Štev. 96 TRST, v četrtek 6 aprila Tečaj XXXVI - IZHAJA VSAK DAN tetfl * Mteljafc ta prmzalklli ti 5., il It jota*. P«MBliu Itev. M predajajo po 9 nv6. (S stol.) ▼ ■ Iflbakunth ▼ Trata In okolici. Gorici. Kii^jt, fit Postojni, Sežani, Kabrelini, Sv. Lactfi, Tolmin, Ajdov-Kbi, Dorsbergm itd. ZaiUrel« Hcr. f 5 avfc (10 atol). 04LA8I SE RA6uNAJO MA MILIMETRI t Minfcnuti 1 kolon«. CENE: Trgovinski in okitni oglasi m B m. m, osmrtnice, sahvala, poslanice, oglasi denarnih aavedov po 20 st. msi. Za oglaBe ▼ teksta usta do 5 Trst M K, vnb aadaljna vrata K 2. Mali oglasi pO 4 »fcot. besedo, nqf-stanj pa 40 stol Oglas« sprojessa T—srstnl oddelek opravo .Edinosti". — Plićoj« so izključno te a pravi JEdinoeta*. — PlailJIv« te vtelljive e Trste. £PIN05T Glasile poUtiteaga dmštstm JMinomf za Primorske. NAROČNINA ZNAŠA js«*ii ~ K, pol Ista 19 R.3 m«Mce tK;uu> soeoo sreo doposlane naročnino, se uprava ne ozira. .^SISOSTI" it«M: M Mm Kraa i-ao, la »al l«la Krm* S «0. T«l dopisi maj m podajo aa trtdciitro lista. N« fra okovana pisma ss m sprejmeje bi rokeplel se m vračajo RusUm, oglase in reklamaoge je poiiljati aa spravo lista. UKEBNIŠTVOt sflot Storilo GaiattJ IS (Nareda) dea) bd^oHf te odgovorni urednik ftTEPAK GODIVA. Lastnik konMsotf Usta „Edinost". - Natisnila Tiskana .Edino*« sadraga s emcgsnbn poroitvom t Tista, alioo Giorgio Qalat*i itev. 18. — aCno it S41-C52. TELEFON SL 11-57. BRZOJflUNč UESTI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 5. Podpredsednik Kabos je otvorit sejo ob 10.25 predp. V knjigi za interpelacije se nahaja interpelacija poslanca Geze Polonyi-ja ¥ stvari bančnega privilegija. Polonjri bo utemeljeval interpelacijo koncem seje. — Nato je prešla zbornica na dnevni red ter je t tretjem čitanju vsprejela zakonski načrt glede varstva patentov za iznajdbe, vzorce in marke na razstavah. — Zatem je nadaljevala specijalna debata o proračunu ministerstva za notranje stvari. Posl. H a y d i n (delavna stranka) je polemiziral proti izvajanjem romunskih poslancev Vajde in Popa in označal kakor prepo-fenco, da se označata kakor edina zastopnika romunskega naroda. Nadalje je govornik izvajal: Slovaški narod je v svoji večini proti panslavizmu, in želi sam, da se ma-djarski jezik priznava kakor državni jezik. Rekel je, da narodnostni zakon odgovarja svoječasnim razmeram. Slovanski agitatorji nočejo izobrazbe mas. Z vsemi nasilnimi sredstvi skušajo počehiti severno Ogrsko. Ne gre za panslavistično, marveč za Češko gibanje, ki ima namen, da na mesto itak maloštevilne slovaške inteligence postavi v ospredje češko inteligenco. Delovanje teh agitatorjev mora država primerno paralizirati. Razprava je bila nato prekinjena. Sledile so interpelacije. BUDIMPEŠTA 5. Finančni odsek poslanske zbornice je vsprejel zakonski načrt glede podaljšanja proračunskega provizorija do konca junija 1911. Bosanski deželni zbor. SARAJEVO 5. Deželni zbor je v vseh treh čitanjih z veliko večino vsprejel zakonski načrt glede fakultativne odveze kmetov. Rezultat glasovanja je bil vsprejet z veliko pohvalo. Nato je zbornica prešla v specijalno debato. Srbski proračun za 1911. BEL1GRAD 5. Finančni odsek je predložil skupščini proračun za leto 1911. Po lem poročilu so dohodki proračunjeni na 119,918,839, stroški na 119,915.575 dinarjev. Poslednji so bili — da se ohrani ravnotežje — s privoljenjem vlade znižani za 2,566.407 dinarjev napram načrtu finančnega ministra. Finančni odsek je v svojem poročilu predlagal več reform v državnem gospodarstvu. Z ozirom na velike žrtve, ki jih je država imela z armado, povdarja poročilo potrebo enotne organizacije vojske. Zbornica bo razpravljala proračun potem, ko dovrši drugo čitanje zakonske predloge glede povišanja pristojbin in ko-lekovin. Smodnik eksplodiral. Tri osebe mrtve. BANJSKA BISTRICA 5. (Ogrski biro). Danes zjutraj je v sušilnici Dobakove smod-»išnice eksplodiralo šest sodčkov smodnika, ki so tehtali 20 kvintalov. Lastnik Adolf j Dobak in dva delavca so bili ubiti. Delavnica j in sosedna hiša sta bile popolnoma razde-; jane. Soproga in sin lastnika sta nekoliko j minut prej odšla iz hiše in temu slučaju! se imata zahvaliti, da sta še živa. Eksplozijo so čuli po vsem mestu, razbitih je bilo tudi mnogo šip. Uzrok eksplozije še ni znan. — Nova gubernija na Ruskem. PETROGRAD 5. Komisija dume je sklenila glede helmske gubernije, ki se jo ima ustanoviti, naj se tudi v novi guberniji Petrograd 5. Car je na predlog fin- z nekaterimi izjemami pridrži civilno in skega guvernerja izdal ukaz, da se delova- sodno upravo, ki obstoja v kraljestvu polj- nje finskega deželnega zbora odgodi od 8. skem. Gubernijo na se ne podredi general- do 30. aprila. nem guvernerju v Kijevu, marveč ministru Pariz 5. Zbornica je razpravljala proza notranje stvari. račun o kolonijah. NemSki prestolonaslednik v Rima. RIM 5. Nemški prestolonaslednik in prestolonaslednica sta dospela semkaj ob 1. uri popoludne. Na kolodvoru sta ju pozdravila kralj in kraljica, predsednika zbornic, ministri in drugi državni dostojanstveniki ter osobje nemškega poslaništva. Rimski župan je imel na visoka gosta nagovor, v katerem ju je pozdravil v imenu mesta. Kraljevska dvojica se je potem s prestolonaslednikom in njegovo soprogo odpeljala v Kvi-rinal. Na ulicah je velika množica ljudska navdušeno pozdravljala gosta. Ovacije so se ponovite tudi pred Kvirinalom. Zima v spomladi. LVOV 5. V vztočni Galiciji sneži od včeraj neprenehoma. Mraz je kakor po zimi. CURIH 5. Po vsej nemški Švici močno sneži že 48 ur. Mraz je zelo občuten. V Santisu kaže toplomer 20 stopinj pod ničlo, v St. Gotthardu pa 14 stopinj. Ob enem veje tudi močan veter. Na Splugu je med vožnjo zmrznil postiljon in se mrtev zgrudil z voza. MILAN 5. V minoli noči je pričelo snežiti, in sneži močno skoraj po vsej gorenji Italiji. Na nekaterih krajih je sneg visok že 20 cm. Več telefonskih prog je pretrganih. Zima je občutna. BEROLIN 5. Toplomer je v minoli noči ob jasnem nebu padel v mestu na 5 stopinj, v predmestjih na 8 stopinj. Tudi iz pokrajin poročajo o velikem mrazu. Potres. DUNAJ 5. Potresni aparati