Družabnlca". 14114 Posojilo ali družabnika z 15.000 Din za razširjenje dobičkonosnega podjetja, ISče agilen podjetnik. — Ponudbe pod Šifro ..TakoJ dobiček" na upravo ,.Jutra". 14080 1500 Din mesečne rente izplačujem dotlčnemu, kateri hoče naložiti 50.000 Din v izvrstno trgovino. — Ponudbe naj so vpoSlJeJo pod Slfro ,,Mesečna renta" na upravo „Jutra". 14069 6000 Din posojila ISče privatni nameščenec s 3500 Din meoočn« plače. Vračljivo v mesečnih obrokih najkes-nejo v 1 letu. Obrostt poljubne. Ponudbe pod ..TakoJ 6000" na upravo ..Jutra". 14161 261etni poduradnH' inteligenten In resnega značaja, želi v svrho ženltve znanja z gospodično od 16 do 22 let. Cenjene ponudbe pod fiifro „8reča" na upravo .,Jutra". 14125 Nesrečna mladenka Ifiče dobrega filoveka, kl bi Ji pomagal Is velike stiske. Povrnem s obrestmi — Le resne ponudbe se prosi na upravo „ Jutra" pod ..Nad prepadom". 13966 Seznaniti se želita tem potom radi pomanjkanja poznanstva dva uradnika v starosti 25 in 29 let z gospodičnama do Iste sUrosti. Le resne ponudbe s sliko, kl se vrne. Je poslati na upravo „Jutra'* pod „Drago 25" ln ..Milan 29". Tajnost častna stvar, 14043 Dora !n Jelka! Dvignite pismo v upravi. Do svidenja v sredo. Avlto ln Gelgl. 14108 Katera lepa In bogata gospodična ali vdova bi podpirala akademika, da konča svoje Študije?— Brezpogojno za to Ji nudi roko ln srce. Dopise na upravo ..Jutra" pod ..Sreča v ljubezni". 14038 Klavir zelo pripraven sa začetnike, se proda po zelo nizki ceni radi pomanjkanja prostora. Naslov pove uprava ..Jutra" 14129 Kdo bi založi! pošteno trgovko na prometnem kraju SuSaka s kakršnimkoli blagom v komisijo? Galanterija, porcelan, pletenine, bazar ln manufaktura priporočljivo Ponudbe prosi J. Biller, Ljubljana, Kongresni trg 6. 14147 Elektro-motor 1 in pol HP, se samenja za elektro-motor od 3 do 5 IIP, event se ga kupi. — ..Tribuna", F. B. L.. Ljubljana, Kar lovska cesta St. 4. 14019 Glasbeno teorijo; harmonijo, kompozicijo, zgodovino glasbe Itd. poučujem. Obračati so Je pismeno na kapelnlka P a u e r , Opera. 13958 Poučujem glasovir, komorno glazbo (ansambl) ln korepetiram (pesem, opero itd.). Obračati se Je pismeno na kapelnlka Pauer, Opera. 13956 Prstan se je naSel. Naslov pove uprava „ J utra" 14115 Mlad doktor samec, brez vsakih obveznosti, Iščo dobrosrčno osebo, ki bi mu pomagala lz tre-notne denarne težkoče. Od-plačoval bi — z obrestmi — v mesečnih obrokih. — Za protluslugo stori, kar Je v njegovi moči. — Ponudbo na upravo ..Jutra" pod filfro „21vljenje". 14165 Rezanje drv z motorno fiago — Ludovlk Ilešlč na Frlfikovon, Vojafika ulica. 12664 Modistka Z. Gorjano š Co., Ljubljana, Sv. Petra cesta it 27, poleg botela ..Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila bartu nastlb ln fllz klobukov. -Postrežba točna. 11146 Na fino hrano se sprejmejo 8—4 gospodje ali gospodične. Naslov pove uprava „Jutra". 18978 Gumbi lz blaga se izdelujejo najceneje na Dunajski cesti 17, III. nad. 13908 Slike za legitimacije kakor tudi vsa druga strokovna dela prevzema in izdeluje najhitreje fotograf Hugon HIbfier, LJubljana, Valvasorjev trg 7, nasproti Krlžanske cerkve. 229 Rabljene britvice „OilleU", „Mem" In velike, se sprejemajo v električno bruflenje v drogerlji Anton K a n o , Ljubljana, Židovska ulica 1. 216 Nemščino in druge ljudskofiolske predmete poučuje pooeni gospodična. Naslov pove uprava „Jutra". 14046 liiiliii^ Modistka HoM. Ljubljana Sv. Petra cesta 27 poleg hotela Tratnik priporoča svojo Telilo zalogo vsakovrstnih Sprejema damake in mo&k« klobuk« T prekrojeianja la vsa popravila Zaloga Spaterle oblik ter vseh potrebščin za modiatk* Postretba t o črna Cene najnižje bik Tone tac Mih Krajnc poročena S. ortobn 1923 TsL SrallSu BoEaa (odele) rabljeni, čiSSeni in desin« ficirani, več vrst, za različno uporabo, po ugodni ceni na prodaj na debelo in drobno, Poizve se v trgovini V, Panholzer, Ljubljana, Pražakova ulica. 6787 sa loto 1924 samo za preproda|alct Delniška tiskarna a. a. «« v LJubljani. Zahvala. Ob prebritkl Izgubi svojega nepozabnega soproga, brata, svaka in strica, gospoda Mr.Ph. Vinka Prochazka Izrekam vsem cen], udeležnikom, kl so ga spremili k večnemu počitku svoio naj-Iskreneišo zahvalo. Posebno se zahvaljujem g. dr. SlechtI za njegovo veliko brezprlmerno požrtvovalnost ob času bolezni rajnkega, dalje gg. lekarnarjem za častlto spremstvo In veliko denarno zbirko v tako plemenit namen, gg. častnikom, muzild Dravske dlv. oblasti ln vojaštvu, gg. apotekarsklm saradnlkom za krasen venec, enako «Ce-skl obcl», Sokolu II., Ribarskemu društvu. NaJIskreneJša hvala vsem darovalcem vencev In cvetja ln za ustno kot pismeno Izražena sožalja! V Ljubljani, dne 5. novembra 1923. Zdenka Prochizkova lekarnarjeva vdova. . . , i i , » # i f Stanka pl. Kappusova, ro|. Svlgelj, Javlja v svojem In imenu svojih otrok Vlaste, Janeka in Stanke ter v imenu rodbine pl. Kappusove In Svlgeljnove pretužno vest, da je njih nepozabni mož, oče, sin, brat, zet, svak In stric, gospod Ivan pi. Kappus danes, previden s svetotajstvl ob