I o i-'; j r. ; • - I o7 Lil A L JUD SU 209 v Trsta« v Četrtek, 2. septembra 1920. Posamezna številka 30 stoL Letnik Ll Nnotahu: n 1 mem L 8.-% L 7S.—, v lnattmsto Tiirm — O^iaaniai za 1 ms prortoca ta obrtne oghii 75 rtot, ll oglase denarnih aarodov L Z— jsed* najmanj L X Urcdnittro te upravvifttTo: Tnt (3). ulico S. Franceaco d'Aaaiai 20. T»» Ufoa 11-97. Dopitf a»j m poiiljaio izključno uredništvu, oflaai, reklo* ■adi« ta datar po upramiitvu- Rokopiai m o« vračajo. Ntfraddm« pismo se no spre emajo. — Laat, založba ta tisk Tiskarne „Edinost" Podnrcdntttvo ▼ Gorici: nOca CHosui Carducd BL 7, L n. — Telef. It 827 Glavni in odgovora! urednik: prof. Filip Potic. Stari In mladi Moramo se vrniti k temu predmetu, da izpolnimo obljubo, ki smo Jo dali v torkovi številki v naših uvodnih besedah k člaziku pod istim naslovom- V pospremnih mislih k prispevku, ki smo ga prejeli iz krogov naše mladine ter ga objavili v omenjeni Številki, smo postavili tudi nekoliko vprašanj, ki se nanašajo na razmerje med «starimi» in «mladimi«. Eno se je glasilo: Kaj se sploh pravi biti mlad ali star s stališča socijalno-političnega življenja? Če hočemo sploh stvarno in jasno govoriti o razmerju med starimi in mladimi, si moramo biti predvsem na jasnem glede gornjega vprašanja. Drugače bomo metali tja in sem le prazne besede brez vsakega pravega pomena. Socijalno življenje je po določenem redu vršeča in vrteča se igra vrednosti. Vsaka dobrina, vsaka oseba, skupina imajo svojo določeno vrednost, so vrednote. Te so tem večje, tem bolj dragocene, čim bolj služijo za dosego onih ciljev, ki jih mora dosegati človeška družba, ako naj se ohrani. Kdo je torej več vreden: stari ali mladi? Ali je to vprašanje pravilno postavljeno na ta način? Ali je mladost in starost sploh kaka legitimacija, s katero se lahko izkaže socijalna vrednost posameznika in skupin? OdloČimo se v prid mladim in recimo: mladi so več vredni, kajti mladina je polna navdušenja, entuzijazma, idealizma, požrtvovalnosti ter ima raznne druge dobre lastnosti, ki jih že k slabotnosti nagnjeno starejše pokolenje nima in ne more imeti. In sedaj pojdimo v duhu nazaj v L 1917. in sicer v Francijo. Tedaj je bila vojna. Kakor v drugih državah, tako e bil tudi napor Francije skrajen. Kakor po drugih državah, ta^ ko se je nahajala tudi v Franciji «stranka», ki je bila zgubila vero v zmago. Duševni voditelji teh «defeti-» stov», ki bi bili sklenili tudi mir z Nemčijo, so bili Caillaux, Malvy in razni drugi politiki. Njihova agitacija je spravljala v nevarnost duh odpornosti francoskega naroda proti sovražniku. Položaj je postal tak, da se je ali moralo napraviti operacijo, ki naj odstrani defetistične politike, ali pa se odločiti za mir in kapitulacijo, za poraz. Kakor znano, je prišlo do operacije. Našel se je odločen, pogumen mož, poln navdušenja in idealizma, ki je postavil Caillaux-a, Malvy-ja in druge pred sodišče ter sklenil, da bo šla Francija do skrajnosti, do zmage. Ta mož s takim mladeniškim značajem, s tako mlade-niško odločnostjo je bil Clemenceau, In ko je prevzel vajeti že precej zavožene kočije v svoje roke, mu je bilo blizu 80 let. Nešteto mlajših politikov doli do dobe 30 let je imela Francija v rezervi, ietotako nefiteto starih izkušenih bivših ministrov, a ni se našel med njimi, ki bi bil kos orjaški nalogi, da prisili ljudstvo, ki je bilo z defetistično propagando že precej omajano, k vztrajanju do konca do zmage. Če je odločnost, navdušenje, vztrajnost, idealizem lastnost, ki je dika in dokaz mladosti, je bil osemdesetletni Cleirenceau pristen mladenič. Tudi iz vsakdanjega praktičnega življenja bi mogli navesti nešteto primerov mladih starcev in starih mladeničev. Pa mislimo, da zadostuje že ta primer, da nista ne mladost ne starost nikaka legitimacija, ki bi pričala o kakršnikoli vrednosti posameznika. A le s tega stališča moremo presojati stvari in osebe. Kdor ni in ne bo ustvaril nikdar ničesar ne ■zase ne za družbo, ga moreš svobodno vreči med staro šaro, naj bo mlad ali star. Če vzamemo torej to edino pravilno podlago za presojanje vrednosti posameznikov skupin in pokolenj, je jasno, da je v resnici mladeniško stremljenje le ono, ki nas žene k ustvarjanju socijalnih vrednot. Duh dela človeka mladega in starega brez ozira na leta. Mladost je ustvarjanje, delo, vedno obnavljajoči se duh napredka v skladu j& časom in razmerami. Mladost je prožnost in podjetnost, vzdržnost, treznost, idealizem, krepost. Kdor se obnavlja v teh lastnostih je in ostane mlad kljub letom, kdor se ne povzpne do njih, je kljub svojim 20 letom popoln starec. Prej ali slej pride v družbi vsakdo na površje, do zasluženega plačila za svoj trud in svoje požrtvovalno socijalno delo. Toda le tisti, ki se ohranijo mladi po duhu. Brez razlike let se znajdejo stari in mladi mladeniči duha na najtežjih mestih, v prvih vrstah! Pot je težavna, trnjeva. Pot dela zase in za družbo. Starim in mladim bi poklicali tu v spomin besede, ki jih je napisal v VI. poglavju svoje knjige «Der Zweck im Recht» Ihering. Ta sve-tovno-znani in slavni učitelj prava pravi na dotičnem mestu: «Dve sta smeri, v katerih se izraža delo za druge: v vplivu našega življenja na sodobnike in na potomce. Mera obeh vplivov nam daje merilo za vrednost človeškega življenja; toliko življenja posameznikov kolikor življenja narodov. Kakor znano, je pojem vrednosti relativen, to Je pripravnost kake stvari za dosego kateregakoli cilja. Z ozirom na Človeško Življenje pomeni vprašanje vrednosti: kakšno korist je imela od njega družba? Po tem presoja družba vrednost. Kriterij za vrednost, ki se prisoja, je slavnost imena. Naše ime sega v svetu navadno tako daleč in njega slava traja tako dolgo, kot traja naš pomen za svet». Na drugem mestu pa: «Lavorike ne padajo nikomur v naročje brez truda in brez zaslug, marveč zahtevajo navadno, da moraš zastaviti zanje celo življenje«. Madostni duhovi vseh let bodo gotovo zastavljali vse svoje sile in sposobnosti, da si stečejo zasluge in lavorike. Starine vseh let — od 20. do 80. — se bodo požvižgali na lavorike. Ta razlika je, ki loči v socijalnem življenju vsa poko-lenja vprek na tabor starih in mladih, tako da imamo, kakor že naglašeno, pristne starce med 25-letnimi mladeniči in krepke mladeniške duhove v zadnjih dobah življenja, ki nam je odmerjeno. Tako je vprašanje starih in mladih s stališča socijalne vrednosti oseb. Vrednost ne pozna razlike let. Volja in sposobnost sta njena roditelja. Je pa pri na* Še ono drugo vprašanje razmerja med «mladimi» in «starimi», ki se promatra in presoja z drugačnih vidikov. Govorili bomo tudi o teh vidikih, ker gre za naš važen socijalni problem. bilo. Izpod ruševin ao potegnili letalskega majorja Sivillo in poročnika De Biase, ki sta bili v zelo nevarnem stanju prepeljana v bolnico. Finančni ukrepi zn dvl$ lire 25, 10 in 5 lirski baukove! se odtegnejo iz prometa - V oktobra se izdajo srebrni 5 in 10 lirski novci RIM, 1. Ministrski svet je odobril na včerajšnji seji kr. odlok, ki določa naslednje: S prvim septembrom preda državni zaklad zavodu «Banca d'Italia* celokupno Morganovo posojilo v znesku 90,000.000 dolarjev, ki je bilo najeto v Ameriki v mesecu septembru leta 1925. Na podlagi tega zneska anulira «Banca d'Italia» svoj kredit v višini 2.500,000.000 lir, ki je nastal iz denarnega obtoka na jpačun drŽave. Na ta način se zniža obtok bančnih zavodov na račun države, ki je znašal 31. julija 1926 6.725,500.000 lir, na 4.229,500.000 lir, in zlate zaloge zavoda «Banca dTtalia» narastejo za približno 455 milijonov zlatih lir. Obtok državnih bankovcev, ki je znašal 31. julija 1929 okolu 2.100,000.000 lir, se zniža za 400 milijonov lir, ker se 25-lirski bankovci odtegnejo iz prometa ter uničijo, ne da bi se jih nadomestilo. Ravnotako se odtegnejo iz prometa pet- in desetlirski bankovci. V oktobru mesecu leta 19£6 pridejo na njihovo mesto srebrni pet- in desetlirskl novci. Finančni minister je pojasnil ministrskemu svetu vsebino zakonskega odloka glede zaščite ljudskih prihrankov v raznih denarnih zavodih. Odlok vsebuje navodila za nadzorovanje, ki ga bo vršila «Bane a d*Italla» nad zavodi, v katerih so naloženi ljudski prihranki. Za ustanovitev novih bančnih zavodov ali pa njihovih podružnic Je potrebno pooblastilo finančnega in gospodarskega ministrstva. 2e obstoječe banke niso dolžne prositi imenovana ministrstva za pooblastilo. / Emisijski zavod bo natančno nadzoroval izvrševanje vseh teh določb, ki urejujejo poslovanje onih denarnih zavodov, kateri imajo opravka z ljudskimi prihranki. Ministrski svet je odobril vse predložene ukrepe finančnega ministra, ki stremijo za postopnim dvigom lire. «Agenzia Roma» pravi, da se bo na podlagi teh finančnih ukrepov znatno dvignila vrednost lire ter polagoma zboljšala italijanska trgovinska bilanca. V veliki meri bo pripomoglo k temu znižanje uvoza nepotrebnih izdelkov v Italijo. _ Prltetak zralMtmu Izpitov na srednjih šolah dne 21. septembra RIM, 1. Prosvetno ministrstvo sporoča: Dne 21. septembra pričnejo na srednješolskih zavodih pismeni zrelostni izpiti ter se bodo vršili v onem redu, kakor v preteklem juliju. Šolsko leto 1926-1927 se bo otvorilo dne 6. oktobra s svečano službo božjo. Fodorionl prid« 12. na Reko REKA, 1. Uradno se potrjuje, da bo notranji minister Federzoni ob priliki sedme obletnice legijonarskega pohoda dne 12. septembra prišel na Reko. Istega dne se bo izvršilo odkritje leva Sv. Marka na pomolu Adamič. Rečani pripravljajo velikemu gostu svečan sprejem Otvoritev bo: BOLOGNA, 1. Ob navzočnosti župana comm. Puppinija in zastopnikov bančnih zavodov so bili danes svečano otvor j eni prostori nove borze za vrednostne papirje. Borza bo pričela poslovati že jutri. Polet dveh ruskih letalcev preko Evrope Zračno potovanje Is Rima preko Dunaja In Berlina v Moskvo RIM, 1. Ruska letalca Gromov in Ca-Sevik sta danes ob %25 zjutraj odpotovala s svojim letalom iz Le Bourget ter sta pristala ob 13.1d na letališču Cento-celle pri Rimu. Letalca nameravata nadaljevati polet v Moskvo preko Berlina. Ob 