c. kr. centralnega zavoda za metereologijo in geodi-namiko so včeraj popoludne zabeležili precej močan potres v daljavi kakih 1300 km. Začetek potresa ob 4. uri, največe tresenje 0^ mm ob 4*52, konec okolu 5 30 ure. PULA 5. C. kr. hidro grafični urad poroča: Včeraj ob 4. uri 46' 40" popoludne so aparati zabeležili začetek močnega daljnega potresa. Maksimum ob 4. uri 51' 16". Ognjišče potresa je oddaljeno okolu 1200 kilometrov. BUDIMPEŠTA 5. (Ogr. biro) Potresni aparati budimpeštanskega vseučiliščnega observatorija so včeraj popoludne zabeležili srednje močan potres v ne preveliki daljavi. Unanja trgovina Avstro-Ogrske. DUNAJ 4. Po statističnem izkazu trgovinskega ministerstva o unanji trgovini avstroogrskega carinskega ozemlja za februar je znašal uvoz 231*7 mil., izvoz 166*3 mil., torej plus 0*1, oziroma minus 7 mil. kron nasproti lanskemu letu. V mesecih ja-nuariju in februariju je znašal uvoz 477*6, izvoz 343*6 mil. kron, torej plus 13 ozir. plus 0 9 mil. kron nasproti lanskemu letu. Pasivna trgovinska bilanca za januar-februar znaša torej 134 nasproti pasivumu 121*9 mil K v minolem letu. Številke lanskega leta so definitivne. Berolin 5. Pruska poslanska zbornica se je odgodila do 2. maja. Petrograd 5. Nekega japonskega vohuna so aretirali, ko je fotografiral finsko obrežje. Spremljala ga je mlada Rusinja, ki je bila tudi izročena sodišču. 50-letnica dež. zbora goriškega. 1861—1911. V Gorici, 4. aprila 1911. I. Dne 6. aprila 1861 se je prvič sestal deželni zbor goriški k slovesni otvoritvi. Zapisnik te prve seje se glasi tako-le : i Pričujoči: „Cesarski Pooblastenec Gospod Sveto-vavec deželnega Poglavarstva Janez Vitez Bosizio; deželni glavar gosp. Wilhelm grof ' Pace, Namestnik njegov, Gosp. Karol Do-jljak; Premilostlj. in Visokočast. Knez in Nadškof Andrej Gol!mayr; Gosp. poslanci: j Anton Černe, Sikst Bar. Codelli, Jožef Del-torre, Jožef dr. Deperis, > Anton Dottori, Jožef Fabiani, Anton Goriup, Franc Gross-! mann, č. Fil. Jak. Kafol, Tomaž dr. Michelli, | Alojzij dr. Payer, Alojzij Pollajr, Hektor vitez Ritter, Vilhelm vitez Ritter, Janez dr. Ris-mondo, Alojzij dr. Visini, Andrej Winkler, : Anton dr. Žigon in mnogo drugih ljudi. o O * Potem, ko so se bili zborniki vsled po-i vabila Prevzv. Gosp. Mestodržca primorskega od 27. marca 1861 štev. 973/P v j deželni dvorani zbrali, povzame besedo dež. j Poglavar Svetovavec Gosp. Janez Vitez Bo-jsizio in naznani, da je on po prezročbi in j v imenu Prevzv. Mestodržca Cesarski Po-! oblastenec pri dež. zboru, zaznami in odloči j poslanca gosp. Grofa Wilhelma Paceta vsled ces. sklepa za deželnega Glavarja in poslanca Gosp. dr. Karola Doljaka za njegovega namestnika in omenivŠi v slovesnem .nagovoru važnost nove ustanovitve, pristavi nektere besede v spodbudo poslancev. (Občinstvo ploska.) Deželni glavar vzame vse to na znanje in obrnivši se proti občinstvu spregovori in sklene govor z besedami: „Živi domovina! Bog živi svetlega Cesarja". (V občinstvu se odmeva: živi!). Nato povzame spet Ces. Pooblastenec besedo in začne predlagati vladne nasvete, ki se nahajajo v dopisu Gosp. Derž. Ministra od dne 31. marca t. 1. št. 1745 D. M., da bi se položili v dnevni red. a) Po višem povelji izroči Zboru Ces. (Diplom od 20. oktobra 1861, da naj bi se hranil v deželno-zbornem arhivu in obljubi, da se mu bo imenovani Diplom z glavnimi postavami vred tudi v deželnih jezikih izročil, berž ko se bo prestava z Dunaja razposlala. b) Oznani, da ker se ne morejo hkratu shajati deželni zbori in državno svetovalstvo, se bo zbor odložil in sicer dovolj za časa, da v državno svetovalstvo izvoljena poslanca bota utegnila priti priložno k začetku sveto-vavnega zboru na Dunaj. c) Napove, da se bo mogel zbor, berž ko bo volitne spise presodil, nemudoma volitve poslancev za državno Svetovalstvo lotiti. g) Naznani, da je vlada sklenila pomeniti se z odborom o izročitvi zavodov in ustanov, ki jih zdaj državna vlada sama oskrbuje in kterih oskerbovanje ima v prihodnje po ustavi zbor in oziroma odbor PODLISTEK. Udovica. Povest Iz 18. stoletja. — Napisal L E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. „Po tem vidim, da še vedno ljubi Domjaniča," je rekel protonotar, obrnjen proti baronici. „Kaj naj potem iščem pri »jej?... Ne, ničesar nočem več vedeti o ■jej in tudi ne čuti... Dobro, da sem videl, kar je bilo... Vendar me ljubi Bog, ker me je zadnji hip rešil te ženske..." „To sem si mislila," je povzela baronica besedo. „Vi je torej ne mislite snu-kiti ?" „Ne, za ves svet ne 1... Nočem je niti več videti," je naglasil protonotar najod-ločnejše. „Nora ženska!" je ponovila baronica ljuto, vstajaj« iz naslonjača. „Takoj sem jej rekla, da se tako zgodi, čim sem zvedela, kaj je storila. Vi ste slabih živcev in tankočuten, drugi ne bi vzel za slabočo, kakor Vi." „In kako? Dosedaj se mi je vedno prikazovala s krinko na obrazu, a danes sem jo prvič videl brez krinke, pa mi zadostuje." „Bog mi je priča, meni tudi f" je rekla baronica. „Nikdar več se ne bom vmeša-Šavala v ženitvene stvari. Hotela sem jei dobro, a si je vse pokvarila. Salve!" Pundencijana je podala protonotarju roko ter jezno odšla iz sobe. Šla je k Giti, od katere je tudi prišla. „Ravno tako, kakor sem ti rekla," je začela Pudencijana, ko je vstopila v Gitino sobo. „Odnehal je od namere, da bi se oženil s teboj... Jezen je na-te... In vsemu temu si kriva samo ti!" Gita je molče poslušala, kar jej je pravila baronica. Njo je bolj peklo to, da bo grdo in slabo mislil o njej protonotar, ker do tega jej je bilo mnogo, a žalosti po njem ni čutila nobene; saj ga ljubila ni tako nikoli, temveč vzeti ga je hotela samo zaradi baronice. „Tvoja neumna strast je pokvarila vse !" je nadaljevala baronica, v kateri je vrelo čim dalje bolj. „Tem boljše, ker ga tako tudi nisem ljubila... samo ti si mi ga hotela naprtiti,M je odgovorila Gita tako samozavestno, da jo je baronica pogledala v čudu, ker ni pričakovala takih besedi od svoje varovanke. „Zbiraj po svojem ukusu ... odslej se ne bom nič več vmešavala v tvoje posle." „Saj se tudi ni treba!" je odgovorila Gita jezno. „Ti si že tako