Lelo VIL - Štev. 12 Trst ^Gorica 27. marca 1953 DEMOKRACIJA j Uredništvo: Trst, ul, Machiavelli 22-11, - tel. 62-75 j šllpisava: Trst, ulica.; S! Anattasio 1-c - tel. 2-30-39 uredništvo:^ Gorica,-. Biva Piaizutta št. 18. »GENA: posamezna , številka, L 25. —' Naročnina: piesečao L »00, letpo L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223; Gorica štev. 9-18127 t-i Izhaja vsak petek EVROPSKI VIDIKI Sir Victor Mallet o tržaškem vprašanju V dneh, ko je bil Tito na obisku v Londonu, je posebno Za nas Tržačane dobila izredno važnost izjava, ki jo je pretekli teden podiLl britanski poslanik v Rimu, Sir Victor Mallet.- Ob priliki njegovega obiska n Milanu so mu namreč na »Zavodu za mednarodno' politiko« stavili vrsto vprašanj o italijansko - britanskih odnošajih. Veleposlanik je odgovoril s posebno deklaracijo, ki nam s precejšnjo jasnostjo odkriva " angleško politiko tako do Italije kakor tudi v vprašanjih, za katera se Italija zanima. V uvodu svoje izjave omenja Sir Mallet, kakšno je bilo vzdušje, ko je pred petimi leti prišel na svoje sedanje službeno mesto, in podčrtava, da so se razmere zelo izboljšale. Ostalo pa' je še nekaj nerešenih problemoii, med temi posebno občutljivo tržaško vprašanje. Ker je bila izjava dana prav v dneh, ko se je vsa italijanska javnost izpraševala, kakšni so vidiki pod katerimi obravnavajo Britanci v svojih razgovorih s Titom usode našega ozemjla, smemo torej uprn vičeno predpostavljati, da posebno ta del izjave ni bil slučajen. To postane še toliko verjetnejše, če ogledamo, kaj je Sir Victor Mallet povedal. Pri tem se bomo seveda omejili na to, kar nas kot prebivalce Svobodnega tržaškega ozemlja najbolj zanima. Ze preden je prišel do tržaškega vprašanja, je britanski veleposlanik poudaril, da v mednarodnem, življenju sedaj niso več merodajni dvostranski odnosi med državami. Uveljavila se je namreč potreba večstranske politike, ki naj upošteva težnje in potrebe cele skupine držav in njihovo s kupno, ne pa posamezno varnost. V tem smislu gledcijo Britanci tudi na jugoslovansko - italijanske odnosa je. »Tudi na to vprašanje moramo gledati z evropskega in ne t nacionalističnega stališča«, je pod-ortalSir Victor Mallet ter je do-“dal, da se Britanci ozirajo pri tem samo na strateške potrebe hladne ali morebitne vroče vojne, ne pa, na ideologije in sentimentalnosti. Obzirnost jim sicer veleva, da se v italijansko - jugoslovanske odno-iaje ne vmešavajo, toda vkljub temu se ne morejo odpovedati svojemu zanimanju za tržaško vprašanje: v Trstu imajo namreč pet tisoč svojih vojakov, ki bi jih lahko ufiorabili drugje, drugič pa jih k temu veže tudi njihova želja pq izgradnji solidne evropske obrambe. Posebno slednja jih sili, da gledajo preko italijanske meje, kajti najugodnejša obrambna črta južnega krila evropske obrambe ne teče po beneški ravnini, temveč čez Ljubljano. »In še enkrat boste ugotovili, da britansko stališče bolj upošteva širšo, večstransko evropsko korist, kakor pa nacionalni interes enega a-li drugega pretendenta na Tržaško ozemlje. Zato se mi ne zdi prav. da se smatra, da smo navdahnjeni s pičlo naklonjenostjo do Italije a-li pa da smo filojugoslovani. Mi se enostavno trudimo, da bi bili filo-evropejci«, je zaključil britanski veleposlanik ta del svoje izjave, t) kateri smo iz britanskih ust, po dolgem, dolgem času, če se prav spominjamo, vse od pariške mirovne konference, na kateri je bila sklenjena internacionalizacija našega ozemlja, prvič slišali potrdilo našega starega stališča, da je treba na Trst- gledati s širokega evropskega vidika, in da naša usoda ni vprašanje, ki bi se tikalo samo naših neposrednih sosed. Dodajmo še veleposlanikovo u-gotovitev, da morajo v današnjem času vprašanja narodnega ponosa in sebične koristi, ki so v preteklosti razvnemale narode in vodile njihove vladarje v mednarodnih odnošajih, popustiti pred nujnostjo tesnega sodelovanja vseh svobodnih držav, in poziv, naj si narodi izprašajo vest ter naj. vsakdo kritizira raje sebe kakor druge, pa vidimo, da je glede tržaškega vprašanja tudi z britanske strani odkrito potegnil veter, ki se tudi u-radno in ne samo bistveno razlikuje od onega, ki je tako nepotrebno zapihal 20. marca 1948. leta. Toda kaj bi obujali mrtve! »Fo-reign Office« je pred par dnevi i-tak na posebno vprašanje odgovoril, da marčna izjava v izpremenje-nifi razmerah ne velja več in da je bilar dokončno pokopana ie leta 1951 ob priliki De Gasperijevega obiska v Londonu. Sir Victor Mallet je vsekakor napravil prav, da je po dolgi zme di postavil stvari na svoje mesto. PO TITO VE BH OBISKU Tito je bil sprejet v Londonu kot poglavar države, „ki je bila zaveznica Velike Britanije v dveh vojnah", kakor so izjavili njegovi gostitelji Ko smo v zadnji številki poročali o Titovem obisku v Londonu, smo ob zaključku omenili, da moramo pri tem razlikovati dvoje: sprejem človeka, ki nosi glavno odgovornost za sedanji komunistični in nasiini režim v Jugoslaviji in sprejem trenutnega poglavarja države, ki »je bila zaveznica Velike Britanije v dveh vojnah«, kakor so to izrazili njegovi gostitelji. S prvim problemom Titovega obiska smo na kratko obračunali že zadnjič, ko smo poudarili protislovje med demokratičnimi tradicijami Velike Britanije in sprejemom jugoslovanskega diktatorja, danes si bomo pa ogledali še drugo, recimo državniško plat tega obiska. Nobeno norčevanje, s kakršnim skuša del italijanskega tiska razvrednotiti pomen jugoslovanskega obiska v Londonu, ne more izbrisati dejstva, da je bil Tito sprejet ne morda kot kakšen šeik ali plemenski poglavar, : temveč kot naj-merodajnejši predstavnik in gost države, katero se ceni in na katero se v tem trenutku pojaga veliko politično važnost.'Milanski »Corrie-re della Sera« je pravilno podčrtal, da ie sedanja britanska politika do Jugoslavije gotovo dobro premišljena, da je sad skrbno izdelanih načrtov, glede katerih ni nobene razlike med laburisti in konservativci, ter da si zaradi tega nihče ne sme utvarjati, da jo bo Velika Britanija od danes na jutri’zapustila. Ce je konservativna vlada šla tako daleč, da je organizirala ta obisk, za katerega' se je že vnaprej zavedala, da bo z njim izzvala velik del britanske javnosti, potem morajo biti za vsem tem zelo pomembni razlogi. In če pogledamo potek obiska potem res vidimo, da so Tita družno sprejemali tako konservativci, kakor laburisti, na dvoru je kosil v najintimnejšem krogu kraljevsko družine, ogledal si je razne britanske javne ustanove, od parlamenta do visokih šol in medtem je imel razgovore z mnogimi pomembnimi britanskimi osebnostmi. Ob tem sp kot demokrati in člani naroda, čigar matični del živi v Jugoslaviji, kar nehote zamislimo, s kakšno prisrčnostjo, ki ne bi bila samo o-ficielna, bi bil v teh dneh v Londonu žele sprejet predstavnik take Jugoslavije, ki je od Velike Britanije ne bi ločil prepad, kakršen zija med komunistično diktaturo in zahodno demokracijo. A tudi če bi to izpregledali, so nas na to spomnili britanski časopisi, ki so jasno povedali, da bi veliko raje pozdravili v svoji sredi predstavnike Jugoslavije, od katere jih ne bi ločil popolnoma drugačen način družabne in politične ureditve. Prav tako niso pozabili dodati, da velja vsa vljudnost sprejema pravzaprav jugoslovanski državi in narodom, ne pa njihovim komunističnim o-blastnikom. Posebno britansko občinstvo je ostalo do Tita popolnoma hladno in Britanska radijska družba je to v svojih oddajah tudi povedala, nakar je beograjska »Borba« ostro protestirala. Seveda pa ta dejstva niso mogla preprečiti, da ne bi prevladal občutek za stvarnost, ki je že po tradiciji Britancem važnejša kakor pa teorije in besede, pa naj gre pri tem tudi za taka načela, ki so njim samim najsvetejša. Jugoslavija je zahodni obrambi trenutno potrebna in koristna. To je razlog in opravičilo vsega. Velika Britanija, ki se je že .takoj po ustanovitvi Jugoslavije vedno živo zanimala za njen obstoj in prijateljstvo, spleta danes na Balkanu zopet mrežo, katere središče in težišče naj bi bila Jugo- slavija. Izgleda, da je Jugoslavija pripravljena sprejeti to vlogo, ker do na ta način še najboije zavarovala svojo varnost, Velika Britanija pa ji je v zameno pri tem pripravljena pomagati, podobno kakor je pomagala že pri sklenitvi balkanskega pakta, ki je visoko dvignil ugled Jugoslavije in njenih zaveznic. , Pri takem položaju je popolnoma razumljivo, da je zaključno poročilo o razgovorih v Londonu lahko poudarilo skladnost jugoslovansko-britanski-h pogledov na razne politične probleme ugotovilo, da so »vezi med obema državama trajne« in dodalo, »da bi spopad, ki bi nUstal v primeru napada v Evropi, težko ohranil lokaliziran značaj«. Ako dodamo k temu še, »da sta o-be vladi ugotovili svoj skupni interes v odporu proti napadu in v ohranitvi narodne ne-odvisnbsti«, potem spoznamo, da je Jugoslavija v Londonu dobila tudi britansko jamstvo za pomoč v primeru napada, ki bi ga nanjo izvršila katera koli država. V ostalem so to potrdili tudi razni udeleženci in komentatorji londonskih razgovorov. Velika Britanija je nadalje posebej obljubila, da bo prispevala k jugoslovanski oborožitvi!. Verjetno bodo Titovemu obisku sledili vojaški razgovori, ki najbrž ne bodo omejeni samo na Veliko Britanijo m Jugoslavijo, temveč bodo pri njih sodelovale tudi