14.50 sta odplula iz Centocelle proti Dunaju. HSS proti ft. HIMfo Pred odpravo ministrstva za izenačenje zakonov BEOGRAD, 1. (Izv.) Splošni politični položaj se tekom današnjega dne ni prav nič izpremenil. Po izjavah Članov vladne večine, ki so Jih tekom današnjega dne dali novinarjem, se opaža precejšnja sigurnost vlade, sigurnost, ki bo gotovo trajala vsaj do sklicanja narodne skupščine; za tedaj se pa pričakujejo novi dogodki. Radičevci upajo na velik uspeh njihove interpelacije proti dr. Nikiću. Zatrjujejo, da je interpelacija vzbudila mnogo komentarjev, ki niso nikakor ugodni za dr. Nikića Dr. Nikič pa je dal danes novinarjem obširno izjavo, v kateri zavrača vse očitke radičevcev in izjavlja, da je njegova vest popolnoma čista. Med radičevci v Beogradu je bilo danes opaziti precejšnjo živahnost. Pavle Radić se je dopoldne dolgo razgovarjal po telefonu s Stjepanom Radićem, ki se nahaja v Zagrebu. V družbi radićevskih ministrov je zvečer odpotoval v Zagreb, kjer se bo vrtila pod predsedstvom Stjepana Radića konferenca HSS. Razpravljali bodo o poUtični situaciji in o direktivah za bodoče postopanje. Stjepan Radić bo Jutri odpotoval v Ženevo. Do njegovega povratka gotovo ne bo prišlo do preokretov v politiki HSS. Pozneje pa bo Stjepan Radić gotovo pritisnil na Uzunoviča radi doktorja Nikića ter bo zahteval, da dr. Ni-kić zapusti vlado. Iz Sarajeva se je povrnil minister za izenačenje zakonov dr. Srskić, ki je obiskal skupščinskega predsednika Trifkovića in ministrskega predsednika Uzunovića, pri katerih se je informiral o političnem položaju. Minister Srskić Je izjavil novinarjem, da bo do začetka oktobra končal vsa dela, predvsem zakon o centralni upravi in uredbo o no-, vinarjih, nakar bo delo njegovega re-Borta likvidirano in se bo ministrstvo za izenačenje zakonov ukinilo. Tekom dopoldneva se je danes vršila tudi kratka seja ministrskega sveta, ki pa ni vzbudila nikake pozornosti Se do popolnega soglasja. Vendar izgleda, da se s tem korakom pripravljajo velike težave za vbodoče. Zato je Briand poizkusil odpraviti eventuelne težave s tem, da je že vnaprej v izčrpni meri izmenjal misli z vsemi poslaniki evropskih držav, ki prihajajo pri teh vprašanjih v poštev. Vprašanje sestave Svete Dražbe narodov ŽENEVA, 1. Španski delegat Palacios je na seji študijske komisije za sestavo Sveta Družbo narodov izjavil, da španska vlada z gotovostjo pričakuje, da bo komisija odobrila zahtevo Španije jpo stalnem mestu v Svetu Družbe narodov. Komisija pa je sklenila, da najprej raz^ pravlja o nestalnih mestih. Sprejela je določbo, da se volijo nestalni člani za dobo treh let in da se vsako leto voli tretjina nestalnih članov nanovo. Gle-4e odločitve o ponovni volitvi nestalnih Članov sveta se komisija ni mogla ze-dinlti, ampak je izvolila podkomisijo, ki naj se v tajni seji bavi s tem delikatnim vprašanjem. Ta podkomisija je sestavljena sledeče: Brouckere, Scialo-ja, Fromageot, Guani, Sloborg, Sokal, lord Robert Cecil, nemški poslanik v. Hoesch in predsednik Motta. Španska vztraja pri svoji zahtevi glede Sveta Dražbe narodov S. SEBASTIANO, 1. Zunanji minister Yanguas je novinarjem govoril o prihodnjem zasedanju Družbe narodov ter je ob tej: priliki izjavil, da se stališče Španske ni nikakor ispremenilo. Vlada še zmerom vztraja pri svoji zahtevi, da mora Španska dobiti stalnega zastopnika v Svetu Družbe narodov. Drage kombinacije ne pridejo nikakor v poštev. _ Tangersko vprašanje Francoski tisk o Španskih zahtevah in o italijanski politiki PARIZ, 1. Vsi listi se Še zmerom obširno bavijo s taugerskim vprašanjem. Iz dobe pravljičnega življenja stopa «Figaro» piše: Ali je res, da je dal neki f Rusija s počasnimi koraki v svet. Doba diplomatski incident Španiji pobudo ■ grozodejstev in nasilja je že daleč za Hud potres 4000 hiš na Azorskih otokih porušenih LONDON, 1. Iz Llsbone poroča jot Hudi potresni sunki so povzročili mnogo škode na Azorskih otokih. Posebno močan je bil potres v mestecu Horta, kjer je porušil skoro vse hiše. Kakor pravijo prve vesti, ki so prispele v Lis-bono, je precej ljudi izgubilo življenje^ O potresu prihajajo še naslednje podrobnosti: Izpod ruševin je bilo do sedaj potegnjenih 14 trupel, ranjenih pa je več kot 400 oseb. Najhujše tresljaje je bilo zaznamovati ob obalah, kjer se še sedaj ponavljajo potresni sunki, ki pa niso več tako močni. Ljudje Žive na prostem, ker so hise večinoma porušene ali poškodovane in ker se boje novega potresa. Kači maj o, da"se je zrušilo kakih 4000 hiš. Med prebivalstvom se je pojavilo hudo pomanjkanje, "ker ni živil in ker primanjkuje tudi vode. Vlada je sporočila guvernerju otokov, da je odposlala proti Azorskim otokom tri vojne križarke, ki prinašajo zdravila, zdravnike, živila, šotore in les. LISBONA, 1. Guverner hortskega okrožja potrjuje, da je včeraj ob 11 nastal hud potres, radi katerega se je zrušilo mnogo hiš. Potres je zahteval kakih petdeset Človeških žrtev. Vu-PeJ-Fn ranjen? ŠANGHAJ, 1. Iz japonskega vira prihajajoča vest pravi, da je bil goneral Vu-Pej-Fu ranjen v nekem boju z kan-tonsko rdečo vojsko. Chamberlaiu pri Brinndu PARIZ, 1. Angleški zunanji minister je včeraj prispel v Pariz. Poselil je Brianda, s katerim se je razgovarjal o tanger3kem vprašanju in o vprašanju sestave Sveta Družbe narodov. diplomatski za njene zahteve glede Tangerja? Ali je res, da sta se dve latinski sestri, Italija in Španska, na prikrit način zdru- nami in na njeno mesto stopa novo življenje polno gospodarskega snovanja. Oglejmo si njena pota. Z Nepom — žile, da bi skušale iztrgati Franciji kako i leta 1921 — je Lenin s svojo parolo za- Latalska nasrača i Vojaško letalo padlo na tla - Dva oficirja težko ranjene RIM, 1. «11 Piccolo Giornale dTtalia* poroča iz Brunecka (Poadižje), da se je včeraj dogodila tamkaj velika letalska nesreča. Da se proslavi na svečan način prihod prestolonaslednika v Bruneck, so krožila nad mestom tri vojaSka letala. Naenkrat je eno letalo iz do sedaj še nepojasnjenih vzrokov treščilo z veliko silo na tla ter se popolnoma raz- nevinarjl končali turno j o pa Jugoslaviji BEOGRAD, 1. Včeraj so tukaj zaključili turnejo po Jugoslaviji romunski časnikarji, ki so si ogledali vsa važnejša mesta države, od Novega Sada pa do Lovčena. Opoldne je na čast romunskim časnikarjem priredilo zunanje ministrstvo banket, ki so se ga udeležili tudi zastopniki tukajšnjih časnikarjev. Popoldne pa je bila prirejena v časnikarskem klubu čajanka, kjer je romunske novinarje pozdravil v imenu Jugoslovanske časnikarske zveze poslanec F. S mode j. Zvečer ob 7 so se odpeljali po Donavi navzdol nazaj v svojo domovino. ___ Pred zasedanjem Družbe narodov PARIZ, 1. Pariško časopisje piše o prihodnji seji Družbe narodov precej pesimistično. Verjetno je samo, da bo sprejeta Nemčija. Vse drugo je v zraku. «Matin» pravi: Družba narodov je v nevarnosti. Vedno bolj se množe mnenja, da so ženevske razprave za gotove države odveč in nekateri smatrajo to napravo celo za škodljivo. To so ljudje, ki bi s svojimi zahtevami radi čim prej povzročili nov mednarodni spor. Ni nobenega dvoma, da' je na delu podzemska sila prot Družbi narodov in jo bo skušala pri prihodnji seji spraviti v kritičen položaj. Vendar smo prepričani, da je to delo obsojeno na neuspeh. Zarotniki proti Družbi narodov ne bodo mogli dolgo ostati v temi. Ko jih bomo pa razkrinkali, ne bodo igrali več častne vloge. Po mnenju tukajšnjih vladnih krogov je sprejem Nemčije v Družbo narodov in priznanje stalnega sedeža v Svetu Družbe narodov popolnoma zagotovljen. Med merodajnizni činitelji v Londonu in Parizu je priSlo v tej zadevi njeno sredozemsko ozemlje in da bi to storile s posrednim odobravanjem kake druge velesile, ki je podpisala locarn-ski pakt? česa rabi Španija, da si spet pribori 'svoje nekdanje blagostanje? Trgovanja in prometa. To pa ji zamoreta dati samo Francija in zapadna Evropa. Vse kar škoduje in ovira francosko civilizacijo v Severni Afriki, škoduje tudi bodočnosti Španske. Če bi se Italija ustalila v Maroku, bi se to gotovo ne .zgodilo v korist Španske. Italija in Nemčija, ki so preobljudene, bi delale hudo konkurenco španski emigraciji. Italija išče novih kolonij, ker jih rabi in ker ima do njih pravico, v kolikor se to sklada z dolžnostmi, ki jih je prevzela. Katera ozemlja pa lahko najde na obalah Sredozemskega morja? Tunis in Alžir preživljajo že mnogo Italijanov. Drugega ne ostane, kot nov teritorij in to je bad Španski Maroko. Ali pa nameravaj Španska prepustiti svoj protektorat Italiji? Anglija bi tega nikoli ne dovolila. Bodočnost Italije ni v Severni Afriki, pač pa na vzhodu. Rusija in Tenger MOSKVA, 1. Agencija Tass sporoča: Španska zahteva revizijo aldžesirskega dogovora, katerega je podpisala tudi Rusija. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da ne bo ZSSR priznala nikako iz-premembo tega dogovora, ki bi bila storjena brez njenega soglašanja. Angleška vlada in radarska stavka LONDON, 1. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je MacDonald izjavil, da bi vlada morala dati inicijativo za rešitev rudarskega spora. Sklicala naj bi v to svrho posebno konferenco rudarjev in lastnikov ter naj bi tudi sama imenovala svoje zastopnike. Winston Churchill je izjavil, da bi bila vlada pripravljena staviti predloge za poravnavo spora, če bi obe stranki to zahtevali. Vendar pa v sedanjem trenotku ni mogoče, da bi vlada posre- stavil pot skrajni komunistični struji, ki je hotela z vso silo zabarikadirati pot. svobodnemu razvoju gospodarstva v kapitalističnem smislu. «Mi moramo ,še pi j učiti kapitalistični sistem gospodarstva ter k njemu hoditi v šolo, da bomo sposobni prevzeti njega dedšči-no.» Tako je rekel Lenin, oče ruske revolucije, in tako se godi danes v Rusiji. Z jamstvom tujemu kapitalu, da se lahko svobodno razvija, je Rusija privabila ogromno tujega denarja v deželo, ki mu nudi vse pogoje sijajnega zaslužka. Danes se države in posamezna .velepodjetja podijo za komisije. A Rusi so pri tem jako izbirčni. Dopuste le ona, od katerih imajo res nekaj in katera so sposobna nekaj ustvariti. Koncesije na polju industrije in trgovine se množe dan na dan. Prednjači jo jim po narodnosti Nemci in Angleži, oziroma Amerikanci. Na drugi strani vidimo pri poljedelstvu vedno večji napredek, zemlja se obdeluje racionalneje in kmet sme fevobodno razpolagati s svojimi pridelki. S tem, da je odpravljena rekvizicija oziroma prisiljena oddaja, je kmet zadobil voljo do dela in ne producira samo toliko, kar rabi zase in za družino, ampak tudi za trg. Ruski kmet, ki Ze po svoji naravi ni bil nikdar naklonjen boljševizmu, ampak so ga le obljube zvabile v mreže in vrvež revolucije, si danes ustvarja sam svojo srečo, svoboden, brez biča pomješčika. Razlaščena je veleposest razen malih izjem, to so oni, katerih svojci imajo posebne zasluge za narod in revolucijo. Rusija ima tudi svoje borze, ki so živahnejše od naših in kjer se dnevno zaključujejo kupčije, ki gredo v milijone zlatih rublje v. Rusija gre počasi na pot konsolida^ cije, njene razdrapane razmere se čistijo in celijo. Preureja notranjost. Počasi, ampak gotovo, se utrjuje nov družabni red in država, nekdaj tako obso-vražena, pridobiva na ugledu. Rusija, nekdaj kolos na lončenih nogah, dobiva novo podlago. Položaj je po vseh dovala, ker predstavlja vprašanje delovnega urnika in plač nepremostljivo znakih sedaj takšen, da bi bil vsnJ< po-oviro. Če bi ta ovira izginila, bi bilojizkus vzpostavitve carstva zaman. mogoče skleniti sporazum, ki bi veljal za vso državo. Nov proces t Angori CARIGRAD, 1. V Angori se je pričel že tretji veleizdajniški proces. Sedaj je na vrsti Abdul Kadir, ki ga dolže, da je tudi sodeloval pri zaroti proti Kemal paši. ANGORA, 1. Abdul Kadir, ki je bil obdolžen, da je pripravljal zaroto proti Kemal paši, je bil obsojen na smrt. Obsodba se bo izvršila še tr> noč. Karakhan v Moskvi MOSKVA, 1. Sovjetski poslanik v Pekingu, Karakhan, je bil pozvan v Moskvo, da poda vladi ZSSR poročilo o položaju na Kitajskem. Kljub vsemu ima Rusija še veliko rano. Njena produkcija kmalu doseže predvojno višino in po mnenju strokovnjakov jo bo v letu 1927. prekašala vsaj v nekaterih pridobitvenih panogah. Produkcija materijalnih dobrin uspeva, a nazaduje morala in znanost. V moralnem in nravstvenem oziru je pahnil Rusijo v prepad novi zakon «otrok kot državna lastnina«, koliko otrok brez očeta in matere teka po ulicah in koliko jih je po zavetiščih. Iz te poulične mase mladine se rekrutira kader zločincev in pustolovcev. Država skrbi ^icer za nje, ali malo zaleže. Skuša vplivati na starše, a to malo zaleže. Kader se dan za dnem polni z novimi zavr-ženci. Je bil pač korak zgrešen in niso razumeli zakona narave, ki pravi: in CL (EDINOST* V Trstu, dne 2. septembra 1926. ukazuje, dal je zakon: svet*in nerazdruž-4jiv ter da je družina predpogoj obstanka človeka. Druga rana, ki zija, je rdeča inteligenca. Le-ta, rekratlrana, po večini 1z delavcev, ki nimajo prave ali sploh nobene podlage razen prirojene inteligence. Studij in znanstvena raziskovanja nam dokazujejo, da samo oni uspeva trajno in zamore znanstveno delati, ki ima pravo podlago. Sicer pa sami organizatorji rdeče inteligece u videvajo vsaki dan, da so zgreSili pot. Ta nova inteligenca jim ne more nadomestiti stare v nobenem pogledu. Je nekaj napil j enega brez globine, nesposobno vsem, ki nimajo dovolj podlage smotreni Studij. Busiji primanjkuje strokovno-izobra-Žene inteligence, predvsem v tehniki poljedelstvu, trgovini, Industriji ter v zdravništvu. Ti poklici ter delavci specijalisti imajo v Rusiji bodočnost. Danes se rekrutirajo ti v Nemčiji, a prišla bo vrsta na vse. Za pridne roke bo v kratkem Rusija nova Amerika. Sicer stavi Rusija kot predpogoj zna* nje jezika ali vsaj znožno&t priučiti se temu v enem letu. Neprecenljivi zakladi ruske duše in ruske zemlje jamčijo, da je zmožna ustvariti mnogo v prid človeštva. Pp- — razen par izjem — za samostojno; izkusila je na lastnem telesu zbolj-resno delo. Da se bliža konec takemu ;šati družabni red ter hoče sedaj uve-načinu vzgoje naraščaja, nam pričajoj ljaviti to, kar je spoznala za dobro, težki pogoji pripustitve na univerzo! EmmpL DNEVNE VESTI Povratek poslanca OIUbes Včeraj se je po daljši odsotnosti zopet vrnil med nas naš poslanec doktor Wilfan. Dr. Wilfan se je odpeljal v Ženevo 20. avgusta, da se udeleži dela dveh važnih mednarodnih kongresov, ki sta se "vršila v omenjenem Švicarskem mestu, in sicer zborov« nja evropskih manjšin in interparlamentarne unije. Kakor je našim čitateljem že znano, je bil dr. Wilfan tudi letos izvoljen za 1926,, najkasneje do 15. septembra namesto do 30., kakor je bilo določeno v omenjeni okrožnici. Pouk se začne 1. oktobra namesto 20., kakor je bilo rečeno pod št. 8 razglasa o sprejemu v tečaje«. Spur BRd pekBTSkbBl mojstri h prti Novi odlok o kruhu, ki določa, da ne smejo štruce tehtati več kot 200 gramov, je dal povod kočljivemu navskrižju med pekovskimi mojstri in peki. Gre seveda za vprašanje plač. V smislu delavske pogodbe je bila pekovskim delavcem odmerjena predsednika kongresa narodnih mani- i plača po številu izgotovljenih štruc ali hle-šin, katerega delo je vodil s splošno i bov> vsak komad, ki je tehtal 1 kg, so priznano spretnostjo ter na vsestransko PfeJ*!l 9 »totink. Po novem odloku pa ta zadovoljstvo zastopnikov vseh evrop- Ja primerno znižati Peki bi jo hoteli ZB,ža. sKin manjšin. uspen zborovanja je mi ti na f stotink, a pekovski mojstri jo »mapo poln, za kar se je zahvaliti v prvi trajo kljub lemu za previsoko, ker bi stro-vrsti vodstvu kongresa pod predsedni- , ški za peko kruha poskočili za približno štvom dr. Wilfana. Prepričani smo, da Zato zahtevajo pekovski mojstri, da tolmačimo enodušna čusiva nagega hi se plačilna mera računala odnlnj na ljudstva s tem, da sporočimo tem potom količme kruha, ki se da speči iz našemu poslancu iskrene čestitke j " KJf0*^0 , - , . ^ ,. v. . ' ntevi, ccs da bi njihovo d«k>, Jli je združene s hvaležnostjo za požrtvovni- s tem> da mor(rjo pečiJštruce ,e po 200 grani trud, ki ga tako vztrajno posveča mov občutno narastlo, ne bilo primerna vzvišenemu cilju rešitve manjšinskega p^čano Kot posredovalec med pekovskimi vprašanja in izgladitve n soglasij, ki so mojstri in peki je nastopil 9om občinski Se na poti trajnemu in odkritosrčnemu komisar comm. Perez, ki skuša dovesti pe-bratstvu med vsemi narodi. aadevo do povoljne rešitve, kajti noče, Dele zborovanja interpnrlamentame; da b/ sice*" ^'P^0 občinatvo, ki b* moral° uniie ie udeležil dr WiH?n kot ako nob«na strank ne od- umje se je uaeiezn a 1. vvuian kot cian,. .evati Kiftbće vrst« kruh 00 vifiii plačilna mera odpade, oziroma bi se mora- njene komisije za narodne manjšine. Smrtna ko&a Včeraj je umrla v 61. letu svoje sta/-rosti v samostanu šolskih sester v To-maju ga. Marija vdova Perhavec, rojena Gregorin. Pokojnica je bila sestra dr. Gustava Gregorina, zaslužnega politika in kulturnega delavca tržaškega^ ustanovitelja tiskarne našega lista. Njemu kakor tudi vsem prizadetim družinam izražamo tem potom v imenu tiskarne in lista «Edinost» na£e iskreno sožalje spričo bridke zgube. Pogreb se bo vršil jutri v petek ob 10.30 v Sežani, kjpr bodo ostan- ki blage pokojnice položeni v rodbinsko grobnico. IzpISi na sradnflh šalah Kakor je bilo že sporočeno, se bodo vršili letos izpiti na srednjih šolah (gimnazijah, lice jih, tehničnih zavodih, učiteljiščih in komplementarnih Šolah) mnogo prej kakor druga leta in sicer se prično z eden in dvajsetim dnem septembra povsod pismeni izpit? in se bodo nadaljevali v istem redu Kakor v minulem, juliju, izvzeta sta dneva 25. i jenja — plačevati slabše vrste kruh po vifiji ceni. Izdajanje potnih listov Jodopivec: Nekaj praktičnih pripomb o krmljenju čebel; Kletarstvo: Just Ufiaj: Kvas iz vinaklh tropin; U. J. «Rlparin»; \ i-nogradniStvo: JurtUiaJ; Nekaj «a letošnjo trgatev; Sadjarstvo: K. S.: Nekoliko o obiranju in spravljanju sadja; Poljedelstvo: ing. Andrej Cok: O umetnih gnojilih (dalje); F. G.: M iito (z dvema slikama); inž. Perufiek Matija: Koruzni molj; — r —n: Uporaba umetnih gnojil za travnike; • 2itni rilčkar ali črni žužek; Gozdarstvo: Slavko Šuligoj: Gozdni Škodljivci v človeški podobi; Vrtnarstvo in cvetličar* stvo: Anton Nardin (Rim) Ohranjevanje paradižnikov v naravni obliki; —r—n: Me-šanec; Davki in pristojbine: France Gor-kič: Se enkrat toča in davki; Gospodarski koledar: september; Vprašanja in odgovori: 58. O kosilnetn stroju; 59. Kako s« kon-servira sadje? 60. O trtni bledici. 61. Kako se pripravlja kis iz vinskih tropin? 62. Kdaj se izvrSi naknadna zamenjava avstr. kron? 64. Ali se dobi podpora ea vzorne čebelnjake? 65. Ali je priporočljivo žveplati tudi cele sveže če&plje? 66. Kako naj izboljšam svoj travnik? 67. Kako zdravim pre-hlajenega in krastovega konja? 68. Kako se zatrejo polži na radičuf Tržne cene. — Gospodarski drobiž. TR2AAKI BLAGOVNI TRG. 1. 9: 1926. Tržni dan skoroda~alab. Malo blaga, malo povpraševanja. Lepo se drži sadje, ki je edino dajalo trgu nekoliko življenja. — Še vedno so na prvem mestu breskve, ki vzdržujejo vzajemno « paradižnikom nekaj pomembnosti trga. Slab dan. Cene sledeče: Zeleajava: Solata 120—150; radič 100 do 320; pesa rudeča 40—60; pesa bela 40—50; kumare 50—100; buče 100—180; zelje 90 do 120; vrzote 60—80; fižol v strofju, zelen velik 56—120; fižol v stročju za luSčenje lisast in sveti orumen 100—200; fižol v stročju zelen mali 120—180; fižol nov —.—; krompir 50—55; melancane 90—120; paprika zelena 100—130; grah 240—300; paradižnik 35—50; spinača 60—120; blede« —.—; čebu-bvJa 50—80; česen 150.