kriva vsemu zlu." „Nehvaležnica!" je odvrnila baronica grdbo. „Odsedaj za naprej te ne poznam nič več... Delaj, kar hočeš ... ali dobrega ne učakaš!" Po teh besedah je Pudencijana odšla iz sobe in pustila Gito vso obupano in potrto. Pudencijana se je odpeljala takoj drugi dan v Demerje na posestvo svojega sina. Poslovila se je z Gito tako, kakor da ne mara nikdar več se tovarišiti ž njo. Nekdaj tako tesno prijateljstvo se je sedaj razdrlo, gotovo za vedno. Gita se je sedaj čutila osamljeno. Pričela je premišljati o svoji in Jelenini usodi. Glede sebe je imela še časa za odločitev, ali Jelena jej je delala tim večjo skrb. Dekle trdoglavno, a kdo ve, če se bo pokoravala materini zapovedi, da vzame PetkoviČa... ? In zakaj naj ravno Petkoviča ?... Dekle je lepo in bogato___snubačev bo še preveč ... Saj Petkovič tudi ni dosti prida, pa naj zato, da stori po volji Pudencijane, s katero se je ločila, tira sedaj hčer v naročje hioža, ki ga ne ljubi ? Ravno pokazati hoče baronici, njegov prevzeti; da je treba tedaj odboru zapovedati, da naj se z vlado zmeni in pogodi, in kar bo opravil, zboru sporoči; — kar se tiče prevdarka dohodkov in stroškov za 1. 1862, bi bilo želeti, da bi se s pravočasno določbo neprilikam v okom peršlo. Ker bo perva sejna doba deržavnega Sveto-valstva beržkone dalj časa trpela in ker bi se, kakor se zdi, deželni zbor prekasno zopet sklicati dal, da bi zamogel prevdarek še o pravem času določiti, bi bilo dobro, da bi se deželnemu, ali pa posebnemu odboru pravica podelila stroške in dohodke pretresati in določno prevdariti; odbor pa bi bil dolžan zboru vse natanko naz vesti ti. Še preden se bo zbor odložil, bo mu Vlada v tem smislu napravljen predlog poslala. Glavar vzame vladne predloge na znanje, sprejme cesarski Diplom 20. okt. 1860 in pooblastencev dopis od 6. aprila 1861 št. 1 C. P.; na ta opomin, da je treba, kakor Ustava veleva, brez odloga lotiti se preso-jevanja volitnih pisem in nasvetuje, da naj bi zavolj vzajemne kontrole poslanci velikega posestva volitve kmetiških sosesk pregledavali, poslanci kmetiških sosesk pa volitve kupčijske zbornice, mesta in obrtnijskih ter-gov in poslanci ter poslednje volitne skupščine volitve velikega posestva preiskavali. Ta nasvet je bil enoglasno sprejet. Nadalje pristavi Glavar, da morebiti bi se ne izplačalo, ko bi se v vsakteri izmed treh volitnih skupščin vsi poslanci tega opravila poprijeli in nasveta, da naj bi se izmed slehernega treh volitnih razredov tri poslanci odbrali; ti naj bi imeli pravico in dolžnost volitna pisma pregledovati in izid preiskovanja zboru sporočiti. Ta nasvet je bil z večino glasov sprejet, in ko so nato poslanci omenjene odbornike volili so prišli ti na dan ; za veliko posestvo : posl. Ritter vitez Vilhelm, Codelli Bar. Sikst, Goriup Ant.; za kmetiške soseske: poslanci, Winkler Andrej, Pollay Alojzij, Fabiani Jož.; za mesto, kupčijsko zbornico in trge: poslanci Rismondo dr. -Jan., Visini dr. Aiojzij, Grosmann Franc, katerim so se izročili dotični zapečateni zavitki, v katerih so bila volitna pisma. Glavar razodene potem željo, da naj bi, ker posebnih uradnikov še ni, izmed poslancev eden uredovanje sejnih zapisnikov začasno prevzel in povabi poslanca Pajerja, naj bi si to opravilo naložil. Na to se je seja, ki je pričela ob 11. predp. sklenila ob 12. opoludne. petdeset let istrske dei. avtonomije. Danes praznujejo istrski Italijani petdesetletnico, odkar se je sestal prvi istrski deželni zbor. Rekli smo: istrski Italijani, ker istrski Slovani nimajo nikakega razloga, da bi se veselili te dobe, nimajo nikakega razloga, da bi se veselili spominov na prvi istrski deželni zbor, katerega člani so pri volit vi poslancev za Dunaj — tedaj so namreč deželni zbori volili v državni zbor — zapisali na glasovnice mesto kandidatov besedo : nessuno — nikogar ! S tem so hoteli dokumentirati svoja čustvovanja, dokazati, da nočejo imeti nikakega stika z Dunajem, da se tudi njih misli, njih želje in njih hrepenenja z onimi ostalimi Italijani vred osredotočujejo v — Rimu. Ta prvi istrski deželni zbor, ki je mesto poslancev poslal s svojim „nessuno" na Dunaj odpoved, je bil sicer razpuščen. Ali da se je popolnoma osvobodila njene oblasti in da zna delati tudi po lastni volji. Napisala je pismo podžupanu Petko-viču, kjer mu javlja, da Jelena noče na noben način vzeti njegovega sina, a ona da ni v moči, siliti jo v zakon, ki bi prinašal nesrečo za nesrečo. Staremu podžupanu ni bilo nič kaj pov-šeči to pismo, še manj pa sinu, kateremu je bilo žal deklice in njene dote. Toda drugega pomočka ni bilo — molčati in pretrpeti. Giti je bilo lažje srce, ko je odpravila pismo Petkoviču . .. Komaj je čakala,, da pove Jeleni, kaj je ukrenila... Sirota je ležala še drugi dan v neprestani vročnici... Tako jo je potrl kruti materini nastop. Predno je šla spat, je pogledala Gita po Jelini, prvič v teh dneh. Deklica je dremala in težko dihala. Gita je sela kraj nje ter jo opazovala. Smilila se jej je. „Moj Bog," si je mislila pri sebi. „Kako sem mogla biti taka z njo? Sirota brez očeta, nobenega nima na svetu, razven mene, a jaz sera jo tepla, mučila. Ubogo dete!" V Giti se je vzdramilo materinsko srce. Po-lahno je prijela Jeleno za roko, nagnila se nadnjo ter jo poljubila v bujne lase, pa zajokala. (Pride še.) Stran K „EDINOST" štev. 96 V Trstu, dne S. aprila 191! čustva so kljubu razpustu ostala ista. Tako je bilo takrat in tako je ostalo čustvovanje mogotcev tudi do danes. Razlika med takrat in danes je ta, da je tedaj večina prebivalstva dežele Še živela v duševnem in gospodarskem suženjstvu in je bilo torej zastopnikom vladajoče oligarhije možno vzdržati fikcijo, da ta „nessuno" odgovarja mišljenju večine prebivalstva dežele, dočim bi dianes taka fikcija ne bila več možna. Će se primerja velikanski napredek drugih dežel v zadnjem polstoletju z napredkom Istre, potem moramo za pravo reči, da je dežela, v kolikor je to bilo odvisno od vladajoče oligarhije, danes tam, kjer je bila pred 50 leti. Kultura v mestih, kjer osredo-točuje italijanski element, tudi danes ni večja, nego je bila