Združene države in Francija. Glede jugoslovansko - britanskih Obletnica 20. marca odnošajev je bil torej Titov londonski teden zelo plodovit in poln o-tjpljivih sadov. Me pa tako glede jugoslovansko - italijanskih odno-šajev, glede katerih so se udeleženci omejili na ponovno vabilo Italiji, da naj uredi svoja viseča vprašanja z Jugoslavijo, in so pri tem poudarili, da bo šele jugoslovansko r italijansko prijateljstvo dokončno zavarovalo protisovjetsko fronto, v tem delu Evrope. Za najbolj boleč problem, t. j. tržaško vprašanje, ki posebno nas neposredno prizadeva, pa so, kakor izgleda, prišli do zaključka, da je najbolje z njegovim reševanjem počakati dokler ne minejo italijanske volitve. Kako naj bi po britanskem mnenju potem izgledala ta rešitev pa nam londonske - izjave ne povedo in tudi Jugoslovani so v svojih besedah o tem vprašanju zelo splošni in oprezni. Glede najnovejših britanskih pogledov na reševanje tržaškega vprašanja nam danes nedvomno še največ pove važna deklaracija britanskega veleposlanika v Rimu, ki jo omenjamo v uvodniku. Brez nadaljnjega pa lahko rečemo, da je zunanjepolitični položaj Jugoslavije po londonskih razgovorih izredno ugoden. Ce je bil močan ž» prei, je zdai še močnejši, in če kdai, je posebno odslej prav od jugoslovanske vlade odvisno, ali bo ali ne bo tržaškim Slovencem prihranjeno, da bi zopet prišli pod Italijo. Tu še vedno čakamo na jasen odgovor. * * * Letošnja obletnica 20. marca je v Trstu rx>tekla povsem mirno. Mi bomo zadnji, ki bomo iz tega napravili neprijetne zaključke. Nam ni bilo nikoli do neredov.' Nikoli nismo silili mirno tržaško prebivalstvo k nepremišljenim dejanjem. Zato je nam samo prijetno, da smo tako odrekanje nepremišljenim dejanjem ugotovili, vsaj zaenkrat, tudi na italijanski strani. Da so dijaki v Italiji »počastili«! obletnico 20. marca s petminutnim molkom sredi pouka (ob 10. uri), nas nikakor ne m&re zaskrbeti. Sa ' gre za običaj, ki je star že tisočletja, s 'katerim najdestojneje počastimo pokojnike, med katere spada zdaj dokončno tudi izjava 20. marca 1948. Razen tega se zaveda-mo, da italijanski dijaki s tem petminutnim molk&m nikakor ne bodo povzročili - spremembe v svetovni politiki glede ■ tržaškega položaja. Nekaj dijakov je pa 20. marca v Italiji kljub najavljeni prepovedi izostalo od pouka 'in uprizorilo pod vodsttiom fašističnih organizatorjev poulične demonstracije, ki jih je policija zadušila z odločnim nastopom. Kaže, da se je De Gašper! končno le zavedel, da so »sentimentalna« gesla o Trstu in s tem povezane manifestacije le voda na mlinska kolesa hovofašističnega gibanja, ki je doslej zavzelo tako nevaren obseg prav zaradi demokr-ščdnskega neuvidevanja in nepopustljivosti -glede tržaškega vprašanja. Italijanski fašisti so namreč vprav s Trstom, z borbo za uveljavitev 20-marčne izjave in z dokazovanjem De Gasperijevega popušča- BP5triIsiio-ital8ian5li8 odnosi Listi poluradne smeri nam jav- na Jadransko morje, in to je za računati z notranjim razpadom ijajo o številnih prizadevanjih De i Italijo pomenilo izgubo njenega ja-Gasperija in demokrščanov, da' bi | dramskega poli Ce bo Velika Britanija šla v smislu izpovedanih pogledov v globino, bo tudi spoznala, da zahteva prav korist evropske obrambe in povezave italijansko-jugoslovanske-ga odseka v primeru vojne tujo prisotnost, medtem ko je v miru prav na tem prostoru, v tem kotu Jadrana, potreben mednarodni mejni kamen, ki bo v interesu miru preprečil prebujajočim se pretiranim nacionalizmom, da bi po mili volji sejali sovraštvo in premikali mejnike. In tako se bo prepričala, da je samostojnost Svobodnega tržaškega ozemlja tako v miru kakor v vojni življenjska nujnost tega dela Evrope. Za vsakega širokogrudnega Evropejca, iskrenega svobodnjaka in Tržačana so to vsekakor obetajoča dejstva. — CIN .se približal i-Avstriji, Prizadevanja gredo za tem, da bi Trst kot prirodno izhodišče srednjega Podonavja .ter krajev izza Karavank in Visokih Turov z železniško zvezo povezali tako, da bi znašala razdalja med Trstom in Beljakom samo še 200 km, čeprav bi obšli prehod po jugoslovanskem ozemlju. Na ta način bi Trst preko Vidma povezali s Koroško in južno Nemčijo odnosno gornjo Avstrijo in tako mimo sodelovanja Jugoslavije vzpostavili zvezo z Avstrijo. Z namenom, vzpostaviti jadransko zvezo z Avstrijo je tržaško iredentistično zastopstvo, v katerem so bili politični in gospodarski strokovnjaki, odšlo na Dunaj. Kakor pripovedujejo, so se njihovi razgovora z avstrijskimi industrijskimi krogi razvijali v duhu obnove podonavske tradicije Trsta in nobenega dvoma ni, da so se Italijani potrudili, da bi dokazali Avstrijcem, da jim z nobene druge strani ne morejo zagotoviti tolikšnih ugodnosti v tržaškem pristanišču, pod pogojem seveda, da bi se odločno oddvojiti od tržaških indi-pendentističnih teženj. V tem smislu so se v zadnjem času izrazili tudi nekateri avstrijski gospodarstveniki, industrijci s Koroške in Štajerske, ki jih z Italijani veže skupno nasprotstvo do Slovencev, pa naj bodo ti usmerjeni na levo ali desno. Torej enako kot v času po prvi svetovni vojni prihaja tudi po drugi svetovni vojni do izraza skupnost koristi določenih severnoitalijanskih in avstrijskih krogov tako da1 moremo biti priča obnovitvi Dollfussove zamisli os Iona na Rim proti prevratnim težnjam nemških nacionalistov in levičarskih socia listov. Toda izkušnja, ki še ni pozabljena, je nekako v tridesetih letih -tega veka pokazala, kam je tedaj vodila italijanska politika mostišča proti Madžarski in obkrožitve Jugoslavije s severa ter istočasno z juga preko Albanije in Bolgarije. Jugoslavija je bila tedaj prisiljena, da nasproti Dollfussovi Avstriji in Horthyjevi Madžarski kot manjše zlo podpira Hitlerjevo politiko priključitve Avstrije k Nemčiji. Nedvomno je, da je bilo tako jugoslovansko stališče usodno za samo Jugoslavijo, vendar tudi Italija ni imela razloga, da bi se hvalila s svojo avstrijsko in madžarsko politiko obkrožitve Jugoslavije, kajti posledice so pokazale, da tudi ta zamisel ni pokazala posebne da-lekovidnosti. S priključitvijo Avstrije je Nemčija srečno prispela jpoložaja. ___^__ r<®Vi> do ‘ju gosTav ;-je in tlačenja domačih Slovencev in Hrvatov je torej dovedla do tega, da mora ludi danes na Tržaškem odolevati nepomirljivemu nasprotovanju z naše strani. Kaj pa naj, in to je nadalnje vprašanje, Italija in Avstrija pričakujeta od svoje današnje politike? Ničesar boljšega kot tisto, kar je Italijo zadelo po letu 1941. Danes je Nemčija sicer še daleč od tega, da bi zahtevala ponovno priključitev Avstrije, toda je tukaj Sovjetska zveza, ki bo zahodne sile postavila pred alternativo: ali one izvrše mirovno pogodbo glede Trsta ali pa ne podpiše mirovne pogodbe z Avstrijo. Leta 1938 je Avstrija svojo italijansko politiko plačala z izgubo svoje samostojnosti do Nemčije. Danes pa Avstrija s svojo italijansko politiko tvega, da jo plača z izgubo svoje samostojnosti do Sovjetske zveze. Leta 1938 se je Avstrija preka-sno zavedla posledic politike, ki je imela v vidu dokaj ozke regionalne koristi. Danes je pa pred nevarnostjo, da ozkim in omejenim koristim par nadutih industrijcev žrtvuje še poslednjo možnost, da bi dosegla neodvisnost od Sovjetov. .Prezgodaj bi bilo, če bi že danes hoteli izvajati zaključke o bodoči politiki Sovjetske zveze. Toda prav zaradi tega tudi nima nobenega smisla, če bi že danes kdo hotel Sovjetske zveze, kar bi moglo imi-ti usodnih posledic v gaganju- gz.ii skega pritiska na Evropo. Eno je pa gotovo: v kolikor je Sovjetstra zveza potrebnejša rešitve, ki bi ji dopustila, da se smatra za zmag valko, toliko raje bo pristala na to, da za tako rešitev kaže določeno popustljivost, torej za izvršitev tržaške samostojnosti popuščanje v vprašanju mirovne pogodbe Avstrijo. Ce pa bi se tak »junctim« m»d tržaškim in avstrijskim vprašanjem res postavil, ali je tedaj možno tudi le pomisliti, da bi zahodni svet samo zaradi tega, da vidi Trst pod Italijo, pristal na to, da bi se odre kel odhodu sovjetskih zasedbenih odredov z Dunaja? Da pustimo ob strani zahodnjake, ali ni Avstrijcem že dovolj izkustvo, ki so ga imeli z Italijo leta 1938? Ali jim more biti zares vseeno, da za Trst vidijo Ruse za stalno vgnezdene na Dunaju in Zistersdorfu? Izjava ]ND nja Titu začeli letos svojo predvolilno borbo v napačni domnevi, da si bodo s tem pridobili novih privržencev. Zares ni bilo mogoče pričakovati, da bi se De Gasperi v današnjih tako spremenjenih mednarodnih prilikah Hotel spet vpreči i’ fašistični propagandni voz, ph čeprav v »sentimentalni« borbi :a zopetno osvojitev tržaškega mesta, Kot rečeno, je 20. marec potekel v Trstu brez vsakršnih ^manifestacij in demonstracij. Pošiljanje izzivačev iz Verone in Padove v- Trst skozi tržaški obmejni biok stane precej denarja. Ne vrnemo namreč pozabiti, da bodo morale žrtve 8. marca dobiti; še posebno odškodnino za bolniške stroške, če jih uprava tržaške bolnišnice ne bo hotela iz rodoljubnih razlogov zdraviti brezplačno, da ne govorimo o odškodnini za »službo« v tržaških zaporih, v katerih sedi čedna skupina italijanskih razgrajačev. K temu je treba dodati še dejstvo, da je bilanca takih bučnih podvigov za njihove iredentistične-fašis.tične prireditelje v glavnem negativna, pa naj na vso zadevo zremo s političnega ali z narodnega vrelišča. Sam ognjeviti župan Bartoli je posebnim javnim razglasom pozval prebivalstvo, naj se ne udeleži nobenih manifestacij, ki bi italijanski stvari »danes« samo škodovale. Vendar je bil Bartolijev poziv prikrita grožnja s kasnejšimi izgredi (ko ne bo več tolikšnih policijskih varnostnih ukrepov!), ko je svoje iredentistične vrstnike o-pozoril na velik uspeh lanskih 20-marčnih izgredov, s katerimi so Italijani izsilili podpis Londonskega sporazuma o izločitvi slovenskega in sploh indipendentističnega življa iz krajevnega upravnega življenja. Bartoli se je s tem pokazal zelo nehvaležnega do pod-Uisni£ .