— Sadje: Breskve 60—500; hruSce 40—800: jabolka 50—180; fige 100—160: ind. fige 50 do ?0; melone 50—80; grozdje 150—280; limone 18—30 L za zaboj. — V Četi mlade Zarje je nekaj talentov, ld obetafo f dičevega soseda, V plimenlh GaslTri ^foma porta« dobri ifralci Med te Je predvsem' prldno lotili gain j£ TcvS^ehiie n^ priStavati Marca, ki «e odlikuje • krasnim startom na iogo, ter Kriimančič DL, Križmančič L, Skerjanc II., ki m odlikujejo z veliko požrtvovalnostjo. Tudi Skerjanc L in mladi Poženel bosta postala • treniranjem dobra igralca. Grtfič II. je ugajal. Najbolj« igralci Zarje pa so bili Glažar L, Schwamberger ter Glaiar IL Vratarja obeHTet dobra, toda precej nesigurna. je potekla povsem športno in prijateljsko, kajti v obeh četah so disciplinirani igrale L V prvem polčasu je bil« radi vetra v premoči Zarja, v drugem pa Jadran. Publika, ki se je zbrala na prostranem igriiču v precejšnjem itevilu, je sledila poteku Igre t velikim zanimanjem. — Sodnik Danilo Gruntar, doberl — Športnik. Pokrajinski odbor S. U. v Gorici Novoizvoljeni P. O. v Gorici ima v četrtek, dne septembra ob pol 9. uri zvečer svojo sejo v prr»-storih Zveze prosvetnih druitev v Via S. Giovsnni. Odborniki Kotih, Jež, Komjanc Dolfe, Bregant Ri-hard, Černe Anton in GorkiČ Emil so naproSeni, da se iste zanesljivo udeležijo. — Predsednik. mogli več refiiti; zgoiela je do tal; pokonci so ostali le očr^eli zidovi Caherjevo hifio so s težavo iztrgali plamenom, ki so jo zelo poškodovali. Pri gafienjn so pomagali hidi domačini In orožniki, ki eo rešili i« ogroženih poslopij, kar se je pač dalo £s reilti. Po večurnem delu je bil ogenj, ki je ogrožal tudi druge hiše, omejen; ob 13. uri je bil popolnoma udušen. Vzrok požara ni Se znan. Skoda ae ceni na približno 50.000 lir in je le deloma pokrita z zavarovanjem. Najhujše je prizadet Caher, ki ni bil zavaroran; oškodovan js za približno 20.000 lir. Siromak je ostr.l s številno družino brez strehe. Razne nezgode. Pri delu v tovarni «Satima» pri Sv Andreju je 42-letnemu težaku Vincencu Sala-mon, stanujočemu v ulici Ginuastice št. 16, včeraj zjutraj padel na desno rot^ težak - ---jkos Železa in mu zmečkal kazalec. Siromak Iz tržaškega Hvllenta'^Vp^pimorre5ilno pos,ajo'kier je prvo pomoč. — Podobna nezgoda je doletela včeraj popoldne 49-letnega tesarja Rudolfa Romano, stanujočega v ulici Industria št. 55. x - - - . —Ko je v ladjedelnici S. Marco prenašal z ne- označeno s številko 2. Pri tem delu, ki ga kim tovarišem debelo desko, se je spotak-vodita inženir Silvij Malossi in kiDar Pe- ' nil in nri tpm m > i i o iiock!] tvqH1q na lovn Tragičen konec starega zidarja. V ulici Moisfe Luzzaetto so začeli pred kratkim popravljati petnadstropno hišo, Silvij Malossi in kipar Pe-Jnil in pri tem mu je deska padla na levo ter Serravalli, je bil od pondeljka med dru- j nogo. Zadela ga je tako hudo, da mu je naj-giml delavci zaposlen tudi 64-letni zidar brž zlomila ud v stegnu. Ponesrečenec je Andrej Meri jak, doma iz Renč pri Gorici, kjer biva njegova družina, obstoječa iz žene in 4 hčerk. Kakor večina zidarjev z de- bil prepeljan v mestno bolničnico. — Ko se je 71-letni mesar Anton Bonetti iz Brtonigle v Istri vračal predsinočnjim — Slov. akadL dr. «Balkan». — Danes se vrši točno ob 8. uri in pol redni društveni sestanek. — Odbor. V uvodnem članku nedeljske «Edinosti» ter že parkrat poprej smo pisali o novih omejevalnih odredbah glede izdajanja potnih listov ter njihovih posledicah za načo obmejno pokrajino. Obljubili smo, da bomo v *Edinoeti» »poročili navodila, katerih se ima držati naše ljudstvo da dobi v nujnih ter gospodarsko potrebnih slučajih potne liste. Za sedaj objavljamo pojasnila, ki smo jih dobili pri goriški podprefekturl od policijskega komisarja dr. Grieca: 1) Dijakom, ki pričnejo letos studiranje v Jugoslaviji, me ne izdajo več potni listi. — » hitro Oblasti »o proti temu, da bi naši dijaki Mu- enajstmetrovko, k»tcrc dirali v inozemstvu. Oni dijaki, ki so pa že v preteklem letu študirali v Jugoslaviji ter letos tamkaj le nadaljujejo svoje študije dobe potni list v svrho Studiranja. Predložiti pa^morajo izjavo ali pa potrdilo dotične šole kjer Študirajo overovljeno po italijanskem konzulatu (v Ljubljani, Zagrebu, Dunaju itd.) 2) Trgovci, lesni, oni s steklom, s tkaninami mešanim biagom itd. pa morajo predložiti fakture, naročila, tedegram, sploh kak korespondenčen trgovski dokument iz katerega je razvidno, da je njihovo trgovsko potovanje res nujno potrebno. Tudi oni morajo overoviti ta trgovski dokument TELESNA VZGOJA SPORT SIJAJNA ZMAGA S. K. A. S.-A S. K. A.S.-D. K.K.T. 6*2(4:0) Nedeljski izlet D. K. N. T. združen z nogometno tekmo se je popolnoma obnesel in vladalo je vse-j na glavi in notranjih poškodb; poleg dru- žele, je moral mož pogostoma iskati delo s kolesljem iz Podgrada domov, sc r ;e in zaslužek izven deomačega kraja; s tem ! medpotoma splašil konj. Radi močnega namenom je tudi prišel v naše mesto, kjer i odskakovanja voza je Bonetti zletel i,., c-je našel dek> pri inženirju Malossiju. Vče- —* "— —" * - - - raj popoldne je Merljak delal na zidarskem odru, postavljenem ob pročelju hiše v višini petega nadstropja. Od 14.30 se je starec po nekem opravku podal na drugi oder, postavljen v višini Četrtega nadstropja, pri katerem je še manjkala ograja, ker niso že delali na njem. Zidar Fran Pahor, ki je videl Meljakovo namero, mu je dejal: «Pazi-te, da ne padete!» Nakar mu je starec od-vrnB «cAnti ne bom!» Preteklo je par sekund, ko je Pahor nenadoma začu! sporlaj pod odrom zamolkele ropot, Kakor aa bi sto in pri tem prišel pod konjeva kopita. Izkupil razmeroma Še precej poceni, čeprav je zadobil precej hudo poškodbo na trebuhu in široko rane na obrazu. Nesrečni mesar je dobil prvo zdravniško pomoč v Pcdgradu, včeraj zjutraj pa je bil prepeljan v tukajšnjo bolnišnico. Tržaška sodišče Kožnata preproga. _____________Rogai Marij in Jais Bartel sta stala vče-* nekaj težkega padlo na tla. MoiTe ^e rado- r,a;l pred tuk- sodnk" dvorom. Prvi je ob- •« ■ . __ „ J rl n 1 rJrt VI 1-» A lptl n Kil ^ v*n n A Iv« • A • A . . 1.___ .1—1 veden sklonil čez ograjo, da bi videl kaj dolžen nakupa preproge, ki jo je ukradel se je zgodilo. Tedaj je zapazil prizor, ki ga 1 Jais družir" Tommasini. Dočim Jais prije pretresel do mozga; spodaj na cest; je ! 2nava Popolnoma svoje dejanje in odgo-ležal Merljak nezavesten in krvav Pa&dr varja P° v^ti, zanika Rogai vsako in drugi delavci, ki so tudi zapazili ^psre- }^rivdo in tudl» da ni vedel, da je preproga^ čo, so prihiteli k nesrečnemu tovarišu n kl ^ a Tommasini ceni na 500 Lir, ukra-mu skušali na kak način pomagat-: To-l* dena- JaiS Je stanoval pri družini Tomnm-uvideli so, da je siromak pri kraju z življe- smi ^ odnesel preprogo iz skrinje, ki se je njem. Kmalu po nesreči je privezi i tam i nahaJa*a v njegovi sobi. mimo neki javni avto, s katerim je bil po- ! Sodišče je potrdilo obtožnicoe in obsodilo nesrečenej t, _v_sd nat ko prepeljan v mestno bolnišaLj i. Toda ko je rev?C dospel t a, je bil že m^tev Smrt je nastopila — kakor je d37n?il zdravnik - - ra.ii hude rane in 26. septembra, dokler se no skončajo. Tudi spreiemni, usposobljeno^tni ka- K ^alijan&keTO konzulatu v kraju kamor kor tudi kontni izniti sp hmln vrnili Jlh PeIJe^° njihovi trgovski posli. Na po-Kor tudi Končni izpiti se bodo vršili dl t t ge jim ge]e izda ^^^ ^^ prei, to pa ob času, ki ga določi lokalna ]jS| šolska oblast, šolsko leto 1926.—1927. 3) Tudi za izselilni potni list (atto emi-sr otvori dne 6. sept. s posebno slav- gratorio) je potreben od italijanskega kon-nostjo. >- Imeti ^oraš tehtne gospodarske medvseučiliščnega italijanskega zavo- |?>r«ovJs.ke razloge, da ti izdajo nato potni ,i _ , j c , J , hst. Tudi zato se moraš izkazati s potreb- da, in na pobudo posebnega odbora pod nim dokumentom. ^ predsedstvom g Spezzotti-ja v^ii tudi 5) Za zdravilna inozemska kopaliSča in letos v Vidmu tečaj o italijanski kultu- kraje se ne izdajajo potni listi. atrtaiko najbolji« razpoloženje. Tommaaco si )e izbral zrn svojega nogometnega nasprotnika mogočno četo S. K. A. 5.-a iz AjdovStine. Slednja dokazala, dm bi bila kos tudi naiim tržaškim najmočnejšim četam, ker si je z nedeljskim nastopom vzpostavila svoje mesto, katerega si bo znala brez dvoma tudi vnapret ohraniti in se povzpeti Se višje v idejnem in sprotnem ozira. Tekma, ki se je aačela ob 16. uri na lepem igriMu S. K. A. S.-a, je privabila precejšnje število gledalcev, same sportno-otikane publike, ki ni dražila potek tekme, temveč vzpodbujala nogometaše obeh Set. Potek tekme: Po 10 min. tekme odgovori SKAS. ostrim protinapadom, s katerim si izvojuje z lepo kombinirano igro L goni. Tommaseo stre-trovko, katere se mu pa ne posreči izkoristiti. Žoga v sredini. Obramba Tommase* spredaj. Zopet mogočen izpad SKAS.-a. Nasprotna obramba mu sledi, da m« prepreči napad na vrata« a zaman. Hitra izpeljava položaja doprinese že n. gnal v prid SKAi.-a Tommaseo si predvideva poraz, zapira nasprotnika m njegovo polovico a ne more priti do zaželjenega »»peha. Proti koncu prvega polčasa doba SKAS premoč In se mu posreči zabiti še2 goala. Polčas. Takoj začetek pokale, da se bo razmerje spremenilo in da ta polčas bo potekel • takim «sco«i rom» kot prvi. Vidna naraščajoča premoč dijakov oživi nekoliko igro. SKAS v obrambi. Po 5 min. prvi goal za Tosnmasno. Igra v sredini. Oster izpad SKAS-a prebije že petič vrata Tommasea. — Igra se bliža koncu. Se par poizkuaov, da bi *e «scoor» vsaj deloma ublažil. Ostali del igre prinese vsaki četi še po en goal. Tommaseo z enajstmetrovko. Sodnik na splošno dober, vendar v gotovih »lučajih negotov. SKAS. si Je torej priboril v nedeljo sijajno zma-go.