pred 50 leti; gospodarske razmere pa so se preje poslabšale nego zboljšale. Prebivalstvo na deželi — ki je iz-vzemši redkih italijanskih naseljencev vseskozi slovansko — je ostalo po nekaterih okrajih tam, kjer je bilo pred 50 leti, dočim je v nekaterih krajih res lepo napredovalo toliko gospodarski, kolikor kulturno, ali vse to se je zgodilo proti volji vladajoče oligarhije. Da je pa vladajoča istrska klika z vsemi silami nasprotovala napredku slovanskega prebivalstva dežele je nekaj povsem naravnega ; imela je zato toliko materijalne kolikor idealne razloge. Materijalne razloge, ker je vse gospodarstvo istrskega italijanskega meščanstva slonelo na benečanskem zistemu izmozgovanja, za kar pa je prvi predpogoj — nevednost; in idealne, ker v onem trenotku, ko pride do veljave večina prebivalstva dežele, razpadejo v prah vse one sanje, katerim je dal istrski deželni zbor leta 1860 z onim „nessuno" tako jasnega izraza. Zavarovati se moramo že v naprej proti morebitnemu očitanju denuncijantstva. Saj Italijani sami ne tajijo svojih aspiracij, in ko bi ne šlo tu za našo lastno kožo, bi se mi radi tega prav nič ne razgrevali. A tu je nepremostljiv prepad med nami in Italijani, ker to, kar bi bilo za njih odrešenje, bi bilo za nas smrt! Tu je ona točka, kjer se naši interesi križajo, zato med nami ne more priti do sporazuma. Mi obžalujemo to. Kakor smo to že obžalovali sto in stokrat, obžalujemo tudi danes, da med nami in Italijani ne more priti do sporazuma. Odkritosrčni prijatelji italijanske kulture smo, ali za ceno te kulture se vendar le ne moremo odpovedati svoji narodni samobitnosti, svojim lastnim idealom in stremljenjem. Kljubu temu pa smo uverjeni, da pride med nami in Italijani enkrat do sporazuma. Ali to se zgodi šele tedaj, ko izginejo iz italijanske družbe predsodki, ki v Slovanih ne vidijo enakovrednih ljudi, ampak sebi podrejene sužnje. Nadejamo se, da se to zgodi vsaj v prihodnjih 50 letih in da bodo o proslavi stoletnice istrske deželne ustave mogli tudi istrski Slovenci in Hrvati reči, da je z deželno ustavo tudi za njih napočila nova doba. dogodki na hrvatskem. Delovanje hrvatske delegacije v Budimpešti. Izstop posl. Zbierzchow-skega. — Proces Hinković. — Zbližanje Radičevcev iti frankofurtimašev. Zagreb, 4. IV. —B— Oči vse Hrvatske so vprte sedaj v Budimpešto. Ves narod spremlja z napetostjo delovanje Tomašičeve delegacije. Hrvatska delegacija v ogrsko-hrvatskem saboru si je — s Tomašićem na čelu — nadela nalogo, da pridobi Hrvatom zadoščenje, da sanira nagodbeno kršenje, storjeno z železniško pragmatiko. Štiri leta že traja ta borba. Padle so tri vlade, izvedene so bile tri volitve, videli smo premeščenja uradnikov, inscenirana sta bila „veleizdajniški" in Fried-jungov proces — ali nič ni pomagalo. Narod je zahteval in zahteva vršenje zakona ter stoji na braniku pravice hrvatskega jezika. Prišel je Tomašič z oljkino vejico miru v roki, obljubil je sanacijo nagodbe, sklenil pakt s koalicijo z obvezo odstranjenja pragmatike. Koalicija je zaupala Khuenovcu — a on jo je prevaril! Še več: oslabil jo je in razdvojil. In prišel je čas, ko je hrvatska delegacija izzvala v Budimpešti debato o pragma-tiki. Prišel je čas, ki nam je pokazal Tomašičeve obljube v pravi luči. Khuen hoče umakniti pragmatiko, ali potem izdati naredbo, s katero bi bila uzakonjena pravica madjarskega in hrvatskega jezika na Hrvatskem!! Ta naredba bo izdana — kakor je Khuen obljubil — na jesen, po hrvatskih volitvah. To vzbuja sum. Če ima ta naredba res spoštovati nagodbenim potom zajamčeno pravico hrvatskega jezika, bi jo Khuen lahko objavil — takoj! Saj bi naredba, ki bi popolnoma zadovoljila Hrvate, le služila banu TomaŠiću v reklamo ! Jedini med hrvatskimi delegati, navzočimi v Budimpešti, dr. Zbierzchowsky, ni zadovoljen s Khuenovim odgovorom ter je prijavil svoj izstop iz „osješkega kluba". Tudi drugi sicer niso zadovoljni, ali morajo molčati. Najnovejši dogodki v Budimpešti so delegate še bližje pritisnili k Tomašiću. Takozvana „osjeŠka grupa" je izgubiia Še tisto 'malo samostojnega nastopa, ki ga je imela začetkoma. Izstop Zbierzichowskega je prišel koaliciji v prilog. Med tem pa so se po Tomašićevi inicijativi združili za skupni nastop na volitvah Radičevci in franko-furtimaši. To pa prisili zopet koalicijo in stranko dra. Mile Starče-viča v skupno akcijo proti njim, ako ne prodre med tem predlog, da vsa opozicija jedinstveno nastopi na volitvah proti Tomašiću. V smislu tega predloga bi vse opo-' zicijonalne stranke obdržale svoje mandate, a mandate, ki bi jih iztrgale Tomašičevim pristašem, bi razdelile med seboj. Uradne * Narodne Novine' branijo postopanje državnega pravdništva proti dru. Hinkoviću. (O tem smo razpravljali mi predvčerajšnjim v posebnem članku. Op. ured.) Značilno je, da celo „Obzor", ki sicer sledi Tomašićevi politiki, kritizira to postopanje. Proces proti Hinkoviću bo pomenjal revizijo velesrbskega procesa in ako ne varajo vsi znaki, se bosta vlada in sodnija zopet — blamirali ! __ T U R 6 I J A. Albanske zmešnjave in Črnagora. Londonski listi javljajo s Cetinja, da je črnogorska vlada odredila delno mobilizacijo. Ob enem javljajo, da je črnogorska vlada poslala velesilam spomenico o dogodkih v Albaniji. V spomenici je navedena cela vrsta dogodkov, ki so se v zadnjem času odigrali na meji in ki bi utegnili roditi težkih posledic. — Zato opozarja črnogorska vlada velesile na te dogodke, da se izogne morebitnim poznejim očitanjem. * * * Iz Soluna poročajo: Tu splošno sodijo, da bodo boji nadaljevali. Albanci, ki so bili pri Tuzi odbiti, so se umaknili v gore. Turške čete so na potu po morju in utegnejo dospeti koncem tekočeg;a tedna. Dočim so se ustaši bojevali dosedaj le ob železnici in so imeli proti sebi strojne puške in arti-lerijo, utegnejo sedaj izkoristiti ugodnost znanega jim terena v hribih. Ustaši imajo dovolj streljiva, katero dobivajo deloma iz Črnegore. Pred par dnevi so turške čete grestrigle transport municije, ki je prihajal iz Črnogore. Pri bojih v Tuzi so imeli Albanci 30 in Turki 50 mrtvih ter mnogo ranjenih. Ranjence