-Landonstte9a, sporr^muma^ ru! *- < -»«, glede na to, da je zastopnikom velesil, ki sta na tak rasni diskriminacijski načrt pristali, dal zelo slabo spričevalo o njihovi diplomatski in politični dalekovidnosti. 20. marec je dokazal vso treznost Tržačanov. Se enkrat smo mogli tako ugotoviti, da svoječasno Bartolijevo najavljanje v mestnem svetu »novih, temeljitejših 20. marcev« ni učinkovalo na tukajšnje prebivalstvo t ki si želi samo mira in reda. Bartolijevo svoječasno pozivanje k izgredom more kvečjemu vplivati na plačane pobaline, ki so se k nam pritepli iz Verone in Padove, da si lastijo pravico po tržaških ulicah v imenu Tržačanov demonstrirati Z bombami in kamenjem za priključitev našega mesta k Italiji! Tržaška policija pa je tega dne dokazala, da zna ohraniti mir in red, če le hoče. Sooletska politika Ob priliki Titovega obiska v Londonu je predsednik »Jugoslovanskega narodnega odbora«, Slobodan Jovanovič, dal naslednjo izjavo londonskemu dopisniku francoske tiskovne agencije »France -Presse«: »Titov prihod v London pomeni samo to, da želi Velika Britanija, za katero ima Jadran veliko važnost, biti v dobrih odnosih z Jugoslavijo, ki je izšla iz druge svetovne vojne kot gospodar vzhodne jadranske obale. Jugoslovanska emigracija pa mora glede tega poudariti, da Tito 'ne zastopa niti Srbov, niti Hrvatov in niti Slovencev, čeprav ima trenutno oblast na ozemlju Jugoslavije. On zastopa samo komunistično partiio, ki je še vedno v veliki manjšini. Kot povsod, tako se tudi v Jugoslaviji držijo komunisti na oblasti s silo in terorjem. Ljudstvo še vedno veruje v končno zmago demokracije, toda pod pogojem, da zahodne demokracije ne ' popuščajo komunizmu na škodo s\*ojih lastnih načel.« Stalinov naslednik Malenkov je imel svoj dosedanji najvažnejši govor na zadnjem kongresu vsesov-jetske komunistične stranke, ko je predložil poročilo centralnega komiteja ter se pri tem držal smeri, ki jo je nakazal Stalin sam v svojih poročilih na prejšnjih kongresih. Bistvena razlika med njegovim poročilom in poročili Stalina je bila v tem, da Malenkov tedaj ni govoril kot oni, ki ustvarja politiko Sovjetske zveze, ampak v glavnem le ponavljal nekatere bistvene točke Stalinovega članka v reviji »Boljšev*ik«. zadnjega, ki ga je napisal sovjetski diktator. Dobil je nalogo, ki je bila enaka kvadraturi kroga. Moral je ponoviti Stalinovo zagotavljanje, da bodo kapitalistične države raje same sebe u-ničile. kakor da si bodo upale sprožiti vojno proti Sovjetski zvezi: istočasno pa je moral obrazložiti navidezne protisovjetske priprave zahodnih sil. Moral je ostro napadati Zahod in istočasno predložiti novo ponudbo za mednarodno sodelovanje. Moral je zbadati Anglijo in Francijo, razen tega pa je skušal zabiti klin med tema dvema državama in Ameriko. V celoti je bilo zunanjepolitično poročilo v govoru Malenkova na zelo nizki ravni, polno puhlosti, Njegovo poročilo je bilo bolj v surovi obliki običajne sovjetske propagande, O Ameriki je govoril kot o »krvoločnem volku«, govoril je o »razuzdanosti militarizma brez primere« v zahodnem svetu ter ponavljal temeljno frazo prejšnjih komunističnih kongresov o tem. »da postaja spopad v kapitalističnih državah vedno bolj oster«. Toda dejstva govorijo proti tej trditvi. Tako je trdil, da na Zahodu obstoja splošno »zamrzovanje« plač ter da je brezposelnost v Nemčiji hujša, kot je bila v svetovni gospodarski krizi na začetku tridesetih- let. Potem je govoril o notranjih režimih v zahodnih državah, za katere je kar na splošno dejal, da hodijo po poti fašizma. Ta obtožba dokazuje, kako malo to poročilo odgovarja resničnemu položaju v zunanjem svetu. Malenkov tudi v drugih ozirih ni računal s stvarnostjo, ko se je ukvarjal na primer z »boji za narodno osvoboditev« v odvisnih in kolonialnih deželah. »Propadanje kolonialnega sistema imperializma« je dokazal z dogodki na Kitajskem, v Vietnamu in Koreji, prezrl je pa nekatere važnejše dogodke, ki so se zgodili izven Evrope v zadnjih letih. Pozabil je omeniti, da je v takih deželah, kot so Indija, Pakistan. Ceylon in Burma prenehala kolonialna uprava kljub komunističnim prerokbam brez spopada med »kolonialnimi narodi« in »imperialisti«. Dejstvo, da se komunistične stranke teh dežel niso mogle polastiti oblasti, pomeni veliko vrzel v poročilu Malenkova. (■Konec na 3. strani) D E M O JE R A C IJ M Leto VII. - Stev. 12 ,r '1 V I: S T I z G I Š K E G A Premoženja, hi so jih HalijansM držaolianl pustili p JuBoslaoili Italijanski državljani, lastniki premoženj v Jugoslaviji, niso prav nič zadovoljni z načinom, kako vlada ravna z zadevo odstopa premoženj jugoslovanski vladi in izplačevanja odkupnine. Prva napaka, ki jo je rimska vlada storila, je bila, da se je 23. maja 1949 z beograjsko vlado pogodila za odstop premoženj svojih državljanov proti izplačilu nedoločene odškodnine (»un’indennit pomina, ki je dijakom prepoveda- lo, izostati od ppvtjsa, potefcgl 20. marec prav jnirno. ?ato so dijaki organizacije »Mlada Italija« (»Giovane Italia«), ki velja za novofašistično, skušali ii-prizoriti po mestu demonstracije za Trst, proti Jugoslaviji in proti Veliki Britaniji. Kot so to storili že leta 1940, so najbrž zahtevali napoved kake vojne!... Policija je zbiranje dijakov z od-Ipčnostjo razgnala. Dovolila je le, da so nekateri posamezniki, in ne v skupinah .nesli venec cvetja na Prijava dohodkov Do 31. marca morajo prijaviti svoje dohodke za odmero davka: U lastniki stavb, če so Jim te do-nesle lani vsaj 150 lir dohodka na leto, in lastniki stavb, tudi če so jim donesle manj kot 150 lir letnega dohodka, pa i-majo zraven tega še druge dohodke (izpolniti stran B prijavnice) ; Z) vsi, ki so lani imeli kake dohodke od kapitala (obresti) a-li trajne dohodke vsake vrste (desetine itd.). Te dohodke je treba prijaviti ne glede na njihovo višino, tudi če gre le ?,a nekaj lir, in jih je treba vpisati na strani E prijavnice; 3) vsi, ki so lani imeli dohodke, podvržene davku na premično bogastvo (»Ricchezza mobile«), ki so sami ali skupaj z dohodki od podrejenega dela (delavci, služinčad itd.) presegli znesek 240.000 lir v letu (strani C, B in S prijavnice); 4) vsi, ki so lani imeli dohodke katere koli vrste (kol na primer od zemljišča, stavb in premičnin, če niso obdavčljivi, kot na primer; nove stavbe, novi čolni, nove industrije v južni Italiji, obresti na državnih obveznicah in tem izenačene), ki So vsi skupaj presegli 480.000 lir (brez stalnega odbitka 340 tisoč lir in onega za družino), ker so podvrženi dopolnilnemu davku (»Imposta complemen-t^re«), strani A, E, F prijavnice. Iz tega sledi, da prijave dohodkov nito dolini predložiti: I) lastniki stavb, ki niso lani i- meli nobenega drugega dohod-kp, kot samo onega od »tavb, ki pa ni dosegel 150 lir na leto; ?) vsi, ki s,o lani imeli dohodke, podvržene davku na premičn« bogastvo (»Ricchezza mobile«), ki vsi skupaj in združeni z morebitnimi dohodki od podrejenega dela (kot so plače od delavcev, dninarjev, služinčadi, zasebnih uradnikov itd.) niso presegli 240.000 lir. Tisti pa, ki so za leto 1952-53 že vpisani v imenik plačevalcev davka na premično bogastvo (»Ricchezza mobile«), je bolje, da prijavijo te dohodke, tudi če v letu 1952 niso presegli 240.000 lir, ki bi jih sicer uradno vpisali za enak znesek, kot so že vpisani, in bi tedaj morali delati priziv proti novemu krivičnemu vpisu; 3) vsi, ki so lani imeli samo dohodke od zemljišča, precenjene za odmero dopolnilnega davka (»Imposta complementare«), ki niso presegli letnih 480.000 lir (brez stalnega odbitka 240.000 lir in onega za družino); 4) vsi, ki so lani imeli dohodke od svojega podrejenega dela (delavci itd.), ki so vsi skupaj presegli znesek 480.000 Jir (brez stalnega odbitka 240.000 lir in onega za družino). Tisti pa, ki so že vpisani v imenik davkoplačevalcev te vrste, ie bolje, da te dohodke prijavijo, tudi če ne presegajo 480.000 lir, da jih zopet uradno ne vpišejo in bi potem morali delati priziv proti vpisu. Lastniki zemljišč in stavb naj si preskrbijo točne podatke glede površine j,n obsega prvih in drugih, ki jih dobijo na katastrskem uradu. Poleg tega pa naj si preskrbijo tudi ločne podatke glede višine gospodarskega in agrarnega davka na ztmljižčib (»Reddito domenica-le« in »Beddito agrnrio«), ki ga tudi dobijo na katastrskem uradu. Dohodke od stavb (»Valore lorra-tiv.o«) nudi pa davčni urad (>*Uffi-eio distrettuale delle ImposteS). Vse to jim bo služilo za izpolnitev prijavnice. Za zemljišča velja navodilo, da se prijavijo samo dohodki za odmero dopolnilnega davka (>Imp»-sta complementare«), ker bodo r«M-ni davek na zemljišče odmerili u-radno po podatkih iz katastra. Glavar družine prijavi tudi