£eta nam jamči še za nad al ine dobre uspehe, kar bomo videli kmalu v bodočem prvenstvu na Goriškem, kjer si bo gotovo prisvojil Častno mesto i ▼ klasifikaciji. Tudi Tmtu se bo Se v najkrajšem zasebno j CaEU nudKla priiilia is SKAS-a na revan Sni tekmi proti DKN. Tommasea. B.F. gega je imel siromak tudi prebito lobanjo. Truplo so prenesli v mrtvašnico. Jais-a na 10 mesecev ječe in Rogai-a na 300 L globe radi neprevidnega nakupa. Obtoženca je branil odv. Berton. «Amerikanadas. Dne 28, pr. m. bi malo zabave zamoglo stati amerikanskega mornarja Bukanac Vzroki grozne ne^r^e niso ge natančno i Geor£e"a Viljema, 500 Lir, ki mu jih znani. Zdi se, da se je Merljak, ko je dospel i ^ obtofcnka, neka Počkaj Josipina pok. na spodnji oder, spodtaknil ob kak žebeli, Antona hotela odnesti. Bila je istega dne kl je molel iz poda, izgubil ravnotežje in f aretirana. Obtoženka priznava dejanje poker ni bilo ograje, strmoglavil v globoCino. vdarjajoč da je denar našla v sobi na tleh To domnevo podpira okolšCina, da je siro- ^ m.52nala P^ma^ti izkušnjave Tožefa mak padel skoro na sredo ceste, ki je pre- , ~ oseAbJ~ Je l™el 9 ?eboJ cej Široka tolmača mrs. Clifton Artier-a, Kanadijca, I uslužbenega na tuk. gen. konzulatu Zed. Valik požar na Katinari. — 59.099 tir Skoda. : Držav. George je dobil povrnjenih 2(Kt lir Včeraj zjutraj je bila postaja mestnih iza drugo pa je izjavil, da prepušča tuk. gasilcev telefoničnim potom obveščena, da sodnemu dvoru, ki ima za 250 lir zaseženih je na Katinari izbruhnil nevaren požar, stvari v posesti. Ogenj je izbruhnil v seniku posestnika Vik- ! Ker ta svota ne tvori za amerikanskega torja Cudič in se je z bliskovito naglico vojaka velike izgube, je sodni dvor prisodil razgiril na ostalo gospodarsko poslopje. Ko Počkajevi 6 mesecev ječe in poravnavo sod^ 80 gasilci kmalu potem prihiteli na lice nih troškov. mesta, je bila tudi hiSa Josipa Caherja, Cu- Branitelj odv. Barich,_ Vesti s Goriškega n za slovenske učitelje v furlanski pokrajini. j le v težkih in važnih slučajih. V zdravetve- PriDUŠčenih je šestdeset učiteljev iz "ih.sam<>» ako ooka^eš z dokumentom, J da je n. pr. komplicirana operacij mogoča MOSVITA-OBZOH i s 0 (Cok) V nedeljo sta »e srečali po dolgem premirju močni četi *bzor» pritiska močno na vrata «Prosvete». Burja seveda pomaga pri tem bombardiranju skrajna postojanke «Prosvete». Ali žilava obramba •Prosvete* je neprekosljiva v razbivanju vsake Se tako nevarne situacije. Napad cProsvete» prodre vsako toliko do vrat •Obzora*, kjer nevarni Flego večkrat resno ogroža vrata. Isti tempo in isti momenti do pred koncem prvega časa. dokler Cek z mojstrskim strelom neubranljivo zabije goal. «Obzor* napada z nova, ali br ezuspešno. V drugem polčasu igra «Prosveta* z burjo. Ali obramba «Obzora* j« tokrat nepremostljiva. Rezultat drugega polčasa 0 :0 je jasen dokaz napora obeh čet. Sodnik popolnoma na mestu. Publika Številna in glasna. Na konca tekme je publika živahno vzklika nogometnemu prvaku «Prosveti». Jadran (Kozina) - Zmtfm (Bazovica) 2 s 1 V nedeljo se je odigrala v Bazovici ob velikem zanimanju občinstva nogometna tekma med zgoraj navedenima četama. Zmagala je etarejia četa Jadrana z majhno razliko goalov nad mlado komaj ustanovljeno četo Zarje. Četa Jadrana, v kateri se je posebno odlikovala leva zveza ter halfi, je tehnično nekoliko nadkriljevala Zarjo- toda radi požrtvovalnosti Bazovcev m mogla doseči večjega rezultata. cijski svetnik iz Turina. Za namestnika državnega pravdnika je imenoval dr. Gino Milietta iz Nicastra Colli. IZ PRVA6INE. tukajšnje Prosvetno društvo se zahvaljuje tem potom vsein bratskim društvom tei onim, ki so na katerikoli način pripomogli minulo nedeljo k takemu moralnemu in materijalnemu uspehu. Posebno se zahvaljujemo g. Antoniji Tusar za brezplačno prepuščeni prostor za javno telovadbo. Vsa društva kakor tudi občinstvo prosimo naj nam ohrani svojo naklonjenost i v bodoče. Zdravo! ČEZSOČA V nedeljo 5. septembra bo priredilo Bralno društvo «l'oJovnik» v Cezsoči prelrpo prireditev. Med drugim: petjem, uekiama-cijami — bo glavna zanimivost igra cTri sestre». P > igri se bon.o pozabavali tudi s šaljivo pošto, zato pridite vsi tisti, ki si imate kaj lepega, zapoveiafi, pa ne upate. Naše ra:/ eJnice bodo tako krasne, da bodo vse lajodelo in pole^ lega poceni. Vsi stari in m'adj, ne pozabite, kaj bo v nedeljo v 0,%: oči. ŠTANDREŽ. S srpom se je ranil. Ko je šestnajstletni Donat Mahuc žel tra- prostore^izven gostilen, kjer so sami oni 1 vo> na domačem travniku, je padel po ne-knmnptpntni iz.ia^ii dovolienie sreči na ostrino srpa, ki mu je povzročil globoko rano. Prvo pomoč mu je nudil Ze- Prosveta., zafiluženi prvak naših čet, je kljub kateri je naznanil, da ne bode goriška pod- prefektura izdajala več dovoljenj za plese v prostorih gostilen, za katere je ona kompetentna izdati privoljenje. Priporočal in osebno je svaril župane, naj turii eni če le mogoče prav redko izdajajo dovoljenja za kompetentni izdajati dovoljenje. Opozarjamo novega podprefekta na započeto deio njegovega prednika. Že izdana podprefekturna prepoved o prepogostih plesih naj se strogo izvaja. Županstva pa naj se opozore na borbo in bitko varčevanja v celi državi ter naj se jim priporoči enakost v postopanju. Gorlikl f}tad leni križ, neato so mu rano zašili. USTJE. Z zida padla. Štiriletna Emilija Žvokelj se je igrala na nekem zidu. Med igro je padla na rlvtv-rišče precej globoko. Kanila ci je na rles-Z vozom so jo prepeljali i nem ramenu. £ vozom so jo prepeljali v V oki'i >-arodne knj;fia»ne v gosposki ! Gorico in sicer v občinsko bolnišnico, kjer ulM je ra*viavljen akvarel goriškega &e bo morala po mnenju zdravnika zdravitt 4,i* a se radi moje «zam(v! prizoritve. jojno več let ravnatelj Cave Romane. Tu tane uvodne besede» o novi umetnosti! Moderno opremljeni oder je ekono- In tu se, dragi moj gospod, poznava.! prenapolnili dejanje s prevelikim ho- da je danes ob zori v 61. letu svoje starosti, mirno in Bogu vdana, previđana s svetotajstvi, v samostanu šolskih sester v Tomaju, preminula. Pogreb se bo vršil v petek, dne 3. septembra, ob 10.30 v Sežani, kjer se položijo zemski ostanki v rodbinsko grobnico. SEŽANA-UUBLJANA, 1. septembra 1926. Žalujoče rodbine: Perhavec, Gregorin, Ambrožič, Blber. Brez posebnega obvestila. CdtltL Pogrebna po«. Umiva tmpresa Corso V. L M, 47 Trst pa naj sveti večna luč. ŠT. PETER NA KRASU. Draginja mesa. Kakor so se drugod že potožili radi draginje mesa, tako se moramo tudi mi. V St. Petru se seče meso po 10 lir in Se več. Posebno nam kmetom se zdi ta cena pretirana, če pomislimo, da moramo dajati svojo živino po 4 lire. Pa tudi te cene ne bodo hoteli mesarji več plačevati. Živinorejec bo letos v našem okraju še huje udarjen, kakor se je bati, in gicer radi pomanjkanja krme. Dežja je bilo preveč ob času košnje, pa je šlo posebno po mlakah vse seno po zlu.__ Vesti iz Istre IZ KOZINE. V nedeljo dne 5. septembra t. 1. priredi pevsko in bralno društvo «Venec» — kakor že javljeno — veliko vrtno veselico s sodelovanjem vseh bližnjih bratskih društev. Na programu so najmodernejše skladbe sodobnih skladateljev, na pr. Lajovičeve: ftZeleni Juri», «Ples kralja Matjaža«, «Pa- Torej bili ste prisiljeni pisati kritiko rudi neke «gotove» osebe, ne radi pokreta — zato z Vami nimam opravka. Sem pa odkrit Človek in se podpišem. Drugo «kritiko» piše neki «B. P.», njegove začetnice ml med kritiki niso poznane in imam torej zopet opravka z neznano osebo, ki je pa bolj splošna in ne hvali samo neke gotove osebe, ampak vse vprek. No, ta gospod je bil vsaj tenjem. Dekoracija igre naj daje izraz -funkcije, to je vsebino igre, ne pa samo zunanji efekt, ki labko ubije igro in nje gestikuliranje in koloriranje. De-i koracija igre ni nič drugega, nego ob- j jektivno predstavljena grafična vse- j bina igre. To se pravi: v dekoraciji igre mora živeti dejanje kakor slika v okvirju. Moderni teater temelji na s to pn jeva je toliko prijazen, da si je zapomnil par se izmenjavajoči lučl-senci, to je: stavkov iz mojega uvodnega predavanja, hoče biti bolj papeški in novo umetnost razlaga. Da pa ne bo nesporazumi j en j, priobčim v naslednjem ona "menjajočem se razpoloženju igre, se menja tudi dekoracija. Radi tega mora; moderni režiser gledati na to, da se kuliserija spreminja, to je: da je dina- Na]ttlije konkurenčne cene. PRODAJA SAMO NA DEBELO lesene plga, s piutcem češkega izvora, luli In svetnik, Jedilnega orodja, ifiCAFOV, VED6R prve vrste in po zmernih cenah, decimalnih mer za tekočine, strgulj, mlinov za kavo, kotlov, ponev, šdpalk za perilo, llkelnlkov in vsefa drugih potrebščin iz železa, cinka in pokositrenega železa. F k A T E L L 1 LEDERER O. OMattl 14 nasproti slavna pošlo — TRST 1 sta dva odstavka iz svoje študije o prija- mična, ne pa stalna (statična) od začetka pa do konca uprizarjanja. Moderni teater je dinamičen, to je: dekor in dejanje sta, bistvo igre ter se spreminjata tako kakor igra sama — od začetka pa do konca, ne pa samo po telju - umetniku A. Černlgoju, ki mi služila za uvodno predavanje. Kaj Je imetBOft? - Kaos: dan, noč in človek Je ritem. ________________^__^_____ ________l _ Čaa, v katerem Živimo, je dolgočasno končanih dejanjih, kakor se to dogaja stirtki», «Kromarji«, *Kiša», »Medved z me- \ bister, premočno določen in nevidno pri statičnih odrih. Te spremembe gle- ~ , «Jabuka». j dihajoi. Človek si ustvarja hišo, to je dom, to je skupno domovino, ki iivl v svetu. človek je »val krute volje, mehkega doživljanja, ropotnega življenja. Umetnost je gori navedena analiza in istočasno sinteza Čitatelja samega, to je njegova avtonomna sila. Umetnost ni pedant, filozofija, prokletstvo, cerkev, cirkus. Umetnost je le umetnost, reci: sinteza časa s podpisom izrazite individualnosti v celoti. Umetnost vratarjev, natakarjev, bankirjev, škofov itd. to je umetnost slaščičarna: banalni paradoks, ne torej pristni paradoks. Umetnost je borbenost ne le junaške epične klobas ari je, ampak pobožne krvoločnosti, to je intuitivne lepote, ki služi človeku za kolektivno «trade marko«. Nočemo individualne umetnosti! Nočemo religijozne - mistične umet- ; nostil Nočemo vojaške - dekorativne umetnosti I Hočemo pa človeško umetnost, to je sintezo! Kaj naj pa bo sladka jeklena beseda? Nič drugega ko ilustrativna volja, ki dom», «cLan». Dr. Damjanič: Ocvirk — «Zelene rože«. DoktoHČ — »Goriške trte». Kimovec: »Prelepo je ravno polje*. Nedved: «Po zimi iz šole». Adamič: «Kaj delajo ptički», «Mlad Junak po vasi Jezdi* in Se več drugih. «Bucik v strahu* burka v dveh dejanjih. Med sporedom in pri plesu igra godba iz Herpelj. Začetek točno ob 4. popoldne. Izletniki - Tržačani, imate lepo priliko; z vlakom iz Trsta ob 11.55 ali 12.45 ter se vrnete ob 8.24 iz Kozine Ljubiteljem petja in zabave pa kličemol Na svidenje v nedeljo na Kozini. — Odbor. BREZOVICA Dobra letna ČešpelJ, Pri nas so letos češplje zelo dobro obro* dile. Blago je