so spravili večinoma na črnogorsko ozemlje. CETINJE 5. General Vukotič je bil odposlan na mejo v Tuši, da ukrene kakor vrhni komisar vse potrebne odredbe za najstrožjo nevtraliteto. Ljudsko štetje. Sedaj so začeli zasledovati dopisnike „Edinosti"! Anton Pečnik, upokojeni sprevodnik južne železnice, stanujoči na Greti, v ul. Salvatoio št. 119, je bil poklican meseca januarja na sekcijo v Rojanu, naj prinese izpis iz matice za oba sina. Storil je tako in vprašal izrecno, je-li sedaj vse v redu, Čemur so tudi oni izrecno pritrdili. Opravičeno je torej mislil, da je storil svojo dolžnost in da ga ne bodo več nadlegovali. Od tedaj so tudi res minuli skoro trije meseci, da je imel mir. Za včeraj pa je bil zopet pozvan na rečeno sekcijo, kjer so ga vprašali, kdaj je šel v pokoj? — Na tozadevno pojasnilo, da je vpokojen od leta 1901, so mu zopet odgovorili, da zadostuje, ker tega da so še potrebovali. Hotel je oditi, ali na njegovo veliko začudenje ga je jedan uradnikov apostrofiral po italijanski: Vi ste bili tisti, ki ste poslali v „Edinost" od 2. febr. neko notico o „slovenskih Kala-brežih !u Pečnik je odgovoril, da to ni res, da on ne ve nič o tem! To je zopet — nova impertinenca, s katero so hoteli strašiti Pečnika. V prvo Pečnik ni doposlal one notice, v drugo pa: kdo je dal magistratovcem oblast, da zasledujejo dopisnike slovenskih listov, ali jih celo kličejo na odgovor? Kdo jim je poveril cenzuro nad slovenskimi listi ?! Ta slučaj dokazuje zopet, da ljudje, ki jim je magistrat s privoljenjem c. k. vlade poveril tako važno funkcijo, ne poznajo ne svojih dolžnosti, ne svojih pravic! Dotič-nega gospoda pa, o katerem Pečnik sluti, da ga je šel tožit na sekcijo, opozarja, naj ga pusti pri miru, sicer utegneta drugače obračunati. Slednjič izjavlja Pečnik še enkrat, da njegov občevalni jezik je slovenski — in pri tem mora ostati l Domače vesti, Imenovanje. Kontrolor male loterije Julij Drezler v Gradcu je imenovan upraviteljem loterijskega urada v Trstu. Zaupnikom Pol. DruStva „Edinost"! Podpisani odbor vabi društvene zaupnike, da se udeležijo v polnem številu zaupnih sestankov, sklicanih v „Sokolovo" dvorano : Za mesto na dan 8. tek. m., v soboto, ob 8. uri zvečer, in za okolico na dan 9. tek. m., v nedeljo, ob 9. uri dopoludne. Glede zaupnikov za mesto se povdarja, da se pismena vabila niso mogla nasloviti na vse one, ki so poklicani sodelovati kot zaupniki našega Političnega Društva pri novih volitvah v poslansko zbornico. Vsak rodoljub, ki ima veselja in sposobnosti za to opravilo, naj se smatra za povabljenega tem potom. Okoliški zaupniki naj uvažujejo, da je to nedeljo, ob 10. uri, občni zbor „Tržaške posojilnice in hranilnice, katerega se marsikdo izmej odbornikov Pol. Društva in ostalih zborovalcev ima udeležiti. — Zato mora zaupnlški sestanek v nedeljo vsekakor pričeti točno ob 9. uri dopoL Odbor pol. dr. „Edinost". Odsek političnega društva „Edinost" pri Sv. Jakobu ima drevi ob 9. uri važno sejo v „Konsumnem društvu14 pri Sv. Jakobu. Gg. odbornike in zaupnike se uljudno vabi. Volilni imeniki. Mestni magistrat naznanja, da imajo vsi oni, ki si žele naročiti tiskani imenik, prijaviti to XX. oddelku magistrata, v ulici SS. Martiri št. 4, I. in to do 11. aprila t. 1. v urah od 9. do 12. opolu-dne. Na pozneja naročila se ne bo oziralo. Kdor se je zglasil, je obvezan plačati dotični znesek in sicer v 8 dneh po 11. aprilu 507; približnih troškov. Ostali znesek bo plačati ob prejemu imenika. Od onih, ki so naročili, a niso prevzeli imenika, bo mogel magistrat iztirjati tozadevni znesek ekseku-tivnim potom. Razpošiljanje se prične s prvim dnem nastopivše reklamacijske dobe, kar bo razglašeno s posebnimi naznanili. Te odredbe veljajo tudi za eventuvalne dodatke k volilnemu imeniku. Oni našinci torej, ki si žele nabaviti imenik, naj se nemudoma zglase v gori označenem magistratnem uradu. + Vojteh Anžlovar. — Iz Tolmina: Preminula je nežna cvetka, zato pišem s solzami v očeh in z bridko bolečino v srcu par besed v zadnji pozdrav. Še ne 15-letni Vojteh je prišel v spremstvu svojega očeta, nadučitelja v Ma-rezigah, v Tolmin in vstopil v pripravnico za učiteljišča. Bil je nadarjen dečko, učil se je pridno vseh predmetov, a s posebno vnemo se je oprijel učenja slov. jezika. Pred kratkim so pisali gojenci nalogo po znanem Gregorčičevem reku „Dolžan ni samo, kar veleva mu stan--Vojteh je pisal z velikim navdušenjem, bleščečih oči. „Kodo-rastem in dosežem svoj vzvišeni smoter, tedaj pa posvetim vse moči Tebi, mila moja Istra, tužna sicer, a krasna in meni nad vse draga!" tako je dovršil svojo lepo nalogo. In danes počiva idealni mladenič na tržaškem pokopališču in z njim so zaspale vse lepe nade, vsi plemeniti načrti! Žalost ml stiska srce, ko se spominjam malenkosti, ki je spravila ubozega Vojteha v prerani grob. Na bradi se mu je napravil neznaten tur; najbrže se je kaj praskal, kajti brada je začela polagoma otekati. Ko ga je šol. voditelj poslal k zdravniku, ni bilo še nič hudega. Čez 2 dni je postalo nevarno in moral je nemudoma v tržaško bolnišnico. Dan za dnevom smo čakali poročila iz Trsta; kar je prinesla „Edinost" njegovo osmrtnico. Njegova smrt je bridko iznenadila vse Tolmince, ki so se živo zanimali za njegovo stanje, navdala je z globoko žalostjo vse sogojence in učitelja, ki rosi solze na prezgodnji grob ljubljenega učenca. Z Bogom, ljubljeni Vojteh, počivaj sladko, na svidenje nad zvezdami! Saksonski kralj v Trstu. — Z brzim parnikom austr. Lloyda „Semiramis" je včeraj ob 2.30 uri iz Aleksandrije dospel semkaj saksonski kralj Friderik Avgust s s /ojim spremstvom. „SemiramisM se je usidrala v svobodni luki. Kralja, ki se je izkrcal ob 3.30 uri, je pozdravil namestnik princ Hohenlohe, ravnatelj policije, dvorni svetnik Manussi in podpredsednik upravnega sveta avstrijskega Lloyda F. Vivante. Kralj se je nato v avtomobilu odpeljal s svojim spremstvom v Opatijo. Kralj ostane v Opatiji osem dni. Nastanil se je v hotelu Stefanie" pod imenom grof Hilfenburg. Zavodu sv. Nikolaja je doposlalo iz Ljubljane „Splošno slovensko žensko društvo" 400 K