dohodke od ostalifi članov družifte. ki pa morajo prijavnico sopodpisati. Poleg tega velja od letos naprej pravilo, da morajo prijavni**) izpolniti tudi državni uradniki sami zaradi odmere dopolnilnega davka. porušeni spomenik v prvi svetovni vojni padlim gpriškim Italijanom, posebnlo odposlanstvo dijakov je pa izročilo prefektu spomenico glede Trsta. - Ljudstvo je ostalo mirno in se veselilo policijskega nastopa. »Giornale di Trieste« in d^ugi njemu podobni laški listi pa jsaj veselo priobčujejo slike te »patrio-tične« mladine, čeprav je šip v naj*-večji meri za fašistično usmerjene dijake! Radovedni smo, ce bodo šolske oblasti kaj ukrenile proti tistim dijakom, ki so neopravičeno izostali od pouka, saj je ministrstvo ukazalo, da se taki izostanki ne smejo opravičiti! Medtem se v rimskem senatu nadaljuje dolgotrajno razpravljanje o novem volilnem zakonu, ker želi opozicija ,zlatsi komunistična, preprečiti izglasovanje tega zakona, ki daje stranki ali povezani skupini strank, ki bi na volitvah odnesle nad polovico oddanih glasov, skoro dve tretjini vseh poslanskih mest. Opozicijski senatorji, kot svoj čas že tudi poslanci, vlečejo svoje govorance tudi po sedem ur na dolgo in se z večinskimi često psOvajo in pretepajo. Celo samega predsednika senata, ministre in samega predsednika De Gasperija napadajo z raznimi očitki. De Gasperiju so rekli ,da se ni rodil v Italiji in mu očitajo nekaj nevšečnega o njegovem zadržanju, ko je bil poslanec v parlamentu na Dunaju. Tako da je De Gasperi besno kričal v senatu: »Dokažite vendar, kar tr- dite!« Prav zaradi teh stalnih napadov in očitkov, nekaj pa tudi iz zdravstvenih razlogov, je v ponedeljek 23. t. m. predsednik senata Parato-re odstopil. S tem se je razpravljanje o novem volilnem zakonu za nekaj časa vendarle zavleklo, kot je bilo v željah opozicije. Za novega predsednika senata je bil v sredo 25. t. m. s 169 glasovi proti 109, ki jih je dobil sen. Molč, izvoljen neodvisni senator Meuccio Ruini. V torek 24. t. m. pa je poslanska zbornica glasovala glede osnutka zakona, ki zahteva neizvoljivost bivših fašistovskih hijerarhov še za nadaljnjih pet let. Zakon je bil sprejet na veliko začudenje v«eh, posebno pa vlade in demokrščan-skih voditelejv, ki so se temu predlogu poslanca Nasi ja odločno pro-tivili. Glasovanje je bilo tajno in izid dokazuje, da se lepo število demokrščanskih poslancev ne strinja z vladno in sploh, demokršdan-sko popustljivostjo glede fašistov, ki v resnici že preveč dvigajo glave! Na tej seji so poslanci odobrili tudi zakon, ki povišuje vojne pokojnine, zlasti vdovam, sirotam in staršem padilh v vojni. Socialističnih ali bolje rečeno levičarskih disidentov je v Italiji vedno več. Vsi skupaj tvorijo že prav močno število. Zato so za soboto in nedeljo 28. in 29. t. m. sklicali svoje posebno zborovanje, ki ‘bo v Milanu, in na katerem se mi- slijo združiti v enotno skupino za skupen nastop pri prihodnjih volitvah. Tak«} bodo imeli že tretjo organizirano socialistično stranko v Rafiji. Tudi ti sociaiisti mislijo nastopiti kot opozicijska sila proti vladni koaliciji. Središče za pobijanje slinavke ‘Zaradi velikih izgub, ki so jih kmetje utrpeli prav zaradi slinavke, ki je zadnje čase razsajala tudi po naših vaseh, so oblasti sklenile, ustanoviti posebno deželno središče za pobijanje te nevarne bolezni. Ce bo to središče res delovalo po izkustvih sodobnih pridobitev in se bodo kmetje ravnali po navodilih, bo v bodoče slinavka gotovo manj nevarna, kot je doslej. Pevmski najemniki V imenu Slovenske demokratske zveze se je v torek 24. t. m. zglasil pri g. prefektu naš občinski in pokrajinski svetovalec g. Rudi Bratuž in ga prosil za pojasnila v zadevi pevmskih kmetov, najemnikov zemljišč ustanove »Tre Venezie«, ker se vodstvu SDZ županove izjave, ki jih je dal na seji v petek 20. t. m., niso zdele skladne z zagotovilom, ki jih je že 7. februarja t. 1. g. prefekt glede tega dal vodstvu SDZ. G. Bratužu je prefekt to zagotovilo v torek ponovil in mu tudi povedal, da je preteklj teden pre- jel obljubo ustanove »Tre Venezie« d? ostanejo pevmski najemniki s svojimi pogodbami pestu, kljub preureditvi in obg^vj. zadevnega premoženja. Obnovite« električne luči v V nedeljo 2£. t. m. bonjo imeli v Jamljah slovesno otvpritev električne luči v prisotnosti oblastev in o,b veselem razpoloženju domačinov. izseljevanje v ZQfl Begunski uradv Gorici, ul. Semi-narjo 7, je te dni poslal mnogim beguncem okrožnico, s katero jih obvešča, da bodo Združene države Amerike v kratkem dovolile .izredno vselitev večjega števila Evropejcev, s posebnim ozirom, na begunce. Begunsjci urad v Girici vabi 7.4-to vse begunce, ki bi se radi izselili v Ameriko, naj se takoj prija,-v.ijo. pri ameriškemu konzulatu v Genovi, Piažza Portello št. 6. Zadostuje, d^ se prizadeti obrijejo kar z navadnim pismom na konzulat, v katerem naj navedejo številp in osebne podatke ter zadnji naslov vseb članov družine, ki se mislijo izseliti. Padalci na velibiti Rojcah V nedeljo 29. t. m. ob 3.30 uri pppoldne bodo na velikih Rojcah, t. j. na goriškem letališču, vaje padalcev z zrakoplovov. . Zakon določa, da moraj nudila tvrdka Marroni. Služile bodo za obcestne kanale v Sovodnjah. Čuvaju vodne črpalke na Peči so odobrili 24 tisoč lir letne nagrade. Občinsko cesto na Peči bodo popravili in zgradili obcestni zid. Upajo, da bodo ta dela lahko izvršili s pomočjo delovnega središča, ko bo to odobreno. Cerkovnikom An organistom iz Sovodenj, Gabrij in Rupe so priznali vsakemu po pet tisoč lir letne nagrade. Pri tvrdki Lodovico Lucchesi iz Gorice (zakaj pa ne bi dali zaslužiti tudi kakemu Slovencu?!) bodo kupili omare in mizice za matični občinski urad. Zupanu so na tajni seji povišali plačo od osem na dvanajst tisoč lir na mesec. Potrdili so tudi sklep odbora, po katerem bodo trgovci odslej plačevali trošarino za neke vrste blaga po dogovoru (»in ab-bonamento«). Domačinu g. Oskarju Maliču so prodali nekaj občinskega zemljišča na Peči, da si lahko zgradi svojo hišo. Po glavni cesti skozi Sovodnje vržejo 175 kub. metrov gramoza, ki so ga že pripravili. Drugih 350 kub. metrov gramoza pa bodo napeljali za Peč, Gabrije in srednjo pot k Soči. Za nabavo gramoza bodo razpisali dražbo. Na seji so prečitali pismo telefonske družbe TELVE, ki zahteva 30 odst. poviška občinskega prispevka za javno govorilnico. Občina bo torej odslej prispevala ne več z osmimi, ampak z desetimi tisoči lir. Med sovodenjsko, števerjansko in goriško občino so v teku pogajanja za vzpostavitev davčnega konzorcija. ' .... Doklade občinskemu uradniku Plesničarju pa niso odobrili, deš da ne izkazuje potrebnih pogojev. Smrt v Doberdobu V sredo 18. t. m. je tu v starosti 74 let umrl domačin Jožef Jarc, ki je bil mirnega značaja, dober in delaven mož ter oče. Pokopali smo ga na sv. Jožefa ob lepi udeležbi ljudstva. Njegovim sorodnikom izrekamo vsi domačini sožalje. E.eto VII. - Stev. 12 D S M*0 K. Ji A C I J A Stran t>. Kaj se dogaja 'v Tibetu? Tibet je še danes ena najbolj nedostopnih in skrivnostnih, dežel na svetu, čeprav je tudi res, da so razni potopisci in zemljepisci pogosto pretiravali .težave, ki jih mora premagati evropski ali ameriški obiskovalec, preden se mu posreči prodreti v njegovo notranjost. Največja težava, ki jo je treba premagati pri obisku Tibeta, je njegova izredna odmaknjenost od vseh svetovnih prometnih poti in velikanske razdalje brez sodobnih prometnih sredstev. Površino Tibeta cenijo nekateri na milijon sto tisoč kvadratnih kilometrov, drugi pa na milijon dve .sto šestnajst tisoč kvadratnih km. Se bolj needini so si glede prebivalstva. Nekateri zemljepisni priročniki navajajo, da je Tibetancev en .milijon-, drugi pa, da jih je tri milijone .sedem sto petdeset .tispč. Pomote SO razumljive, ker jena veza n potnik samo na primitivne karavane, kar seveda silno otežuje in ■draži potovanje, zaradi česar nima .možnosti 4ot#i dpbrega pre-šteda .,«»<3 splošnimi razmerami v -tej ogromni debeli. Zaradi njegove oddaljenosti in težke dostopnosti je mogio obiskati Tibet doslej le .spj^sjperno malo ljudi z Zahoda. Vendar po so pre-tlrepe jgo^orice, da je vs^o Šoto* vajye jiprtnp nevarno. .zaraijJi $or vražnosti domačinov in .strašnih prometnih ovir. Doslej se je mudilo v »prepovedanem« mestu Lasi, ki je prestolnica Tibeta, že lepo število -Evropejcev, celo žensk, in o ,Tibetu obstoja v raznih jezikih M kar precejšnja zbirka knjig, ki precej natančno prikazujejo tamkajšnje razmere. Vendar pa še ni prišlo do intimnejšega stika med •tibetanskim ljudstvom in evropskimi obiskovalci, do takega stika in spoznavanja, ki je plod trajnejšega sožitja in kulturnega izmenjavanja. V tem je vzijpk, da je ostalo tibetansko življenje za Evropejce še vedno .skrivnostno, k čemur seveda prispeva še sama nenavadnost .tibetanskih šeg. Odkar pa so kitajski komunisti zasedli deželo, je postal Tibet za obiskovalce z zahodnega sveta seveda še bolj zaprt. Vendar je verjetno s tem konec njegove osamljenosti in odmaknjenosti od svetovnega dogaja^ nja. Kitajci so ga nasilno vključili vanj in danes deli Tibet usodo tolikih drugih dežel, ki morajo žive-- ti- - pod trdim komunističnim- 'j5rr-moip. Najnovejše vesti iz Tibeta pravijo, da se v prebivalstvu drami odporni duh proti tujim osvajalcem — čeprav so istega plemena — in to bo verjetno vzbudilo v njem tudi večjo življenjsko aktivnost in ga pripravilo do tega, d n se bo bolj zavedlo potrebe po p i-vezanosti z ostalimi demokratskimi in svobodoljubnimi protikomunističnimi silami na svetu, in spoznalo nujnost, da se seznani z vsemi pridobitvami moderne <#nike. Ko je v februarju 1952 kitajska »osvobodilna« vojska zasedla glavno mesto Laso, ki šteje okrog dvajset tisoč prebivalcev, in si ustanovila tam svoj glavni stan, so označili Kitajci in njihovi tibetanski kolaboracionisti to kot »največji in najsrečnejši dogodek« v zgodovini tibetanskeaga naroda. Kitajci morda še zdaj tako mislijo, a Tibetanci so kmalu spoznali, da so se bridko zmotili. Ze prve mesece po zasedbi Lase je začelo primanjkovati v mestu hrane. Velik del živil, ki jih prinašajo tibetanski kmetje ali karavane na mestni trg, porabijo kitajske zasedbene čete in uradništvo zase, meščani pa trpijo pomanjkanje, ki je postalo v zadnjem času tako hudo, da so se začeli odkrito upirati. Kakor poročajo iz krajev na južni tibetanski meji, prireja mestno prebivalstvo v Lasi demonstracije pred tibetanskimi vladnimi poslopji in zahteva orožje, da bi se bojevalo proti Kitajcem. Demonstranti vpijejo: »Bolje je u- mreti v boju, kakor počasi umirati od gladu!