Gršlto napredovai&ie v Albanifi Previdno prodiranje Odkar so prešle grške čete na vsej fronti v napad, so napredovale previdno ter počasi, in to radi izredno gorovitega albanskega sveta, mrzlega zasneženega vremena in za sedanje pojme najslabšib prometnih zvez. Ciljl grških ofenziv od severa do morja niso bila vojaško ražna mesta, ampak njdh gorata ter od Italijanov s strojnicami in topništvom posuta gnezda. Grško topništvo je skrbno pripravilo vsak napad pehote na utrjene planine, ki so bile zavzete v ponočnih napadih na nož. GrSko tapništvo je izvrstno. Prevzelo je ono vlogo, ki sta jo imela na zahodnem bojišču tank in bombnik. V mnogih primeiih prisili sovražmika k umiku,' preden pridejo grške čete z njim v dotiko. Grško poveljstvo se je posluževalo pri po stopnem prodiranju obkoljevanja albanskih mest s predhodnim zavzetjem utrjene okolice. Po zasedbi krožnih utrjenih točk so se morala predati do&lej ona mesta, ki so bila izhodišča za vpad italijanskih armad na grško ozemlje. Na ta način zasedena albanska mesta so bila obvarovana pred vsakim presenečenjem S protinapadi. K dosedanjim grškim uspehom je veliko pripomoglo grško-angleško letalstvo, ki ovira večja zafrontna italijanska zbiranja in prevoze svežih čet z mo.or__imi vozili in z ladjami preko morja. Italijanska letala dan na dan iščejo in bombardirajo grške topovske položaje, vasi In ceste v zaledju. Kakor hltro pa zabrnijo italijanski letalski motorji v zraiku, se že poskrijejo grški vojaki za skale in v jame, od koder opazujejo mirno sovražnikov polet. Dalje v zaledje so Grkl organizirali s fronte uspešen način opozarjanja na prihod italijansMh bombnikov. čeprav je na dan po osem alarmov ali opozoril, delujejo izvrstno. V večjih krajih se oglašajo sirene, po vaseh udarjajo plat zvona. Čete se umaknejo s cest v kritja, ljudje s polj v bližnje grmovje. Čim so letalci proč, gre že vse spet na delo. Ovire pri prodiranju in na umiku Najbolj je Italijane ovirak) pri prvotnfim prodiranju in na umiku skraja deževno, sedaj pa mrzlo ter zasneženo vreme, katerega veliko laže prenašajo goratemu podnebju vajene grške, kakor pa italijanske čete iz sončne Italije. Druga velika ovira so bila in so še strma, visoka albaonska gorovja, ki so pokrita z debelim snegom. So to naravna trdnjava, ki je omogočila Grkom, da so izkoristili vse njene prirodne prednosti ter nadkrilili tako ono, kar so imeli Italijani v mehaniziranih cetah. Prepadne stene, ozka gorska pota in strma pobočja niso za tanke in motorje. Tu se uveljavljajo vsi oni načini bojevanja, ki so jih poznali borci stoletja v vseh balkanskih vojnah. — Mostov je malo, ceste so slabe. Grki uporabljajo pri svojem prodiranju kaj malo motorizirana vozila, vse potrebščine prenašajo majhni konjiči, mule in osli, ki se izvrstno obnesejo v strmih stezah. Povrh so se lotili Italijani vpa^ia v Grčijo z vsemi mogočimi avtomobili, tanki .ar ¦/. mc- tor__iranimi oddelki, ki so pri mr.iku naravnost zaphaJl ter zadelall v albanskem hribovju redke ter slabe prometae zveze. Nevarne klešče Od početka ofenzive skušajo C-rki prehiteti italijansko armado na obeh krilih in jo stis- niti potom tako zvanih klešč. Severni pritisk klešč se kaže na umiku Italijanov po zavzetju zelo močno utrjenega Podgra/Jca pjroti zapadu skozi ozko dolino rek6 Škumbe in proti mestu Elbasan. Južno kleščno stiskanje ob morju je povzročilo padec važnega cestnega križišča Premeiti na osrednji fronti, zelo utrjene albanske postojanke Argyrokastron in pristanišča Santl Quaranta, skozi katero so prihajala ojačenja iz Italije. Le s pravočasnim umikoin so se izognili Italijani široko zasnovanemu obkroževalnemu manevru grške armade. Nova obrambna črta Iz umikanja italijanskih čet se jasno vidi italijanska želja, ariti novo fronino črto ter opustiti sedanje v več ločenih odsekov razpadle bojne črte. Novo fronto bodo skušali Italijani braniti z vso trdovratnostjo. Čeprav ne grozi Italijanom takojšnje zajetje, so vendar spoznali pretečo nevarnost ter se umikajo v celoti na novo obrambno črto. Črta italijanskega umikanja poteka med to.kami: Santi Quaranta, Chimara (kraj ob morski obali, 45 km pod Valono), Argyrokastron, Tepeleni, Premeti, Klisura. Na srednjem odseku fronte prodirajo Grki s pogorja Frašeri na pogorje Škrjapari. Na severnem odseku so zavzeli vse pogorje Kamije in Mokro planino. Umik Italijanov na Elbasan se na/daljuje. Kje se bo tu ustalila nova fronta, še ni jasno.