kakor dobiček „srečolova* na veselici „Domovine". Lepa in srčna hvala ljubljanskim damam za njih naklonjenost in požrtovalnost napiam našemu zavodu. — Istemu je podarilo „Delavsko podporno društvo" 10 K, g. Cink Josip dodal 2 K. Lepa hvala! Ciril-Metodova podružnica na Dunaju. Z Dunaja: Izobraževalno, zabavno in podporno društvo „Zvezda" na Dunaju priredi na cvetno nedeljo, dne 9. aprila svojo mesečno zabavo. Zanimanje za to prireditev je veliko. Vzrok temu ni samo lep vspeh, ki ga je doseglo društvo s zadnjima prireditvama, ni samo želja, slišati spet milo domačo pesem v krogih rojakov — vzrok je v prvi vrsti vesela novica: dne 9. aprila se ustanovi na zabavnem večeru „Zvezdeu Ciril-Metodova podružnica na Dunaju. Daleč od drage domovine, mej tujim ljudstvom, nismo zabili zatiranih bratov ob meji; gorka želja je vsklila v naših srcih, da se postavimo v vrste onih, ki že leta in leta branijo ogroženo našo grudo. To Željo, ki tli go- tovo v vsakem slovenskem srcu, hočemo uresničiti, združiti se hočemo k skupnemu delu. Prepričani smo, da prihitijo vsi, ki jim tujina ni še umorila narodnega čuta, k ustanovitvi te podružnice, ki bo ne le pomoč zatiranim obmejnim bratom, ampak tudi močna vez dunajskih Slovencev. — Spored, ki nam ga bo nudila „Zvezda" ob tej slavnostni priliki, je obširen in bogat na krasnih točkah. Poleg moškega in mešanega zbora pod spretnim vodstvom g. Pirnata bomo imeli prilike slišati sopran-solo g.ce H. in tenor-solo g. Koserja ter proizvajanja gosp. Trosta na glasovirju in gosp. Sajovica na goslih. V nadi obilne udeležbe je društvo najelo veliko dvorano hotela .Post", I., Dra-chengasse 3, in namenilo čisti dobiček deloma novi podružnici, deloma prepotreb-nemu dijaškemu podpornemu društvu na Dunaju. Stari Dunajčan. Narodno delo in narodni delavci. — Prejeli smo: Minole dni se je mnogo govorilo, jezilo, a še največ — smejalo, pa Trstu in njega okolici na račun onega, kije v svoji nepremišljenosti in domišljavosti v nekem listu objavil neka imena tržaških narodnih delavcev, katerim gre gotovo vsa čast. Stvar sama na sebi je bila malenkostna, torej bolj smešna, nego resna in jaz se le čudim, da ljudje, ki bi morali vsaj nekoliko poznati tržaške razmere, objavljaj* take neslanosti! V Trstu imamo svoje politično vodstvo, ki dokazuje se svojim delom že vrsto let, da je vredno, da mu sledimo in je spoštujemo. To vodstvo ni nikak absoluten faktor, kakoršnjih imajo drugod in žal — tu pa tam tudi med Slovenci. Naše vodstvo je popolnoma demokratično v smislu, da ne diktira — kakor delajo drugod — ampak dela vedno v sporazumu z narodom. Ker pa je to vodstvo odgovorno na znotraj in na zunaj, mora, ako vidi, da bi masa hotela česa, kar bi škodovalo naši narodni stvari, posezati vmes in se eventu-velno tudi upreti volji neinformirane javio-sti. Da je tako postopanje vodstva pravo, o tem smo v Trstu in okolici prepričani vsi. Izjemo delajo le nekaterniki, ki ne poznajo ne Trsta in ne njega razmer. Sodnik o naših razmerah more biti le oni, ki te razmere res temeljito pozna, ki je te razmere proučeval mnogo let — in ne morda par mesecev, in ki je tudi že delal z narodom za narod! Ako bi pa hoteli napisati imenik vseh tržaških in okoličanskih narodnih delavcev, bi morali napisati precej veliko knjigo! Tisoče imamo v Trstu in po okolici mož in žena, ki že leta in leta delajo in res delajo na našem narodnem polju. Tisoče jih je tu, ki bi zaslužili, da jih postavimo na častni oder narodnih bojevnikov in med temi je — priznamo tudi to brezpogojno — res lepo število Kranjcev. Mi pa ne bomo slavili posamičnih oseb, ker nočemo, da bi pri tem morda izpustili kogarsibodi in mu delali s tem krivico. Vsi ti bojevniki so vršili svojo dolžnost in vsem treba priznavati enake zasluge. Seveda je sleherni delal po svoji moči in po sredstvih, ki jih je imel na razpolago. Mi nočemo imeti izjem. Slovenci ali Slovani, Kranjci ali Primorci, klerikalci ali liberalci — vsi delajmo v korist skupne naše narodnosti in ko dosežemo vse, česar naš narod potrebuje in kar mu gre po božjih in državnih zakonih — potem se bomo morda smeli tudi lahko malce spreti za prvenstvo; ali pozabiti ne smemo nikdar, da smo si bratje in da se bratje ne smejo klati med seboj! Onim gospodom pa, ki imajo zmožnost, da lahko kaj napišejo, svetujem, naj ne pošiljajo v svet nepremišljenih notic in člankov in naj ne skušajo smešiti nas in našega vodstva — ker je gotovo, da s takim postopanjem smešijo le sami sebe, a ob enem podirajo, kar smo gradili mi s težkimi duševnimi in gmotnimi žrtvami! Vsi bodimo — ako želite — prvaki, a vodstvo naše naj bo prvo med prvimi in gotov sem, da bo naša skupna narodna stvar ob takem razmerju še krasnejše napredovala ! Na skupno delo za narod! Vojak-prostak. Vreme. Burja je brila tudi včeraj ves dan in minolo noč. Včeraj zjutraj je padla temperatura na tri stopinje. V gornji okolici in na Krasu so imeli celo led. V više ležečih krajih na Krasu, v Brkinih in gorenji Istri je snežilo. Burja in mraz sta napravila precej škode na drevju, kjer je ozelenelo in cvete. Na Gorenjskem je zapadel nov sneg. V Zagrebu je predvčeraj ves dan snežilo. Iz vseh krajev Ogrske p'rihajajo poročila o snegu in mrazu. V Benetkah so imeli v torek pravi zimski dan. Tudi iz drugih krajev Evrope poročajo o nenadni spremembi vremena. Tako razsajajo v Petrogradu, Revalu in drugih ruskih krajih veliki snežni viharji. Tržaška mala kronika. Nezvest poštni uradnik. Stevo Jovi-čević, star 25 let iz Ceklina v Črnigori, je bil voditelj avstrijske poŠte v Baru. Poneve-ril je pa 351 K poštnega denarja In dne 27. Velikanski dohod ^^žffikrKrižmančič & Breseak, km^ii m. V Tretn, 6. aprila 5911 t »EDINOST« št. 96 čKrftt* III. m. m. pobegnil najprej v Špič, Buduvo in Kotor, nato je pa prišel v Trst. Vsled brzojavke c. in kr. odposlanca na Cetinju je bil Jo viče vi ć včeraj popoludne aretiran na kolodvoru državne železnice, ko je ravno hotel odpotovati. Priznal je, da je poneveril denar, ali samo 250 K. Rekel je, da se ie hotel podati v Antverpen, potem pa v Ci-kago, kjer ima brata. Pri njem so našli 435 K. Samomor. Včeraj okolu 10. ure pred-poludne se je v svojem ambulatoriju v ulici Stadion št. 21 zastrupil obče spoštovani zdravnik dr. Oskar pl. de Fischer. Rojen je bil v Trstu leta 1863 ter je veljal med zdravniki za redkega veščaka. Bil je po narodnem prepričanju Nemec — sicer pa poštena blaga duša. Pred par meseci ga je potlačila influenca in od tedaj je bil vedno melanholičen. Zadnje dni pa je vidno pešal. Predno je izvršil samomor, je govoril postrežnici, da v soboto odpotuje za osem dni. Obenem pa je rekel, da ne ve, ako se in kedaj se vrne. Zdravniki, katerih se je zbralo okolo umirajočega vse polno, sodijo, da je pokojniku omračil duh. Loterijske Številke, izžrebane dne 5. aprila 1911: Brno 42 6 25 7 30 Inomost 87 28 37 25 7 Koledar in vreme. — Danes : Sikst pap. — Jutri: Mati božja 7 žalosti. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -+- 7° Cels. — Vreme včeraj: Jasno, močna burja. — Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno, deževno, hladno, burja. Poskušen roparski umor. K 23-letni gospej Alojziji Hafner, soprogi Lloydovega magazinerja, ki stanuje v ulici R. Manna št. 9., IV. nadstr. je prišel včeraj ob 12. uri opoludne, ko je bil soprog odsoten, nek 19-letni mizarski pomočnik. Ta pomočnik je bil gospej poznan že od prejšnjih del v njenem stanovanju. Rekel je, da ga je poslal mojster z nalogom, da vzame mero od pohištva v salonu, ker je neka stranka naročila povsem enako pohištvo. Gospa Hafner ni imela nikakega razloga, da bi dvomila v resničnost fantovih besed. Peljala ga je zato v salon, kjer se je učenec navidezno lotil dela, mejtem ko je ona sedla na divan, ter nekaj šivala. Naenkrat se je pomočnik vrgel na nič hudega slutečo gospo, ter jo z nožem zabodel v grlo. Ko je napadena gospa začela klicati na pomoč, je napadalec zbežal iz sobe. Dasi je bila gospa Hafner ranjena in je močno krvavela, je vendar skočila za njim. Ko je fant v hodniku zamenjal vrata, je zašel v neko sobo, je imela toliko prisotnosti duha, da je zaklenila vrata, v katerih je bil k sreči ključ. Ko so prišli redarji, so tako ujeli tička v kletki. Napadalec je 19-letni Fran Orel, doma iz Šmarij pri Vipavi, stanujoč v ulici Edmondo De Amicis s svojo sestro, ter je zaposlen pri mizarskem mojstru Dominiku Pignola v ulici Madonna del mare 6. Ko je prišlo redarstvo, so dobili Orla na oknu sobe, ko se je pripravljal, da bi skočil skozi okno. Orel je bil v mesecu marcu štirikrat v stanovanju gospe Hafnerjeve in je znal, da je gospa po dnevu vedno sama. Pri zaslišavanju je izjavil, da je kupil nož v torek v trgovini železja bratov Dolfi na Velikem trgu za 55 vinarjev. Poznal je gospo Hafnerjevo že več časa in ker je bila zelo lepa, jo je močno zaželel. Tako je kupil nož, da bi jo prisilil, ako bi se mu ustavljala. Vrgel se je na njo, da bi jo posilil, a ker se je ona odločno branila in kričala, jo je ranil z nožem, da bi jo s tem prisilil, da molči. Taji odločno, da bi bil nameraval jo oropati, hotel je le, da bi se mu udala. Ko so ga odvedli v zapore, je rekel: „Razumem, da sem napravil neumnost". Gospa Hafnerjeva je bila zaslišana sinoči. Izjavila je, da je Orel medtem, ko je meril, zagledal v omari srebrne predmete. Tedaj se je bržkone v njem vzbudila misel, da bi izvršil roparski umor. Porotno sodišče. Zavratni umor na ljubimcu. Obtoženka oproščena. Včeraj dopoludne je nadaljevala kazenska razprava proti Mariji Rossi, ki je obtožena radi zavratnega umora na svojem ljubimcu Rudolfu Sadnikar. Porotnikom je bilo stavljeno glavno vprašanje na zavratni umor in eventuelno vprašanje na uboj. Javni obtožitelj, namestnik državnega pravdnika dr. Barzal je govoril skoraj eno uro in je pozval porotnike, naj ne povračajo, ampak naj podajo pravorek po pravičnosti. Branitelj je zagovarjal obtoženko in dredlagal oprostitev, nakar sta sledile replika in duplika. Po jasnem in objektivnem reasu-meju predsednika višega dež. sod. svetnika dr. Andricha so se porotniki umaknili v svojo sobo na posvetovanje. Že po 35 minutah je načelnik naznanil, da so porotniki z 11 glasovi zanikali obe vprašanji. Nato je sodišče Marijo Rossi oprostilo obtožbe. Razprava je končala ob 2. uri popoludne. Društvene vesti. Pevsko druStvo „Primorec" iz Tre- bič priredi v nedeljo, dne 30. aprila 1911 svojo veselico s petjem, igro in godbo v prostorih „Gospodarskega društva v Treb-čah". Uljudno vabimo bližnja bratska pevska društva kakor tudi vse druge ljubitelje petja in zabav, da se udeleže iste. Desetletnico svojega obstanka pa proslavi goriimenovano pevsko društvo „Primorec" dne 5. junija t. I. na obširnem vrtu omenjenega „Gospodarskega društva". Prosimo uljudno bratska pevska društva iz mesta in okolice, da blagovolijo upoštevati to našo slavnost ter izvolijo njihove, even-tuvelno na ta dan določene prireditve opustiti. Nadalje uljudno prosimo vsa pevska društva iz Trsta in okolice, kakor tudi ona iz bližnjega Krasa, da blagovolijo sodelovati v čim večjem številu pri tej naši slav-nosti ter da blagovole naznaniti to svoje sodelovanje odboru pevskega društva „Primorec" najkasneje do 20. maja 1.1., da nam bode na ta način mogoče pravočasno in redno sestaviti svoj program. Pričakujoč obilne zglasitve, bilježimo s spoštovanjem Odbor. Odsek tržaškega Sokola na Prošeku priredi v nedeljo 9. t. m. ob 2. uri pop. prvo ljudsko predavanje v prostorih „Gospodarskega društva" na Prošeku. Tema: „Človek in njega ključ do sreče". Predava brat A. B. Pevsko druStvo »Ilirija" pri Sv. Jakobu priredi na Velikonočni ponedeljek po-poludanski izlet k g. Furlanu pri Žavljah. Odhod točno ob 2. uri od gostilne Babi-čeve. Ob enem se naznanja, da priredi v nedeljo, dne 7. maja t. 1. koncert s plesom v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu. Učiteljsko druStvo za Trst in okolico. Socijalni odsek. Seja izvrŠevalnega odbora (načelnikov) jutri po seji društvenega odbora. TržaSkega podpornega in bralnega druStva zadnja seja pred občnim zborom bo v petek 7. t. m. Na oljčno nedeljo 9. t. m. občni zbor. „Dramatično druStvo". Danes ob 8. uri zvečer pevska vaja za zbor in za soliste. Planinski sokoli! — Danes v četrtek sestanek na „Višavi". Odkritje spominske plošče. Le gor'! _ Nar. del. organizacija vabi aa izredni občni zbor ki ga sklicuje v nedeljo, dne 9. aprila t. L ob 10. uri predp. v društvenih prostorih (ulica Lavatoio št. 1) s sledečim Dnevnim redom: 1. Definitivna ureditev podpornega fonda „Narodne delavske organizacije". 