« Mladi »živeči Buda«, Dalai Lama, ki je vrhovni vladar Tibeta, je pro-; sil ljudi, uaj ohranijo red in mir, in da bi jih pomiril, je »prerokoval«, da bodo ostali Kitajci y Tibetu samo tri leta. Kljub temu pa se položaj v Lasi slabša. Vsak dan pride do demonstracij in javnega razburjenja. Največkrat se zberejo in kričijo ljudje pred hišo, kjer prebiva tibetanski minister Savant Igme Ngabon, ki je vodil tibetansko odposlanstvo pri podpisu kitaj-skcntibetanske pogodbe leta 1951 v Pekingu. Dalai Lama je spoznal, da tako ne gre več naprej in da je treba na vsak način ljudi pomiriti. Tako je pred kratkim zaprosil kitajske voditelje, da bi takoj umaknili čete, češ da jim je ža varstvo njihovega zastopstva v Lasi dovolj le nekaj stotin vojakov, ne pa kar pet tisoč kakor zdaj. Vendar Kitajci nočejo nič slišati o tem in so le poostrili varnostne ukrepe. Posadko iz mesta Gjan- tse, ki je važno trgovsko središče v južnem Tibetu, in iz mesta Si-gatze, ki je samo okrog petinsedemdeset milj zahodno od Gjantse, so umaknili v Laso. Pripravili so tudi vse potrebno, da bi lahko takoj raztrelili velika vojaška skladišča z orožjem v Lasi, če bi se jih skušali uporni Tibetanci polastiti. Vojaške oblasti so obvestile o položaju Mao Tse Tunga in prepovedale vojaštvu, da bi se druži- lo s civilnim prebivalstvom. Stopile so tudi v stik z indijsko vlado in jo zaprosile, da bi olajšala do*-bavo živil in drugih potrebščin ža Tibet. Sicer pa ni nič čudnega, da Tibetancem primanjkuje živil. V '-vsej deželi je zdaj verjetno vsaj deset tisoč kitajiljm vojakov, a Tibet je bil v prehrani vedno navezan : samo nase, kajdrugljiče tudi nt mogoče, ker Mfto 'deželo od ostalega sveta ogromiiS gorovja in razsežhe puščave in pvtstinje. Življenjska ,raven je nizka in tibetansko gospodarstvo' jfcljtehJtOiSpraviti iz ravnotežja. Vskkft uSta odveč so v breme. Tudi kitajske oblasti imajo velikanske težave z dobavo živil in materiala za svojo vojsko od zunaj. Računaj?, da stfpe J3xe;vpz. tisoč ton riža s Kitajskega toliko, kakor sedenfi tisoč tein .riža. In- to samo pd kitajskega piesta Cengtu do obmejnega tibetanskega mesta Darčendo. Bencin mprajo dovažat', po zraku in ga odmetavati s pada- li. Tovorne avtomobile, ki so jih uporabljali Kitajci pri zasedbi Tibeta, so morali pred vsako gorsko reko razstaviti in kose posamično prenesti čez. Zaradi maloštevilnosti in miroljubnosti tibetanskega prebivalstva, med katerim je izredno veliko menihov in nun — vsak tretji moški in vsaka petnajsta ženska — je čudno, da imajo Kitajci v Tibetu toliko vojaštva. Poznavalci razmer menijo, da ne toliko zaradi Tibetancev kakor zaradi Rusov. Med komunistično Kitajsko in Sovjet- sko zvezo je baje že večkrat prišlo do nesporazuma glede vloge, ki naj jo ima ta ali ona v Tibetu. Ker so Rusi s padali spustili svoje znanstvenike nad zahodni Tibet, da bi ugotovili možnosti /.a gradnjo sovjetskih letalskih oporišč, so se tudi Kitajci odločili za vojaški vdor. S tem so dali Rusom razumeti, da jim ne mislijo prepustiti vpliva v Tibetu. Tudi to bo morda nekoč eden izmed vzrokov za prelom med Pekingom in Moskvo. 90" TIBET 0 bO 100 200 300 ’ >■ akt i i'»; i. ■*—— MIlES IkS H T * 6 H t u “ > « 'ir or?^v.J% H««v5 «r«im GO^PODA^STVO| STRZLJANJ&. PROTI TOČI VABILO NA SESTANEK KMETOV V KRMIN Ze v prejšnjih dveh letih smo pisali o dokaj uspešni borbi proLi toči z izstreljevanjem raketnih izstrelkov. Lansko leto so take poskuse pod-vzeli tudi na Goriškem, in sicer v območju krminskega gričevja. Ti poskusi so, po splošnem mnenju prizadetih kmetovalcev samih, pokazali brezdvomen uspeh. Da bi se ta način borbe proti nesreči toče, ki kmetom povzroča toliko gorja, čimbolj razširil, je namen pristojnih organov in prizadetih kmetovalcev, da bi streljanje z raketnimi izstrelki v letošnjem letu spo-polnili. V ta namen je bil v soboto 21. marca 1953 predpoldne v občinski dvorani v Krminu sestanek, katerega so se udeležili poleg ravnatelja Kmetijskega nadzorstvenega urada v Gorici, g. dr. Marsan#,(.^lipanov občin Krmin (ki je sestanek sklical)', Dolenj, Kaprive in Stever-jana ter nad 20 oskrbnikov kmetij-, skih gospodarstev in posame^ih kmetovalcev. Dr. Marsaho je obrazložil pomen in korist borbe proti toči z r^jt-nimi izstrelki ter omenil potrebo, da bi se kmetovalci združili v. \a namen v zadrugo, ki je, po zakonu z dne 9. junija 1901, lahko tudi obvezna, ali pa v prostovoljno zadrugo, kar je tudi bolj demokratično. Soglasno so sklenili, ustanoviti prostovoljno zadrugo za območje od Idrije do Soče, vključno občino Fa-' ra. Istočasno so sklenili, pozvati, župane prizadetih občin, naj ne- zveze v I. Osnove .Balkanski polotok, most med Evropo in Azijo, Vzhodom in Zagonom, je od nekdaj igral v zgodovini pomembno vlogo. Preko njega so prihajali in odhajali razni narodi, na njegovih tleh in ob njegovih mejah so se bile razne zgodovinske bitke. Nastajala in rušila so se carstva. Stara Grčija z Aleksandrom Makedonskim, bizantinsko cesarstvo in otomanski imperij so samo tri najizrazitejšs stopnje tega razvoja. Zato je razumljivp, da je tudi y napetih razmerah, kakršne so nastale po drugi svetovni vojni, ko grozi svetu nova nevarnost prav iz onih predelov, za katere je bil Balkan vedno prehodno področje za osvajalne pohode, zopet zrastla važnost balkanskega prostora in balkanskih držav. Treba je bilo postaviti temelje za izgradbo obrambnega zidu, ki naj morebitnemu napadalcu zapre pot v južno Evropo in preko Male Azije na Bližnji vzhod. Tako je bil 28. februarja t. 1. v Ankari med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo podpisan sporazum o prijateljstvu in sodelovanju, katerega pomen je podčrtal ves svetovni tisk. 'Za balkanske države same pa je ta sporazum pomemben dogodek tudi zaradi tega, ker predstavlja v komaj štiridesetih letih že tretji poskus balkanskega zbližanja, kar dokazuje, da se balkanski narodi vkljub vsem nemajhnim medsebojnim razlikam in mnogim nasprotujočim zahtevam vendarle zavedajo nekakšne skupnosti, posebno kadar čutijo, da jim grozi nevarnost. To čustvo ni od danes, saj je v marsičem pogojeno s skupno usodo in preteklostjo Balkana. Toda če ga hočemo pravilno razumeti in vrednotiti, moramo poseči nekoliko nazaj. V novejši zgodovini, to je od napoleonskih vojn sem, se je pojavilo to hotenje že v prejšnjem stoletju. Nekateri so videli začetek bodoče balkanske povezave v nekdanji provinci Iliriji. Za razširitev ozkih koncepcij se je zavzel leta 1844 srbski državnik Grašanin, ki je v svojem »načrtanju« zagovarjal združitev Srbov, Hrvatov in Bolgarov. V isti smeri sta delovala. Gaj in Strossmayer. Več kot povezavo zgolj južnih Slovanov je i-. mel v letih 1867/68 v mislih srbski knez Mihajlo Obrenovič, ki je začel'vrsto pogajanj z Romunijo, Grčijo in Bolgarijo. Toda zaradi nasprotovanja Avstrije in Italije, ki sta bili že tedaj proti vsaki učvrstitvi Balkana, niso ti in podobni napori dali v 19. stoletju nobenih praktičnih rezultatov. II. Prva Balkanska zveza in Balkanske vojne Aneksija Bosne in Hercegovine pa je leta 1908 balkanskim državam odprla oči ter jim pokazala, da zasledujejo sosednje velesile na Balkanu le svoje koristi. Avstrija si je poleg prilastitve Bosne in Hercegovine izgovorila še predpravice v Sandžaku in je na ta način odkrito pokazala svojo namero, da Srbijo dokončno odreže od ..možnosti dohoda na Jadransko morje. Bolgarija se je zbala, da se zna avstrijska roka stegniti tudi .po Makedoniji. Končno ni bilo avstrijsko prodiranje na Balkan po godu niti Rusiji in njen poslanik v Beogradu, von Hartwig, je postal duša zbližanja med Srbijo in Bolgarija. Ko je turško-italijanska vojna ponudila ugodno priliko, je bila 13. marca 1912 sklenjena formalna vojaška zveza med Srbijo in Bolgarijo. o kateri sta bili pbveščeni tudi Velik.a Bj-itanjja ia Francija, ki sta jo odobrili. 