lepo in že zrelo. Sadu bo precej, cenimo ga na 200 kvintalov. Kupcem se nudi lepa prilika v naši vasi, da se preskrbijo s tem okusnim in zdravim sadjem. Tudi pri nas smo opazili v zadnjih časih, da nam je začela «Edinost» neredno prihajati. Prej smo jo dobivali redno vsak dan, a sedaj nam prihajajo vse Številke z zakasnitvijo, včasih več dni. Novo pošta-rico v Materiji prosimo, da bi to stvar uredila. Če je bilo prej mogoče, da se nam je list redno dostavljal, ne razumemo, zakaj bi ne bilo tudi sedaj. Prip. nr. Glede dostavljanja lista bomo intervenirali. Kar pa se tiče želje glede če- dalec ne sme niti opaziti, temveč mora igri napeto slediti do konca konca. Bar-: ye, luči, zvoki morajo biti režiserju' osnovni materijal sa upodabljanje prizora. Sporazumno z dekoraciio morajo osebe (igralci) odgovarjati kulisam, to je: Igralec sam po svoji zunanjosti tvori del plastične enote dekoracije in je zato odvisen od slednje. Igralec se mora Čutiti v prostoru, on ne sme predstavljati kake nezavedne oblike, ampak mera biti istočasen v isto časnosti. Dekoracija na odru pomeni Isto kar igra pisatelju: dekoracija je nujen zvok, ki obdaja eno ali drugo vsebino, dekoracija obdaja plastično in koloristično plat igre, nasprotno pa obdajata dejanj sko (retorično) in prostorno vsebino igre mimična gesta in zvok. Vsled dejstva moramo strogo gledati na skupnost zaznavanja celostrukturne vsebine jgre. . Moderni režiser fe pesnik, slikar, arhitekt In gledale«. Moderni slikar je pesnik, arhitekt, kipar ln slikar ali ekonomski slntetlk. Oba pa sta neobhodno potrebna za (Dalje na IV. strani) znižana vozna cena za vse vlake Velika ljudska veselica v I 5. SEP? Odhod posebnih vlakov iz Trsta 7.20 in 13.—, Na-brežine 8.15 in 13.40, Prošeka 8.34, Gorice 6.36, Opčine 8.45 in 14.05, Sežane 9.01 in 14.25, Divače 9.23, Št Petra 10.—, Bistrice 9.57, (9CG) znižana vstopnina PODLISTEK J U LES VERNE: (103) Skrivnostni otok Vsi so bili mnenja, da se je najbolj posrečila Jupova slika. Majster Jup se je post®* vil aparat s tako resnim obrazom, da se ne da popisati, in njegov obraz je takorekoč govoril I ^Človek bi mislil, da se hoče komu spakovati 1» je dejal Pencroff. In če bi ne bil mojeter Jup zadovoljen, tedaj bi bil v resnici zelo sitne narave; toda bil je zadovoljen in ogledoval je svojo sliko s tako zamaknjenostjo, da je bilo skoraj neokusno. V marcu je solnčna vročina ponehala; »kljub deževnemu vremenu, je bilo še vedno precej toplo. Marec, ki odgovarja septembru severne poloble, ni bil tako lep, kakor so pričakovali. Morda je oznanjal zgodnjo in strogo zimo. Nekega jutra — 21. — eo celo mislili, da je zapadel prvi sneg, in Harbert, ki je zjutraj prvi pogledal skozi okno, je vzkliknil: «Holal Otok je pokrit s snegom I — Sneg v tem letnem Času 7» je vzkliknil začudeno poročevalec in stopil k mladeniču. Kmalu so pritekli tudi ostali in so ugotovili samo dejstvo, da je bil ves otok in tudi vsa obala do vznožja granitne hiše pokrita z gosto, enakomerno, belo odejo. «To je vendar sneg, je dejal Pencroff. — Podoben mu je zelo, je odgovoril Nab. — Toda toplomer kaže 14° nad ničlo, je pripomnil Gedeon Spilett. Cir Smith je promatra! belo površino, ne da bi kaj rekel, ker si ni znal razložiti tega pojava ob tem letnem času in ob taki razmeroma visoki toplini. «Za vraga, je vzkliknil Pencroff, nafti nasadi so izgubljeni?* Že se je mornar pripravljal, da zleze doli, ko je Jup skočil k vrvi in m spustil po njej doli. Jedva je orang-utang prišel na obalo, ko se je velikanska snežna odeja dvignila v zrak ter se v neStevilnih velikih kosmih vrtinčila, da je za nekaj minut zasenčila soline. «To so ptiči!« je vzkliknil Harbert. In v resnici so bili to roji morskih ptic z bleščečim belim perjem. Bik> jih je na stoti »oče in zdaj so izginili v daljavo, medtem ko so naseljenci pod vtisom takih iz-prememb strmeli skozi okna kakor začarani. 2al, da se je ta izprememba tako naglo izvršila, da nista ne poročevalec ne mladenič utegnila ubiti niti enega ptiča, katerih vrsta jim -je bila nepoznana. Nekaj dni pozneje, 26. marca, je šlo drugo leto h koncu, odkar eo se naseljenci spustili na otok. Devetnajsto poglavjau Že dve leti! Dve dolgi leti so naseljenci pogrešali vsako zvezo z ljudmi I Niso vedeli za dogodke svetovnega pozorlšča, živeli so izgubljeni na otoku, kakor Če bi se nahajali na najbolj oddaljeni zvezdi soln-Čnega sestava. Kaj se je godilo zdaj t njih domovini? Neprestano jim je lebdela pred očmi slika njih domovine, ki so jo zapustili raztrgano po državljanski vojni, in ki jo je morda še sedaj močila kril Z bolestjo so razmišlje-vali o tem, vendar pa niso niti trenotka dvomili o končni zmagi severa v čast Zveze. V teku teh dveh let ni prišla mimo nobena ladja, vsaj niso še zagledali nobenega jadra. Bilo je jasno, da je ležal otok zunaj plovnih črt in da je bil sodeč po zemljevidih bržkone še nepoznan —, zakaj dasi ni imel otok pripravnih pristanišč, je vendar bil bogat na vodah, ki bi morale .privabiti ladje, da bi se preskrbele z pitno vodo. Toda vsenaokrog je bilo morje zapuščeno, do koderkoli je prodrl pogled, in naseljenci so bili navezani le na lastne sile, če so hoteli kedaj zopet videti domovino. 6e eno upanje na rešitev so imeli. In o tem so se naseljenci razgovarjal! nekega dne v prvem aprilskem tednu prav obširno, ko so bili zbrani v veliki dvorani granitne hiše. Pogovarjali so ae o Ameriki, predragi {domovini, katere niso upali tako kn^ iu videti. | «Samo eno sredstvo imamo, je dejal 1 Gedeon Spilett, samo eno s katerim bi mogli zapustiti otok Lincoln, in to jc, da si sezidamo ladjo, ki bi bila sposobna /a daljno vožnjo. Zdi se mi, da kdor je znal napraviti šalupo, bo znal sezidati tudi veliko ladjo, — In da je mogoče ravno tako jadrati do Pomotujevega otočja, kakor smo jadrali do otoka Tabora, je pristavil Harbert. — Ne oporekam, je odgovoril Pencroff, ki je imel odločilno besedo v vseh mornarskih vprašanjih, ne oporekam, dasi ni i«to prevoziti kratke ali dolge poti. Ce bi nas bilo na potu k otoku Taboru zalotilo še hujše vreme, smo vedeli, da je na tej ali oni strani pristanišče blizu. Toda 1200 mili prejadrati je mnogo, in najmanj tako daleč leži najbližja zemlja od tu. — Ali bi se ustrašili takega podjetja, Pencroff, je vprašal poročevalec. — Jaz sem za vse, kar zahtevate, gospod Spilett, je odvrnil mornar, in vi dobro veste, da nisem mož, ki bi se česa ustrašil. IV. V Trstu, dne 2. septembra iS'J«, reta predstaviti ljudstvu to, kar imenujemo teater. Teater pa naj bo sinteza življenja, to je: duševna hrana v času in prostoru. Da je ravno danes mnogo zanimanja in borbe za moderni teater je to znamenje časa in njega stremijenia. Sedaj je vsa poštena debata o predavanju mogoča. Glede kritik omenim pa še samo sledeče: Najbolj je večeru odgovarjalo poročilo S. Pocarinija v «Voce di Gorizia», a še to je bilo, vsaj glede stremljenja mladih, preveč tendencijozno.. Zaključujem. — Gospodu «poslušalcu» pa: Na svidenje pri Filipih! Ne! Da se sporazumeva: Na svidenje pri Kraigherjevi «Školjki». Vidite, da se poznava. Ferdo Delak. ustvarjanje sintetične vsebine, ona ino- noj vem, da je bilo tako. Zidal sem gradove v oblakih kot pravi Hrvat. V svoji bujni fantaziji sem opeval z opojnimi čustvi vse, kar teži proti zapadu. Ljudi sem si predstavljal kot dovršene kipe; 2ene pa sploh kot božanstvene nimfe... Sicer se do sedaj v splošnem, kar se tiče žensk, nisem mnogo zmotil, pa vam povem, da sem videl tudi tako strašno grde in nerodne, da bi za tem nikakor ne mogel opevati samo božanstvenih nimf... Prijetni užitki v fantaziji! In v «kruti realnosti?« Se samo eden, zadnji dan nam je bil odmerjen za Milan. Na programu stoji Še obisk vrh zvonika največje milanske cerkve — katedrale. Kaj je milanska katedrala ali — kakor ji pravijo — Duomo, V gotskem slogu zidana velikanska, grandijo-zna, kolosalna cerkev, druga menda največja na svetu. (Ako me spomin ne vara, je prva največja cerkev ona v Londonu). Zvonik je visok 109 m. in Če hočeš priti gor, je treba biti brez srčne hibe. Od tu se nudi krasen razgled preko celega Milana. Cela panorama mesta leži kot geografska karta razgrnjena pred vami in tam protii severu bi se divno odsevali v rumenem solncu sneženi alpski vrhovi, ko bi ne bilo — meglenega ozračja. Duomo očara in preseneti s svojo ogromnostjo, s svojimi dimenzijami. Opazeujoč glavna vrata ob vhodu sem dobival vtis, ko da stoji pred menoj hiša, pravcata hiša vzidana v to ogromno maso. In v notranjosti Številne kolone! Vendar v umetniškem oziru brez dvoma zaostaja za ono Sv. Marka v Benetkah. Tu ni bogatega mozaika, ni umetniških slik. Je to ogromen prostor obdan od štirih sten in pokrit s široko streho, ki jo nosijo gigantske kolone, Preseneča in očara le njegova celotnost ali bolje pestfa zunanjost. Koničasti gotski slog je udarjen na vsakem najmanjšem pripadku. Kakih 3'*0 gotskih stolpičev je postavljenih in razmeščenih po celi zunanjosti cerkve ob robovih strehe in zvonika. Streha je pokrita z marmorjem in služi za razgledovanje. Tam najdeš tudi okrepčilo, kajti na strehi je bufet. Zdaj šele nadaljuješ pot navzgor v zvonik. Naj omenim Še, da ta cerkev še danes ni končana, a zida se od leta 1500. dalje. Okoli Duoma je centrum mesta; na lepem trgu pred njim se čuje grozničavo tuljenje avtomobilskih siren, zvonenje tramvajskih zvoncev in kričanje in godrnjanje tisočere množice. Mali Pariz! Kakor bi me nekaj tiščalo v grlu... besede mislijo.... Strpite pa se še nekoliko, samo malo in potem vas popeljemo iz soparnega in vročega Milana tja na hladno morje, na bogato na lepo Genovo. Le še za hip ostanemo v Milanu. Pinacoteca Brera je ena najlepših zbirk slik najboljših slikarjev prejšnje in tudi današnje dobe. Tu so krasite slike Cesare Beccaria, Ferrai Carlo, Pietro Magni-ja in drugih. Mnogo lepih del krasi stene veli IVO IrASIĆ. Od Lida do Pariza Potopisne črtice. Glej «Edinost» od 31. avgusta.) Ker govorim že nekako o neugodnostih, ki se pojavljajo redno na potovanjih v večji družbi, ne smem na drugi strani prezreti velikih ugodnosti, ki