2. Denarna organizacija našega delavstva. Ozirom na veliki pomen preuredbe podpornih fondov, je dolžnost vsakega člana, da se udeleži tega izrednega občnega zbora. TRST, meseca marča 1911. ODBOR. * * ♦ Skupina Llojrdovega arsenala sklicuje za soboto, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu, Campo S. Giacomo Št. 5, I. nadstr. izredni občni zbor. Krajevna skupina N. D. O. v Skednju sklicuje tudi za soboto ob 8. uri zvečer izredni občni zbor v prostorih „Gospodarskega društva". Dnevni red obeh skupina je sledeči: 1. Definitivna ureditev podpornega fonda „Narodne delavske organizacije"; 2. denarna organizacija našega delavstva; 3. volitev načelstva; 4. slučajnosti. Naznanja se vsem tovarišem odbornikom, da bo danes zvečer ob navadni uri odborova seja. Naprošeni so vsi odborniki ozirom na važnost, da se iste polnoŠtevilno udeleže. PredsedniStvo. Izobraževalni odsek N. D. O. naznanja, da bo predaval danes zvečer v prostorih NDO ulica Lavatoio štev. 1, I. g. Ivan Zoreč o predmetu: „Planinstvo in izlet v beneško Slovenijo". Začetek predavanja ob 8. uri zvečer. Vstopnina 10 vinarjev za osebo. DAROVL — Za sv. jakobško podružnico CMD sta nabrali gospici Jelka Rapotec in Justa Benčič v nedeljo dne 2. aprila t. 1. v gostilni g. Babiča K 5 02. — Mesto venca na krsto blagopokojne gospe Marije Petrič iz Podgrada daruje družina Jenko Slavoj iz Podgrada K 10*— za moško podružnico CMD. — Denar hrani uprava. — Namesto venca aa krsto pokojne e Neže Kodelja daruje obitelj Ludovika 10 kroa za podntfnico CMD na Greti. Na obroke I JAKOB DUBIHSKV Na obroke ! TRST — ulica deli' Olmo Stev. n. nadstropje — Trst Vela izbera izmijenili oDM za Me ii mirnima blaga IV ter moške fla ženske suknje, ^g iot UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE,_Cone brez konkurence. 8. Hanibal Skerl naznanja slav. občinstvu da je spet prevzel svojo lastno pekarno v Sv. Ivanu pri Trstu na svoj račun. Dobi se vsaki dan večkrat svež kruh, sladČice in moka iz prvih mlinov. Za obilen obisk se toplo priporoča svojim prvim odjemalcem in drugim. HT Postrežba na dom. Kuhajte! Pražite! Pečite! Dvokolesa, Šivalni in kmetijski stroji, gramofoni itd. se dobivajo po čudovito nizki ::: Doti al u v Gorici, ceni pri DalJOlU, Stolnaul. St. 3-4. — Mehanična delavnica. j^lS Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko. - OPOMBA: Kdor mi dvokolo, gramofon in šivalni stroj proda, dobi zt SS«*) nagrado eno novo dvokolo. ss Kron 6200! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja iovaraa sveta. Izdelovanje letno 40 0C0 voz adlnega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tlpav kotij. Kočija „FORD" Je najpopolnejša, najhitrejša in na)ekonoml£nej5a kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piaiza Goldoni 10-11. Tel 1734 Velika oeatralnm aarag«, »lica del Baohl 16, vogal alloa BoMbetta TELEFOI 22*7. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanake). Automobili na ponodo po smerni o en t. VaritTo in TadrCevanJe avtomobilov.--Solidna postretba. Hans Scheidler zobotehnik lomstuo za popolno narauno Čistost In najfinejšo kakovost daje samo beseda "Jedilni masti ..fERES" da se prednost - pred usemi konkurenčnimi znamkami. • zohotehi^k Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 in od 3—6. Trst. Plazza C. Goldonl št. 5, II. Stolić & Co. - Crst ul. S. Anastasio 8-10 ===== OBAVLJA - % Agenturske in komisijn. posle Bavf se s prodajo koloiiijalnega blaga in nakupom dež. pridelkov. H 3E Velike nove prodajalnice 1pohištva in tapetarij Paolo Zdravniki-profesoiji Cervelli, Garzilli, Cassini, Fiora in Mancini iz Rima, zdravnik Lizza iz Neapolja ter de več dragih, so izjavili, da je to pivo ne samo izvrstnega okusa, ampak tudi koristno sa aarvosa« ln anemična In vrhu tega m kon-valaaoaata la matere, ki dojijo. ZALOGA: « Usta, Via Oaldinoo 31 Telefon št. 2001. Dr. Kari Ernst untv. med. zobozdravnik Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, U. nadstropje. Sprejema od 9— L in od 3—6. pop. " Antomo Spanghero " DEKORATIVNI SLIKAR Naslednik tvrdke DELALNICA : D0MENIC0 DELlSE. Via Madonnlna 7. Telefon 160 Trst Telefon 160. VELIKA ZALOGA. - Papir za tapecira&je najboljših tovarn. Prevzame vsakovrstna stavbena dela 1.1 dekoracije za sobe. — SP2CUAUTE.TA : Imitacije lesa In narmerja, uložne table. pekarna in sladčičarna Trst, ulica Istria št. 8 opravljena po najmodernejšem sistemu. — Prodajam svež kruh 3 krat na dan, ter razne sladčice, biškote in likerje. - Za obilen obisk se priporočam Josip Fabjan. i86i Pol stoletla ospshou 19" V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe Pastiglie P^endim proti kašlju 3 bolezni v grlu. hrlpavoatl, kat a ro Q Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINI. Preprodajalcem velik popast. 303 — ^aaag^aaiii'i j'milMMMPBMiMBMBEgEB*« Vek. Petrov® čevljarski mojstsr Trst, ul. Barr. vecchia 40. Mm Izdelanih domačih česUe». Sprejemajo se naročila po meri. Bogomil Fin [Pozor! blrSI orar v Sežani ; ima svojo novo 38F" prodajalno ▼ TESTU a) Vinc. ife lini .. Ste v. 13 .. DHBproti ee:k bv. Ant. nov. ^ VERIŽICE po tov. cfrnub Najboljše in najcenej, gorivo Briauettes Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI Trat, ulica Oelsi štev. 3 TELEFON 18-89. Gei)a: 4 stot. kilogram _% dostavljanjem franko. Vozno podjetje Tvrdka Ant. Schepitz Naročajo se vozovi: Piazza Stazione štev. 5, telefon 1441. Barkovlje, telefon štev. 1023. 1 Novo pogrebno podjetje v Trstu Corso št 49 (vogal Piazza C. Goldimi) Telefon 1403 Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov vaakterega razreda. Ima na izbero monomentalne voze s steklom lo električno razsvetljavo, črno-zlate črno-srebrne, belo-zla te itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala PREDMETE. - Cene ugodne.