29. maja istega leta je -sledila grško-bolgarska vojaška zveza, pridružila se je Črna gora in tako je bil skovan obroč držav, ki so spoznale, da si morajo same pomagati, če hočejo, da bodo pri razdeljevanju zapuščine razpadajočega otomanskega carstva upoštevane tudi njihove zahteve. Tako je nastala prva balkanska zveza v dvajsetem stoletju. Namen te zveze ni bil miroljuben. Takratni tajnik ruskega poslaništva v Sofiji, Urusov, je zapisal v poročilu svojemu ministrstva: »Zveza srbsko - bolgarskega spora- zuma ni j&stf-ja miru. ^a sporazum je rodila vojna in je rojen za vojno.« Bili) je jasno: balkanski zavezniki jso hoteli z orožjem izsiliti odločitev glede svojih zahtev do Turčije. Srbi in Bolgari so si pogodbeno celo že vnaprej razdelili prjgakovani plen. Ker se pa niso mogli sporazumeti do zadnjih podrobnosti, so pustili poseben pes, v katerem naj bi potegnil mejo ruski car. Bolgarsko-grška pogodba pa sploh ni imela jasnih ozemeljskih določil in poleg drugih jd to bil kasneje eden izmed glav-nlii razlogov za spore. Dogodki so si nato sledili s filmsko naglico, a obenem tudi s filmsko pestrostjo in najbolj nepričakovani zapletljaji. Kot povod za vojno so zaveznice izrabile neurejeno stanje v Makedoniji. 8. oktobra 1912 je napovedala vojno Crna gora, 17. oktobra Bolgarija in Srbija, 18. oktobra pa Grčija. Najmočnejšo vojsko je postavila Bolgarija. V dneh 23. in 24. oktobra so Srbi porazili Turke pri Kuma-novu,- Bolgari pa so istočasno izvo-jevali zmago pri Kirk-Kilisu, 31. oktobra je sledil turški poraz pri Delo naših občin V naslednjem imamo v mislih delovanje naših podeželskih občin. Človek, ki se količkaj bavi s politično problematiko na našem c-zemlju, bo brez dvoma zasledoval tudi delo občinskih uprav, zlasti slovenskih. Na sejah občinskih svetov prihajajo namreč do izraza najrazličnejše upravnopolitične težnje našega prebivalstva in iz njihovega preučevanja si moremo u-stvariti vsaj približno sliko o političnem razpoloženju in upravnih potrebah prizadetega ljudstva. Vendar je v današnjih prilikah tako javno zasledovanje razpoloženja in prilik v slovenskih podeželskih občinah dokaj težavno, da ne rečemo skoro nemogoče, kajti seje občinskih svetov na našem podeželju se tako poredkoma vršijo, in še takrat se občinski svetovalci bolj ali manj omejijo zgolj na formalno odobritev občinskih proračunov, tako da javnost sploh ni obveščena o delovanju in potrebah naših slovenskih občin. Častno izjemo tvori glede tega občina Devin - Nabrežina. Številne in tehtne seje njenega občinskega sveta so lahko občinskim svetovalcem samo v ponos! Na sejah je dana možnost svetovalcem vseh političnih struj, da iznesejo vse svo.ie želje, kritične opazke in predloge ter da prikažejo potrebe vseh svojih volivcev, s čimer nudijo javnosti priliko poznavanja njihovih prilik in potreb. Da skuša dolinska občinska u-prava, |ci je v kominformističnih rokah, namenoma zavlačevati sklicanje sej občinskega sveta, je k<>i likor toliko razumljivo. . . saj bi morali Brežani v skladu s komunističnimi totalitarnimi načeli, ki jih tako vneto zagovarja dolinski župan, Dušan Lovriha, samo ubogati in slepo zaupati svojemu izvoljene- mu občinskemu vodstvu, ne da bi si pri tem sploh smeli drzniti, zahtevati od tega vodstva tudi podajanje računov za zaupano in precejšnje odgovornosti polno javno upravno nalogo. Gre skratka za kominformistično pojmovanje demokratične odgovornosti in ljudske zavesti.... Vendar bi mogli vsaj občinski upravi v Zgoniku in Repentabru posnemati Nabrežince in posvečati več pozornosti funkciji, ki naj bi jih imeli v našem političnem življenju svobodno od ljudstva izvoljeni občinski, sveti. Občinski svet je majhen parlament, zato naj bo dana občinskim svetovalcem možnost, da se z občinskimi odborniki temeljito in u-radno pomenijo o vseh občinskih zadevah, ne pa da morajo ob priliki redkih zasedanj občinskih svetov samo formalno izglasovati predhodno delo opravljeno, bo sestanek vseh članov, na katerem bo podal strokovno obrazložitev" o streljanju proti toči g. prof. Rui iz Verone. Vedeti moramo namreč, da Verona prednjači v tem načinu boja proti toči. Priporočamo našim kmetom, naj se vabilu polnoštevilno odzovejo, ker bo z združenimi močmi tudi strošek manjši. Obenem pa svetujemo Kmetijskemu nadzorništvu, naj povabi k sodelovanju tudi občino Gorico ter mogoče Sovodnje in Doberdob. GNOJENJE TRTAM Na splošno se pri nas trtam premalo in tudi nepravilno gnoji. Posledica je, da zaradi tega trte slabo rastejo in seveda zato tudi malo rodijo. Marsikateri kmet je n^nenja, da nam preveč gnojena trta da obilnejši, toda, kakovostno slabši pridelek. To je do neke mere res, in sicer le takrat, če pe gnojimo pravilno. Na primer, če .močno gnojimo samo s hlevskim |gnojem ali pa tudi samo z dušična-timi umetnimi gnojili, kakor z a-monjakom ali apnenim dušikom itd. ali celo samo s straniščnico. Zato je nujno potrebno, da vsak kmet ve, kaj doseže pri rastlinah z ' raznimi gnojilnimi snovmi. Fosfor vpliva Pri grozdju, kakor .tudi pri $rygem sadju, na okus in 'oplojevanje in s teni ha rodovitnost; kalij vpliva na odpornost proti boleznim in, kar Je še važnejše, na klenost in sladčico; dušile pa pospešuje reščo. 1 Ker vsebuje hlevski gnoj le majo fosforja — kar smo že večkrat pisali — i.e neobhodno potrebno, <)a pr3‘ gnojenju trtam s hlevskim gno- Žem tako gnojenje spopolnimo z [oda tk o m superfosfata. Koliko’ Srednja količina bi bila 2' kg na 100 kvadr. metrov. Kadar pa bomo gnojili trtam samo z umetnimi gnojili, bomo uporabili sledeče količine na 100 kv. m: 4-5 kg su-perfosfata, 2-3 kg kalijeve soli in 2-3 kg žveplenokislega amdnjaka ri- li pa apnenega dušika. Zadnjič smo pisali, kako je treba ta gnojila med seboj mešati. Pravilno gnojenje trtam je: vsako tretje ali četrto leto z dobrim hlevskim gnojem in dodatkom superfosfata; v letih med gnojenjem s hlevskim gnojem pa z umetnimi gnojili. V vsaki vasi je gotovo naprednejši kmet, ki opravlja ta način gnojenja. Naj se sosedje pri njem vzgledujejp! Kakor' vidite, moramo trti gnojiti vsako l e t o , če hočemo, da nam bo stanovitno rodila. Človek se dnevno izživlja in potrebuje dnevno hrano. Trte kakor vse druge rastline so tudi živa bitja in zato mprajo dnevno uživati hrano! Zato, kar velja za trto, velja tudi za vse sadno drevje. To smo napisali sedaj, ko je čas za pomladansko okopavanje «lj oboravanje trt, ker lahko istočasno gnojimo. Sovjetska politika (Nadaljevanje s J. strani) Potem ko je kar več ur hujskal proti Zahodu, je Malenkov podal številne miroljubne zagotovitve. Povzpel se je do trditve, da vsi vedo, da Sovjetska zveza ni zasedla zunanjih področij, ker je res presenečenje spričo sovjetske zasedbe baltskih držav, Karelijske > žine, severnega dela vzhodne Prusije ter vzhodne Poljske in dejstva, da je svoje podložniške države spremenila v sovjetske kolonije. Kako naj spričo zanikanja takih očitih sovjetskih napadalnih dejanj v preteklosti verjamemo zagotovitvam Malenkova za bodočnost, kakor sp to izvajanje pplitike mednarodnega sodelovanja in razvoja gospodarskih odnošajev z vsemi deželami, kar je omenil kot najvažnejše naloge na področju zunanje politike. Bistvena pogreška analize Malenkova je bila ta, da je zahodno ■obrambno skupnost pripisal zvitim in napadalnim načrtom »ameriških imperialistov«. Kot komunistični voditelj ni mogel drugače kot preiti molče mimo dejstva, da so države svobodnega sveta povezane med seboj z vezmi resnične moralne solidarnosti in z ideali svobode vesti in govora, ki je v sovjetskem bloku prepovedana. Kdor .to prezre, spregleda najbolj važnega či-nitelja sedanjega svetovnega položaja. Tudi po Stalinovi smrti ni Malenkov kot njegov naslednik povedal nič bistvenega, kar bi izpre-menilo njegovo poročilo na zadnjem partijskem kongresu, ki je bilo še sestavljeno po osebnih Stalinovih navodilih, ki bodo ostala tako dolgo v veljavi, dokler se ne bodo novi oblastniki znašli pred novim položajem, ki se sedaj razvija po Stalinovi smrti z nastopom Eisenhovverjeve doktrine o zasužnjenih narodih v svetovno doga* janje. TValter Kolar z Leto VII. - Stev. J2 VESTI s TRŽAŠKEGA Zaslužena kazen | G, Palutan odstopil Obsodba fašističnih škvadnistov, ki so jih poslali iz Italije v Trst dokazovat italijansko razpoloženje tržaškega prebivalstva 24. marca je višje zavezniško vojaško sodišče sodilo skupino petnajstih fašističnih izzivačev, od katerih jih je 13 prišlo iz Verone. Bili so obdolženi, da so 8. marca, po, fašističnem zborovanju v Ros-settijevem gledališču uprizorili ob prepevanju fašističnih himn nedovoljeno manifestacijo, ki se je sprevrgla kmalu v politično demonstracijo, pri kateri se je med demonstranti razpočila italijanska bomba vrste OTO, ki je ranila štiriindvajset oseb, od teh dva težko, ki bosta ostala invalida za vse življenje. Ranjeni so bili v glavnem sami fašistični demonstranti, kakor, smo svojčas o tem že poročali. Bomba je namreč počila, predno ;o je mogel demonstrant odvreči! Dva obtoženca sta priznala, da jih je vodstvo fašističnega gibanja MSI v Veroni organiziralo v »škva-dre« (po štiri do pet oseb vsako J; jim določilo »kapoškvadro«; vsakemu »kapoškvadri« dalo po petnajst tisoč lir za potne in druge stroške ter ukazalo, naj se na poti in v Trstu med seboj ne razgovarjajo in niti ne pozdravljajo. Dodati moramo še podrobnost, ki je važna za dokaz temeljite priprave »ekspedicije«: »škvadriste« so mobilizirali, češ da gredo demonstrirat v Firence, šele tik pred odhodom so jim fxi povedali, da morajo potovati v Trst. Sodišče