jih nudi ravno ista družba. Predvsem so v financijelnem oziru take .ugodnosti, da se celotni izdatki poedin-cu znatno zmanjšajo. Kadi večjega Števila se dajejo običajno po vseh hotelih znatni .popusti (15—20%), ki jih je treba seveda zali te vati. in da ne govorim o popustih na železnicah, ki so pa v raznih državah različno urejeni. Naj se povrnemo zopet v Benetke! Namen ie bi! obiskati zlasti famozno steklarno, kjer se izdeluje znano venecijansko brušeno steklo. Žal, bila je baš nedelja, in steklarna je bila zaprta. V večernem mraku se divimo še pouličnemu vrvenju in živalinosti, ki je značilno tipična za vsako .italijansko mesto. Vse kar leze ino grede je na ulici, povečini sam «plebs», višje sloje smo redko opazili. Benetke, iplavajočdl tfn mirne, ugašajo, ko nas okoli polnoči zaziblje vlak preko visokega nasipa. Le krasna in mična silhueta obdana od luninega svita nam vtisne še enkrat ugoden občutek, da so Benetke ipak lepe in zanimive. Ko se drugega jutra prebudimo, ie za nami vsa ravan od Padove preko Verone in Vicenze pa do Gardskega jezera in Brescie tja do veličastnega Milana. Milano! Grandijozni Milan stoji pred nami. Kam? ,Takoj se je dozdevalo, da skoro miljonsko mesto mora zavzemati precejšen kos zemeljske površine, ki jo ne bo mogoče kar tako hitro prekoračiti. Pa zakaj bi korakal, ko je vendar na tisoče in tisoče tak-sametrov na razpolago! Z dosti težko prtljago te vzame in pelje za 2 liri en kilometer daleč. Zberemo se v skupine od 5Ijudi in oddrdramo naravnost v «Opera Cardinal Ferrari«, ki nam jo je priporočil prijazno uradnik jugoslovenskega konzulata. Ko že omenjam to «opero» si ne morem kaj, da no povem, kaj je to. Ne mislite, da je to kaka muzikalna opera. Je nekaj čisto drugega, neke vrste ljudski dom. Ona leži v sredini mesta in, kakor že ime pove, jo je ustanovil kardinal Ferrari, nekdanji milanski nadškof, ki pa je že davno ; umrl. Slične opere se nahajajo tudi vPari- i_________________ zu in Jeruzalemu in poslednja želja kar-! znana po veliki akustiki in še bolj po do-dinala je bila, da naj se ustanavljajo po j brih pevcih, ki pojejo v njej. Razen «Skale» celem svetu. Namen pa jim je preskrbovati j pa ima Milan še 8 gledališč! revnejšim slojem hrano in prenočišče, ki : V Milanu je precej vrtov. Najbolj nas je se dobi v njih za dosti nizko ceno. Sicer je treba ob tej priliki ponovno, d aso Itali-pa se v njih nahajajo tudi šole. Milanska gnalo v onega, kjer se nahaja tudi zoološki ima srednjo in obrtno šolo. V ostalem je j vrt in kjer živita udobno življenje ona dva večja od ljudskih časopisov ter imajo ši se s potovanja, poroča učenjak, da ne velik in odločilen vpliv na javno mnenje. Temu časopisju na čelu stoji «Ti-mes», eden izmed treh v 18. stoletju osnovanih časopisov. Prva Številka tega časopisa je izšla leta 1785 pod imenom «Daily universal registers». Je glasilo konservativne stranke, nekak predstavnik Imperijalizma. Drugi časopis je «Morning Post» (osnovan leta 1772), organ konservativcev, glavno glasilo aristokr^tov, ima obenem zelo bogato literaii s> tradicijo, ker je imelo za svoje sovrudnike slavne može kot Wordsworth, Laub, Coleridge in Moo-re. — «Dail/ Telegraph» (osn. 1855) si je pridobil veliko zaslug za znamenita znanstvena potovanja in arheološka raziskavanja (raziskavanjai Niniv, pre-potovnje Afrike po Stauley-ju itd.) Por leg tega je eden izmed najboljše ure-jevanih in poučnih angleških časopisov, v politiki glasilo zmernega kon-servatizma. — Najvplivnejši in najboljši ljudski - podeželski časopis je «Manchester Guardian« (ust. 1. 1821), ki obenem niC manj ne vpliva na dnevne politične dogodke kot prvi trije; je odločen borec za liberalizem, podpira Žensko gibanje ter je vnet pristaš raz- .poznajo še izdelovanja kovin. Uporabljajo kamenite sekire in za boj kakor za lov le puščice in lok. Poslužujejo se bobnov (izvotlena debla), ki imajo tajinstven, blagodoneč glas. Ponoči pri plamenicah plešejo in bobni jih spravljajo v vedno večje navdušenje. Hranilnica za kaznenee. V kaznilnici v Marylandu (Baltimore) se gradi hranilnica za kaznence, ki zaslužijo na leto 200.000 do 300.000 dolarjev za v kaznilnici izvršena dela*. Hranilnica se opremi z vsemi pridobitvami novejšega časa in bodo izbrane najboljše in najvztrajnejše blagajne, topa radi tega, da si ne bodo mogli gospodje vlagatelji sami jemati denarja iz hranilnice na nedopusten način t. j. skozi s ključem zaprta vrata. Lisico ujel na trnek. V vasi Fobourg pri Cherbourgu je neki ribič lovil ribe s trnkom. Ko je nastopila oseka, je pustil trnek in šel domov. Kako se začudil, ko je opazil, vrnivši se, kako je skakala lisica sem ter tja s trnkom v gobcu. Žival je namreč bila prišla k morju, tu je videla na trnku ribo, to je povžila a z ribo je požrla tudi trnek. S pomočjo svojega psa je ribič ujel lisico, ki jo je bil tako rekoč na trnek ulovil. obdolžen germanofilstva ravno radi svoje pacifistične politike. «Observer» in «Sunday Times», Čeprav se smatrata, da ne pripadata nobeni stranki, sta vendar nekaka tajna pristafia konser-vatizma. Podeželski časopisi so tehnično ravno tako organizirani kot časopisje večjega stila. Razlikujejo se le od prejšnjih po svoji jedrnatosti in kratkosti poroča n ja dnevnih vesti, kratkost uvodnega članka in širše opisovanje senzacijonalnih novic. Njihova označba je, da nudijo pač vse, kar morejo čitatelji od njih zahtevati. Najvažnejši med njimi je «Daily Mail» (okrog en milijon in pol izvodov), ki je najznačilnejši list malega meščana in uradnika. Med vojno je med njegovimi vrstami kar mrgolelo samih granat in še danes je ostal zvest svojim zaveznikom, radi česar se še vedno zavzema za Francijo. Osnovan je bil leta 1896; Lord Rothermere je danes njegov gospodar, njegov brat lord Northcliffe ga je spremenil v «trust». Časopis «Daily News» — ki ga je leta 1845 ustanovil Dickens — se zavzema za delavce in nižji proletarijat ter o«,*.., manjše posestnike ter je pristaš libera- častne dvorane Autorjev kTkoV'benežke i lizma, dočim je «Daily Cronicle» (ust. Šole nedosegljivega Tiziana in lombardij-11. 1855) glasilo radikalne politike zna-ske šole Rafaela Sanzi-ja. Zadnji je na-j nega Lloyd Georgea. Med drueimi li-pravil zelo delicijozno sliko predstavljajočo i beralnimi časopisi zastopa «Daily He-zaroko Marije in Jožefa in ki je 1. 1801. i oti 1922 naprej socijalistično Najnovija sveska (Bankarstva* - september 1928. koju smo jučer primili imade orožitvene misli; med vojno je bil celo bledeči sadržaj: Ljubomir St. Kosier: Kri- za i odsudstvo ekonomskom programa; Dr. Lazar Marković: Politički momenti i privredna kriza; Dr. Velimir Bajkić: Opšta privredna kriza; Dr. Božidar Adžija: Me-djunarodna Organizacija Rada; Ing. Konstantin Cutuković- Cirkulacija kapitala; J. Matulić-Zorinović: Los Yugoeslavos de Chile la construccio del Ferrocarril del Adriatico (Jugoslavni u Chile i izradnja jadranske željezničke pruge); Dr. Vladimir D. Fjordjević: Privredna kriza i pri-.vredni plan; Juan R. Schillizzi: Pitanje zaštete iseljeničkih ušteda; Nikola Poli-.tis: Međjunarodno pravosudje; Mirko Kus-Nikolajev: Naša narodna umetnost i umet-jiički obrt; Milan Jelovac: Anketa sa sni-.Žavanje kamatne stope; Stanko Danilo-vić: Moratorijum seljačkih mjenica; Tomislav Marasović: Potreba uspostave trgovačkih i diplomatskih odnosa izmedju Jugoslavije i Bolivije; Poznate gredjevine sa našeg Lombard Streata (fotografije); Marceli Durrigl: Mehanička kamatna ljestvica. Kao i ranije, tako i ova sveska donosi nekoliko uspelih crteža od M. D. Gjurića, Vojfert, S. Mironivića, Smajlo Smajls, Palača Wiener-Bank-Vereina, u Zagrebu 6, Marovska 30. J. B. ki je vtisnjena v raznih slikah %res lepe zbirke. Končno se odpro tudi vrata muze — milanske «Skale». Kdo še ni čul o čuveni «Skali«. Pa ni ničesar posebnega! Dosti obširno in veliko gledališče, čija zunanjost se nikakor ne more meriti n. pr. z Zagrebškim Kazalištem. Ali «Skala» je znana! Ona je Jokal Čist, ima izgled zavoda in vlada v njem tudi prava zavodska disciplina. No, za tujce, ki jim je pristop tudi dovoljen, je dopuščena večja liberalnost. Omenjam ta lokal pa zato, da bo oni, ki ga popelje pot v Mjilan in ki bi mu «financa» ne dopuščala dražjega hotela, vedel, da lahko najde v njem ugodno zavetišče. Milan je velemesto v vsakem oziru in je kot tak največje mesto Italije. Pri nas se mnogo čuje o Milanu, prepričan pa sem, da jih je malo, ki bi imeli pravo sliko o tem mestu. Preseneti že na prvi mah kolosalni avtomobilski in tramvajski promet. In ljudi na ulicil Piazza del Duomo, Galleria Vitt. Em. II., okoli borze — so naj-živahnejša mesta, kjer mrgoli od zgodnje jutranje pa do pozne večerne ure na tisoče in tisoče ljudi in avtomobilov. Mnogo spominjajo na pariške velike bulvarde in kretanje po njih je prav tako opasno; tako da je bilo to prava predšola za Pariz. Milan je tudi lepo in čisto mesto in kljub počrnelim zidovom stavb in odbijajočemu šumu in drumu pocesrtnega življenja napravi na obiskovalca ugoden vtis. Tudi so Milan-Čani prijazni ljudje, njih zategnjeni naglas prijetno zveni. Internacijonalnost mesta je dosti izrazita. Z nemščino in francoščino se za silo preriješ dalje. In kako so MilanČanke brhke in mikavne...