je vse Veroneie spozna- lo za krive in jih obsodilo: »kapo-škvadre« vsakega na devet mesecev zapora, »škvadriste« pa vsakega na šest mesecev. Vsi bodo oo prestani kazni izgnani in prepovedano jim bo, vrniti se na naše o-e etnije, dokler ga bo upravljala ZVU. Istrskega begunca De Bonija je sodišče obsodilo na štirideset tisoč lir globe, ker je hotel z avtomobilom prepeljati v Italijo obtoženca Trabucchija, da bi ga tako rešil pred aretacijo. De Bonija so obsodili po milejšem zakonu, ker se sodišče ni hotelo izreči o pravnem sporu, ki ga je spretno izzval De Bcmijev odvetnik Gefter-Vondrich z dokazovanjem, da ne gre za zločin, ampak zgolj za policijski prestopek. Tržačanka Mionijeva je bila obsojena na deset tisoč lir globe, ker je sodišče, kot žensko, ni hotelo obsoditi na zaporno kazen. Pač pa. je predsednik sodišča ugotovil, da gre za norico, ki se zaveda, da more zapeljati moške tudi k nepremišljenim političnim dejanjem, Ki pa pozablja, da more služiti domovini tudi kot dobra gospodinja. Predsednik sodišča je v obrazložitvi poudaril, da so obtoženci sojeni le zaradi udeležbe pri nedovoljeni manifestaciji, ker sploh msc btlt obtoženi zaradi bombnegr a-tentata, glede katerega je preiska- va še v teku. Nato je izjavil, da je bila fašistična demonstracija S. marca posebno podla, ker so fašisti nasiojMli z razvito italijansko zastavo, da bi mogli v primeru policijskega napada vso zadevo čisto pristranske prikazati italijanski javnosti. Po prečitanju obsodbe so vsi obsojenci kot na povelje vstali in zavpili »Živio Italija!« Izzivalni manifestaciji se je pridružil tudi del občinstva. Državni tožilec je tedaj ugotovil, da gre za dejanje žalitve sodnega dvora, zaradi česar je zahteval, naj sodišče proti vsem krivcem postopa v smislu zakona. Predsednik sodišča je na tožilčevo zahtevo pristal. Policija je nato zaprla vrata razpravne dvorane in med občinstvom ugotovila krivce težkega incidenta, proti katerim, bo uveden poseben kazenski postopek. Enega pa je. pridržala v Zaporu- To so gola dejstva in vsak naš komentar bi bil odveč. Domovini ne služimo z vpitjem, razgrajanjem in. atentati! • Se manj pa služimo s tem naši skupni tržaški stvari in potrebi koristnega sožitja med tu živečima narodnosti-ma. . . To je. globok nauk te razprave pred višjim zavezniškim vojaškim sodiščem. — -.. 22. marca je Tržačane iznenadila novica o oastopu področnega predsednika Gina Palutana. Palutan pa je odstopil baje na samo obletnico 20. marca! Paiutana je zdaj imenovala italijanska vlada za svojega prefekta v Vieenzi, na Beneškem. Ni še znano kdo bo njegov naslednik v Trstu. Naj le navedemo, da po laškem Londonskem sporazumu imenuje razne vodilne upravne funkcionarje na Tržaškem področni poveljnik gen/ Winterton na predlog italijanske vlade. Tržaški slovenski in irjdipenden-tistični krogi upajo, da bo za Pa-lutanovega naslednika imenovan domačin, ki bo znal primerneje .nastopati v obrambo tržaških . koristi kakor pa tujec. Izrekamo to željo, ker smo že culi vest, da navajajo za Palutanovega naslednika dr. Memma, ravnatelja urada za notranje zadeve pri ZVU, katerega je po Londonskem sporazumu poslala v Trst italijanska vlada. Razen tega upamo, da bo področni poveljnik postavil ob bok Paliita-novemu nasledniku slovenskega namestnika, ker bi to bilo demokratično in za tržaške prilike zares pravično! Celo ugledni londonski »Dai!y Telegraph« je pribil pred par dnevi v svojem članku o Trstu potrebo po pritegnitvi Slovencev v vodstvo uprave tržaškega o-zemlja. Kar se pa Palutana tiče, mora- mo ugotoviti, da je odstopil »iz lastne pobude brez zunanjega pritiska«, ' zaradi česar bo mogel zdaj koristno nuditi Italiji svoje dolgoletno upravno izkustvo. Doslej je Italija importirala v Trst že toliko sposobnih političnih ljudi in sodnikov, da nam zares ne bo škodovalo, če zdaj mi eksporti-ramo človeka, ki bo Italiji vsestransko odgovarjal. Tataina nijnštrance v Dolini V noči od 20. do 21. marca so tatovi vdrli v dolinsko župno cerkev in odnesli iz tabernaklja dragoceno monštranco, v kateri je bila posvečena sveta hostija. Odnesli so tudi majhen relikva-rij, ki je bil v zaklenjeni zidni votlini ob oltarju. Božjeropno tatvino je opazil naslednje jutro, med mašo dolinski župnik, ki je takoj obvestil policijo. Na prebivalstvo je naredil ta zločinski dogodek najgloblji vtis in vzbudil splošno obsodbo. V nedeljo po sakrilegičnem dejanju je bilo v Dolini veliko javnd zadoščenje, ki ga je vodil openski dekan. Kdor bi kar koli vedel o ukradeni monštranci, naj to takoj sporoči prizadeti župniji. Jauna dela na Repenfabru — Kaj se dogaja glede Trsta Konferenca italijanskih veleposlanikov iz Washingtona, Londona, Pariza ,in Bonna, ki je bila pretekli teden v Rimu pod De Gasperije-vim predsedstvom, je zaključena. Ob njenem koncu niso izdali nobenega službenega poročila, vendar se je o njej italijanski tisk precej razpisal. Nas zanimajo na tem mestu le novice glede Trsta. O tem pa so bili v tisku precej skopi, kar pomeni,'da ni Italijanom več tako z rožicami postlano, kakor so še do pred kratkim mislili. Na splošno navaja tisk, da so na omenjeni rimski diplomatski konferenci obravnavali tudi tržaško vprašanje, glede katerega so ugotovili, da je zašlo za italijanske namene v sila težavno fazo, ki zahteva od italijanske diplomacije in politike največjo pozornost in temeljite napore. Jasno je, da bodo štirje diplomati, ki jih je De Gasperi demonstrativno pozval v Rim prav ob priliki Titovega obiska v Londonu, napeli vse sile pri severnoameriški, britanski, francoski in zahod-nonemški vladi, da izsilijo nov politični moment, ki bi jim vsaj nekoliko koristil pri njihovih zahtevah glede našega ozemlja. GLAS IZ SLIVNEGA Podali smo se iz Nabrežine v »kunčjo vas« Slivno. Našega bralca bo morda zanimala nabrežinska oznaka »kunčja vas«, ki smo jo uporabili za Slivno. Ne gre za nobeno miselno navajanje na kunčjerejo ali kaj sličnega, marveč za inačico izraza »zakoten«, »brezpomemben« in slično. Vsaj tako so nam ta izraz razložili prijazni Slivenei sami. Pri tem so se »aro pa pritožili, da postaja njihova lepa vas čedalje večja »kunčj^ vas«, prava pastorka ' nabrežinske občine. 'Slivenei so skromni in nimajo velikih zahtev. Vendar so ponosni ■a dejstvo, da so bili še do prve svetovne vojne sedež cvetoče občine, ki je izadovoljivo krila ne prav velike potrebe tedaj preproste in skromne občinske uprave. Dobili smo na vpogled skoro sto let stare slivenske občinske zaph «ke. V teh je tudi postavka za nakup olja za cerkveno uro, ki je pa da-»es na veliko razočaranje vseh prebivalcev ni več v cerkvenem stolpu! Zahteva Slivencev po primerni šolski stavbi je že stara. Danes se »tora šolska deea potikati po neprimernem zasebnem stanovanju, ker ni v kraju šolskega poslopja. V vasi ni telefonske centrale In ■ i kopališča, ki sta vidni izraz napredka in zanimanja za ljudske koristi. Ceste okrog Slivnega so slabe in »/primerno razsvetljene. Navedli smo le nekaj potreb slivenskega prebivalstva. Slivenei prav 'dobro vedo, da vsega ne mo- rejo naenkrat pričakovati od nabrežinske občinske uprave, in da tudi vsa omenjena dela ne spadajo v občinsko pristojnost, vendar u-pravičeno pričakujejo od sedanje občine, da se jih z ostalimi kraji spomni pri sestavljanju vsakoletnega občinskega proračuna (dokler je še čas, namreč: dokler je možno razpolagati s finančnimi podporami ZVU!) in da glede zadev, ki ne spadajo v občinsko pristojnost, kot na primer ceste, vztrajno posreduje pri pristojnih osrednjih oblast-vih v slivensko korist, ki je tudi korist celotne občine. Slivno, kot ostali obmejni kraji okrog Nabrežine, nočejo več biti »kunčja vas«, ampak sestavni del upravnega stroja velike devinsko -nabrežinske občine! . IZ BORŠTA Na oljčno nedeljo 29. t. m. popoldne ob 5. uri bomo imeli v naši župniji blagoslov8 novih zvonov, na katere smo dolgo čakali ter zanje zbirali. Mala dva smo namreč morali sami preliti, kar stane prilično štiri sto tisoč lir: velikega pa nam je končnb vendar Italija vrnila po desetih letih, odkar so nam jih vze- li. Tako tudi naznanja .napis v latinščini »italico sumptufc in ne več »italico cultu«, kot je bilo pri pr- vi pošiljki vrnjenih zvonov. Kaže, da so zvonovi dobro liti in uglašeni. Obiščite nas torej ob tej naši slovesnosti! Poskrbeli bomo, da se boste prijetno počutili med nami. Borštani V nadaljnjem nas zanimajo novice iz zahodnih političnih krogov, glede njihovih namer in načrtih s Trstom. Vrnimo se na zadnji sestanek med Dullesom in Edenom v Wa-shinglonu. Uradno sta oba ministra poudarila željo, da pride med Jugoslavijo in Italijo glede Trsta do sporazumne rešitve. Ameriško zunanje ministrstvo pa je razen tega dalo jasno razumeti, da se ne namerava vmešavati v tržaški spor, Ugo Stille pa iz New Yorka poroča svojemu listu »Corriere della Sera«, da je verjetno, da pride do razdelitve 'Svobodnega tržaškega ©-zemlja na ta način, da dobi Italija obalni pas cone B nekako do Pirana, Jugoslavija pa v zameno slovenske predele cone A. Slično prikazuje razvoj tržaške zadeve tudi komunistično glasilo »Unith«. Ker dobro poznamo metode italijanskega iredentizma, lahko trdimo, da hočejo Italijani podtakniti ameriški vladi namene, ki jih nima. Italijanska zunanja politika se je glede Trsta po odreki 20-marčne izjave postavila