- Marsikdo od nas se je zagledal v kako majhno, okroglo in lepo oblikovano telesce. Priznati je treba ob tej priliki ponovno, da so itali-janke res lepe žene. No, Francozinje ne zaostajajo; pa o tem pozneje. Milan je glavni center gornje Italije — Lombardije. V njem se stekajo vse žile ita-lianske industrije. Visoki dimniki okoliških tovaren oznanjajo delavnost in podjetnost tega mesta. Na tisoče delavcev se odvaža v jutranjih urah v znane Pirelli-jeve delavnice ali velikanske fabrike Breda, Kjer se izdelujejo in popravljajo vsi železniški predmeti, ali pa v tvornico makaronov Baroni ali v tvornico avtomobilov, naj luksurjoznejših in najdražjih, Isot-ta Fraschini in v mnoge, mnoge druge. Milan je danes v znamenju velikega napredovanja. Kakor da bi hotel g. Mussolini povzdigniti svoje mesto do nedosegljive veličine. Zida se na vseh koncih in krajih brez prestanka; pravijo, da je Milan v povojnih letih narastel za okoli 200.000 prebivalcev! Ko smo bili še v Veneciji, smo mislili, da smo drago plačali hotelsko kosilo in večerjo z 20 lirami. Pa je v Milanu mnogo dražje. Tu ni zadostovalo niti 30 lir. In ta milanska kuhinja! Masti skoro ne poznajo, samo maslo in olje. Hrana dobi Čuden okus in vonj, ki ga naš človek nelahko prenaša. Sploh pa dolga potovanja zahtevajo dobrih in zdravih želodcev. Ni to enostavna trditev. Ko Človek odpotuje z doma, misli na vse prej kot na svoj želodec. Z me- Mussolinijeva leva. Nič posebnega! — Dva leva, — Vzamemo «taksi» — saj brez njega nismo napravili niti koraka — in dirjamo (nam se je že mudilo iz Milana) naravnost na pokopališče. Skoro pred vrati bi se zgodila teška nesreča; izgubili bi skoro svojo glavo — predsednika potovalne sekcije in blagajnika. Torej vsel K sreči udarec v tramvaj je bil samo lokalne narave, tako da nismo mogli zaznamovati nič hujšega kakor razbit motor automobila in malo potresen dosti široki trebušček načelnika... Na pokopališču. Kogar zanima arhitektura, umetniški sestav spomenikov in grobov, naj ne zamudi prilike ogledati si še to milansko znamenitost. Od napisov so mi padali še posebno v oči onih grobov, ki naznanjajo kraj smrti kakega vojaka. Na teh napisih se bleščijo mnoga imena naših krajev in kar je čudno nepopačena. Tam doli v lepem Milanu se čitajo iz tisočerih ust dan za dnem imena Doberdoba, Kalvarije, Oslavja, Sabotina, Sv. Gore itd. Kajti Mi-lančani in tujci prihajajo v trumah na pokopališče. Ko spominjam pokopališče ne smemo pozabiti na drugi strani še eno bolj veselo posebnost Milana — «Diano». «Diana» lepo in divno ime, a še lepše notri...! Kot v nebeškem raju! V Parizu nismo si privoščili videti sličnega lokala — izvzemši Monlii^ ronge etc. — ali v Milanu pač, ker on je bn šele druga etapa našega potovanja in zato «Kesa» popolnejša. V «Diani» se pije in pleše in gleda. Kadar ne pleše publika, tedaj nastopajo na očarljivo razsvetljenem odru brhko in leponoge plesačice... in tedaj udarja v visoki s «snežinkami» obdani strop muzika svoj omamljivi «Carlston»... In ko se zgrne črna tema na širokem odru, se zopet zaziblješ v sladki sen opojne glasbe... in sladki «Carlston» te kakor v sanjah zasuče po gladkih, mramornatih tleh... EA, v «Diani» je lepo... Naš originalni Kosta-Srbin je drhtel, drhtel... Ko je gledal, čutil in se «zaljubil»... V «Diani» se «ljubi» — v Milanu je lepo. Z bogom ti milansko mesto! - (Dalje.) stala 3q00 cekinov. In da vam ne naštevam 8tranko {Xrade unions). — V Londonu še druge in mnogo drugih. Ivi besed, ki bi j v . .. illlstrironf dnevniki* mogle vdahniti ono divno b-rmonijo barv, V«2S tEhi^ e ------ «Oaily Graphic» (1890), «Daily Miri 01» (1^03) in «Daily Sketch» (1910). Izmed teh je drugi, ki tiska dnevno črez en milijon izvodov, dosegel ob priliki poroke kneginje Mary — število treh milijonov. Večerni listi so radi tehničnih težkoČ — drugače oblikovani, ker prinašajo hitro poročila — ne več kot osem ur pozneje. So trije: «Evening News» (ust.) 1881), «Evening Standard» (ust. 1827) in «Star» (1888), glasilo liberalcev. Končno je Se nedeljsko časopisje, ki dosega največje Število izvodov. «Sun-day Pictorial» doseže nad dva milijona in pol, «News of the World» pa nad tri milijone izvodov. Jat. — Če j« flovvk preveč popularen. Jedrt Ederle, o kateri amo ie poročali, da je pred enim mesecem preplavala kanal, ki deli Anglijo od Francije, se je te dneve vrnila k svojim starišem v New-York. Tu jo je čakal tak sprejem, da ji je šlo na živce in da je radi slabih iivcev morala leči. Sama zatrjuje, da jo je bolj zdelala popularnost njenih someščanov v New-Yorku kakor pa skoraj 15 ur plavanja po noči in v mrzli vodi. Stanovanje, kjer prebiva Ederle, stra-žijo noč in dan štirje redarji, ki odganjajo množico. — Nova moda. Po Švici leta par mladih gospodičen okrog s klobukom v roki, lasje so pa ostriženi po *Hindenburško». Maršal Hindenburg je noeU, kakor smo ga videvali na slikah kratko ostrižene lase in v tem so ga začela švicarska dekleta posnemati. Tega si ni nikdar mislil Hindenburg, da postane ustvaritelj nove ienske lasne mode, cchindenburške glave». — Podmorski tinel Množe se glasovi, da namerava španska vlada zgraditi pod morjem predor, ki naj zveže Španijo z Afriko. Ta načrt je že kakih osem let star, to3a vlada ni odobrila nobenega od priloženih načrtov, to pa radi tega, ker je bilo njeno stališče v Maroku precej omajeno. Predor bi bil dolg Šestnajst milj in bi se z Evrope prišlo v dvajsetih minutah v Afriko. Ta predor bi ne služil samo Španiji, marveč bi imeli Anglija In Francija tudi veliko korist. Angleži bi se lahko peljali iz Calais-a naravnost v svoje južno afriške kolonije, Francozi pa v svoje zapadno afriške. Seveda je gradnja takega predora združena z velikanskimi izdatki. — Centralna karjava sa Badimpeftto. Ob vznožju hriba Gellert so navrtali zemljo in v globočini petindvajsetih metrov so prišli do vode, ki je imela sedemintrideset stopenj gorkote. Strokovnjaki pravijo, (ta se bo gorkota vode z globočino ie višala do šestdesetih stopinj. Izračunali so strokovnjaki, da so pod ogrskim glavnim mestom tako ogromni gorki vrelci, da bi se lahko Budimpešta skozi par stoletij kurila z energijo teh vrelcev. VFelce so za sedaj napeljali v hotel Gellert in njegovo okolico in ugotovilo se je, da se bo prihranilo samo na tem mestu 400 vagonov premoga. Tudi na drugih krajih se skuša priti do podzemeljskih tokov gorkih vrelcev. Zaostali narod. Narod, ki so nahaja na kulturni stopnji, kl sliči oni pračloveka iz kamene dobe, so tako znani Vapi na otoku Novi Gvineji, kojih do sedaj neraziskana bivališča v gorovju Toricelli je prepotoval Razne zanimivosti — Angleško časopisje. Milanska «La fiera letteraria» opisuje v nekem svojem Članku angleško časopisje. Deli ga v dve glavni vrsti: časopisje večjega stila — in ljudski ter večerni listi. Prvi se odlikujejo po svojih znamenitih so-trudnikih, po bogastvu novic, hitrosti poročanja in zmernem političnem na^ ziranju. To časopisje je namenjeno iz- Berzna poročila, Amsterdam 1150—1200, Belgija 80—85, .Francija 88—90, London 13«—140, New York 28.25—29, Španija 430—400, Švica 520 do 560, Atene 33—35, Berlin 650—700, Bu-karešt 12.50—14, Praga 83—8«, Ogrska 0.0390—00410, Dunaj 400—420, Zagreb 50.50—52. Vojnoodškodninske obveznice 67.45. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnika iz Bocršta: Strinjamo se z vsemi Vašimi besedami. Radi bi bili «vljudni», kakor nas prosite, toda ni nam mogoče. So razmere take. Ne zamerite in pišite še — pa o kaki drugi stvari. Nikake zgube nas ne smejo streti, da bi začeli obupovati. Bo že prišlo otrežnjenje! Pišite nam gotovo še kaj. Zdravnik (908) D8 IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike ordinira v IL Bistrici štev. 122 vsak dan ed 10-11 In od 3-4 J Vid sivo UoUInnskeBi vzorčnega Veleselma priredi od 4. do 13. septembra 1926 I. Pokrajinsko razstavo pod imenom LJUBLJANA V JESENI Razstava obsega sledeče panoge: poljedelstvo, mlekarstvo, vrtnarstvo, čebelorejo, vinogradništvo, živinorejo, avtomobilizem, radij, umetnost, splošno razstavo industrijskih izdelkov, zdravstvo itd. Obiskovalci bodo deležni sledečih olajšav: 50% popust na jugoslovanskih Železnicah, 30% popust na italijanskih želznicah. — Lir 12 konzularni vizum. — Legitimacije, ki dajo pravico do imenovanih znižanj, se prodajajo po Lir 16 pri komisarju razstave Oglasni zavod G. Čehovin - Trst, Viafe XX Settembre 65, I. - Telefon 33-17. NB. - Preskrbi se konzularni vizum in dostavi legitimacija. K gornjemu znesku naj se doda Še Lir 7 za poitne in režijske trofike- 870 Mehko baršunasto kožo dobiti novoga neprofcosljivefo m BANFI znamka Zlati petelin Poskusite ga, ker Je najfinejše na »vetu. L= Škrob, boraks Banfi Je naJbojSe za likanje perila. Velikanski dohodi dunajskega POHIŠTVA navadne In finejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah Na drobno Na debalo Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Tal. 793 • Viala XX Setlambra 33 TRST IIIII 113 HBBSBitSlSSi ZDRAVNIK Dr. Fran ICorsan© sprejema od 12 đo 1 in od 5 do 7 907 Ufa S. Lczzaro ši. 11 !. n. IBIIfl fSegMP mmn Ne pozabite. da ima tv dk\ M ERgM"! Trst, Corso V. E. lil, 25 nasproti zastavljalnici izsotcuil. oBlGKe m i Hi L. 95b[ iu-in inozemsko blago I Ustna krojačnica I. redsj zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugI Eriijanfg, platin. ZC-taski zlale krni* Albert Povfi — urarna Trst* VU Malini 4S 841 99 Adria čevlji" trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velka zalogd raznih čevljev za spori IMa liskama iMm s knjigoveznica GORICA — Via C. Favetti 9. Harcdca knjigarna združena i papirnica GORICA — Via G. Carducci 7. KERŠEVANI JOSIP Dvokolesa, Šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. KRONE plačuje vedno par cent, več kot drugi ALOJZIJ POUH, Pfflzzn Goribaldl 2 842 prvo nadstropje Paait* na naslov! Pazit« na naslov! r obraženemu občinstvu. Vsaka številka stane en penny več, njihova oblika je' avstralski naravoslovec E. A. Bryge.sVrniv- S- Zobozdravnik Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Wa N. B. Inbriani 16,1. dni Hal HflvaaaD od 9-12 la od 5-7 8-10 JAKOB BEVC In zlatarna Trat, Campo S, Oiacomo 5 Zlato kopaj e v vsaki množini po lug vitjih eanah Kroai plačuje višje kot vsi drogi. raznovratmh ar in slstenine. (854 Martin Pozna]elšek odlikovana kroja£nica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36. Tržaška Minit m hranilnica regiatrovars udruga z omejenim poroštvo a uradujt v tvoji lastni hiSI ulica Torrebianca 19, L nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun Iv vlo^e za Čekovni promet, ter Jih obrestuje iT po4%^l večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekočI raiun In jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Jla razpolago varnostna celica (safa> Orodne ure za stranke od 87> do 13 In od 16 do 1B Ob nedeljah je urad zaprt. Stav. teflef. 23-07. 750 Najstarejši slov. denarni zauod