na stališče einične črte, glede katere dopušča samo alternativo plebiscita. Ker pa te vsem političnim opazovalcem znano, da take italijanske etnične črte na tržaškem ozemlju ni, skušajo italijanski politiki tako črto u-stveri.ti s- spretnimi časopisnimi vsiljevanji in podtikanji. Etnična črta ni torej za Italijane nič drugega kot ves obalni pas STO-ja! Po splošnem objektivnem merilu pa je to slovensko in hrvaško narodnostno ozemlje z italijanskimi o-toki... Pri tem moramo še pribiti, da De Gasperi vedno bolj pristaja na tezo istrskih beguncev, da se Italija nikakor ne sme odreči obalnim mestecem v coni B, ker bi se s tem za daljšo dobo odrekla zahtevam pp Istri, Reki in Dalmaciji. Moramo zabeležiti še en zanimiv glas glede Trsta, in sicer spet iz Rima, toda ne iz itali;anskih krogov, ampak iz ust britanskega veleposlanika pri italijanski vladi, Sira Victora Malleta. Veleposlanik Mallet je ob priliki obiska na sedežu »Zavoda za mednarodno politiko« dal v Milanu glede Trsta tehtno izjavo, o kateri pa obširneje razpravljamo v današnjem uvodniku. Morda nismo pri tem bežnem pregledu navedli vseh političnih momentov, ki so v tem tednu nastali glede Trsta, bomo pa o tem obširneje poročali v velikonočni številki našega lista. ljivcu obvezna, pozivamo prizadete kmetovalce, naj porujejo koruz-nico s koreninami vred ter zažgejo, kajti koruznica kot korenike so pravo zaklonišče ličink koruznega molja. Opozarjamo, da bo gozdna policija po določenem roku izvršila pregled njiv in dvorišč ter bo kršitelje kaznovala. Pomoč beguncem Tiskovna agencija ANSA je objavila 19. marca, da je vlada Združenih držav odobrila pomoč v znesku enega milijona dolarjev v li-•ah meddržavnemu odboru za evropsko razseljevanje za rešitev vprašanja razseljenih oseb v Trstu. Poudarjajo, da se novica, ki jo je objavila ANSA, nanaša izključno na razseljene osebe, ki so že na angio-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, in da se ne bodo mogle okoriščati s to podporo. tiste razseljene osebe, ki bodo morda še prišle na omenjeno področje. Seja Slavnega odbora SOZ IX. seja Glavnega odbora SDZ bo v prostorih v ulici Machiavelli 22-11 v nedeljo, dne 29. marca 1953 ob 9.30, s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo predsednika Poročilo o političnem položaju Občni zbor Slučajnosti. Ker so na dnevnem redu važna vprašanja, naprošamo odbornike, da se seje zanesljivo udeležijo. Tajništvo Zatiranje koruznega molja! Področno kmetijsko nadzorništvo opozarja kmetovalce, da je edini koristni način zatiranja koruznega molja ročno pobiranje stebel in korenik (štrcljev) koruze. Tozadevni zakon tudi predpisuje, da je treba pobrati in pokončati stebla kot štrclje-korenike najkasneje do 30. aprila. Ker je borba proti temu škod- 2) 3) 4) Novi doktor Nne 13. t. m. je bil promoviran na naši univerzi za doktorja ekonomije g. Edi Zetko. Iskreno mu čestita odbor A K »Jadran«! KNJIŽNI OGLAS Po veliki noči bo izšel v slovenščini življenjepis božjega služabnika patra Leopolda, kapucina, po rodu Hrvata iz Dalmacije, ki je u-mrl v duhu svetosti v Padovi 30. julija 1942. Knjiga bo obsegala kakih 160 strani in bo bogato ilustrirana. Ker bo tiskana v omejenem številu izvodov, sporočamo vsem, ki bi knjigo želeli, naj jo naročijo čimprej. Do bele nedelje sprejemajo prednaročila in kdor jo do takrat naroči, prejme knjigo za 250 lir, pozneje bo cena knjigi višja. Cena knjigi izven Gorice in Trsta znaša 350 lir s poštnino. Vsa prednaročila in predplačila pošljite na naslov: P. Fidelis Kraner, Convento Cappuccini, Gorica -Gorizia, za Italijo; za Svobodno tržaško ozemlje pa se obrnite na naslov: P. Alfonz Valič, Convento Cappuccini, Montuzza, Trst - Trie-ste. Za druge države pa sprejema vsa prednaročila samo p. Fidelis. V naši občini to zimo, kot smo že poročali, nismo poznali brezposelnosti. Sedaj je pa kar nepričakovano prišla urauna vest, aa so izčrpani ronui za nadaljnja deia in da je ze za prihodnji mesec zelo znižano nakazilo sredstev. Ta vest je razouriia domačine, ki so bili prepričani, da bodo še vsaj nekaj mesecev lepo zaposleni v kamnolomu ali pri zidavi občinskega kopališča. Treba bi bilo kaj ukreniti, da bi preprečili ukinje-nje dela. Ker govore, da je že zdav-no potekel določeni časovni rok za izkopavanje temeijev, in to delo je komaj na pol poti, naj odgovorni krogi ugotove razloge za ta neu-j speh in naj kaznujejo krivce, ne pa kratko in malo ustaviti dela! Ce bi delo ustavili in ga morda nadaljevali prihodnje leto, bi finančnega vprašanja s tem ne rešili, saj bo dograditev kopališča stala, p^ čeprav bi ga gradili morda deset let! Zadeva je vsekakor zapletena. Ce je bil namreč odobren načrt kopališča in odobren ter morda že nakazan tudi odgovarjajoči znesek, kako ie mogoče, da je kar na lepem zmanjkalo sredstev in ni mogoče dokončati niti temeljev? Jillaggio delfanciuiio“ na Opčinah V oktobru bodo štiri leta, ko so odprli na Opčinah slavni »Villag-gio del Fanciullo«. Podobnih ustanov je po svetu veliko in, zlasti če pogledamo delovanje takih ameriških ustanov, 'moramo priznati, da je zamisel zdrava in hvalevredna, vsaj načelno. Danes ne bomo omenjali delovanja in ozadja te openske oziroma tržaške ustanove. Vrnili se bomo kdaj pozneje k zadevi in jo naši javnosti prikazali v luči dejstev in besed. V tej »vasi« grade in delajo ve- Radio Trst II 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 29. marca: 8.45 Kmetijska oddaja. — 9.30 Vera in naš čas. — 11.30 Oddaja za najmiaj-še. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah, 15.00 Koncert zbora iz Boljunca. 16.00 Malo za šalo - malo zares. 17.00 Naša mladina pred mikrofonom. — 18.00 Novice iz delavskega sveta. —- 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.30 Izbrana lirika. 22.00 Mozart: ČAROBNA PIŠČAL, 1. dej. PONEDELJEK, 30. marca: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.40 Koncert violinista Karla Sancina. — 21.00 Književnost in umetnost. 21.30 Mozart: ČAROBNA PIŠČAL, 2. dej. TOREK, 31. marca: 13.00 Glasba po željah. — 19,00 Tehnika in gospodarstvo. — 20,30 Aktualnosti. 21.00 Citamo za vas. — 22.00 Beethoven: Simfonija št. 4. SREDA, 1. aprila: 13.30 Kulturni obzornik. — 18.15 Koncert baritonista Marjana Kosa. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Sola in vzgoja. — 21.00 Koncert pianistke Damjane Bratuževe. — 21.30 Vokalni kvartet. — 22.00 Brahms: Simfonija št. 3. ČETRTEK, 2. aprila: 13.00 Pevski duet in harmonika. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.40 Slovenski motivi. — 21.00 Radijski oder - Hofmanstahl: SALZBURŠKI VELIKI ODER SVETA, nato Slavni pevci. PETEK, 3. aprila: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Kraji in ljudje. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 21.00 Mozart: Requiem. — 22.40 Chopin: Sonata št. 2. SOBOTA. 4. aprila: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. — 20.00 Koncert moškega zbora iz Proseka - Kontovela. -— 21.00 Malo za šalo - malo zares. 22,50 Večerni 'ples. liko. Dogradili so sicer še malo v primeri z načrti, ki predvidevajo cele komplekse. Toda grade še vedno in »vas« počasi rase. Zanimivo pa je, da so domačini pri tem delu nezaposleni, čeprav je brezposelnost na Opčinah precejšnja! Zato je treba z vso odločnostjo podpreti upravičene zahteve openskih delavcev, da bi prišli do dela v tej »vasi«, ki je postavljena na njiho- vi zemlji, katero so pravzaprav v1 nekaterih primerih odvzeli pravnim lastnikom proti njihovi volji. Kot je delavski urad posredoval in dosegel, da so na Proseku pri gradnji stanovanjskega bloka za begunce odslovili tujce in zajoosli- li domačine, tako naj ta urad doseže iste pravice za openske delavce! Poziv slousnsliini učneljem ! Slovensko dobrodelno društvo o-pozarja naše učiteljstvo, da potrebuje za nadziranje otrok letošnjega mladinskega letovanja v Devinu nadzornice za meseca julij in avgust. . . Kdor se želi udeležiti obmorske kolonije, naj vloži prošnjo pri SDD v ulici Machiavelli 22-11 z navedbo izmene, katere se misli u-deležiti. Prednost imajo učiteljice, ki so že prejšnja leta sodelovale v kolonijah. DRUŽINA DR. KARLA ŽUŽKA je bila razveseljena z rojstvom prvorojenke, ki so ji dali ime Ingrid. -— Čestitamo! knjige Uprava lista ima na prodaj naslednje knjige: Vinko B e 1 i č i č : »Slovenska lirska pesem«, cena 350 lir, za študente 300 lir. France Prešeren: »Krst pri Savici«,, cena 250 lir. Dimitrij J e r u c : »Večerne pesmi«, zbirka, cena 400 lir. Ferry B u k v i č : »Brezdothci«. roman, cena 800 lir, za študente 600 lir. Ivan J o n t e z : »Jutro brez sonca«, roman, cena 600 lir. Bogomir C o k e 1 j : »Zgodovin- ski razvoj Trsta«, brošura, cena 60 lir. ’ Ivan Ahčin: »Ob jubileju«, cena 350 lir. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskari^ »Adria«, d. d. v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/111 ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9-12 in o rt 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813 Mizarji I Deske smreko-hmetovalcl 7 ve, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje GALEJI TEL. 90441 TRST Via!* Sonnlno, 2 4 Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel Cormons - prov. Gorizia URARNU UL ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH 1 LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.