dar brtnišk in aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za Setrtleta 90 kr posiljane po poatipa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 26. julija 1865. Gospodarske stvari. iz dežele v deželo > bilo Je že v starodavnih časih na- vadno in je še dan danes tako. Poglavni nagon k temu preseljevanji Slovencev v ptuje dežele. je to y da si preselniki želijo zlajšati svoje življenje in Iz prejele onjiške okolice na S taj. so 20. julija „Novice" sledeči dopis: P" "«UM «w UMjUVUlVjm XV bV/LU 1X4 VI »/JV/IV^ XV \J O IV 11X11 IV Ct , IVI ga J Q P 0 P T 61 V Ali V « ljudje take ne pomnijo. Gospodarji večidel brez hlapcev tako železnica, tako v fabrikah mnogotere mašine vžival 9 in dekel obdelujejo svoje kmetije 9 ker nimajo ne jesti ne plačila dati, torej ti (hlapci, dekle, dninarji) kradejo > P° kterih je mnogim odletel zaslužek. Tudi mnoge prena- ker redbe, ki jih Je vpeljala vlada sedanja leta, kakor svo- kaj dobiti morejo. Sila res kola lomi! Cerkve in bodná obrtnija, loži vhod ptujega blaga v našo državo A Vi aJ v4 VJ Uiti LLÀ KJ A OJ KJ • KJ11M JLV>k> »Vi« WLU1 . j. u v v JL AJ, KJ KJ li C% KJ KJ L U LI i J CK y LKJ Là L Y UUU £ J 6 1 a g C% V JLl CL O V^ KA L Li CM V KJ y šole tudi niso vec napolnjene ko nekdaj, ker ljudje ob- so na škodo mnogim. Pritisnile so slabe letine pore- lačila nimajo. Visoki vladi se moramo zahvaliti, da nam uvma , ^«v^u ou uav^ avi^u je živinsko sol dala tako cenó, ker drugač bi mo- stopil čas, o kterem je grof A. Auersperg v državnem rali še to borno jedilo neslano zavžiti. Tako nam tedaj zboru rekel, da se ljudem po eksekucijni poti nic vec doma zraven pa so se davki kviško gnali da Je na- ne ostaja kar nič druzega, kot častite „Novice", se izseliti. Prosimo toraj vzeti ne more ker rwu oo ít-ovuu. iv.uuv tvxWJ yuo uuwic, aui nič več nimajo. Vrh tega pa tudi naj nam svetujejo, kako in kam bi tega zamolčati ne smemo, da so naši ljudjé vkljub za nas boljše bilo? Ali bi ne bilo všemu glasnemu klicu sedanjega časa in ki ga ženo gosp. dr. Kovača prosili, da bi nam na- „Novice" že 20 let, prezrli neprenehano vrtenje tistega se izselili dobro y da da XX \J U Z KJ y ua ^UO^» U1 • JLVVJ V C* V> CA. V OA A A y VAM Vi JU M ua UM jjli v f i vu Là Kj LU LKjliy £J L Kj ZJ L Al UI \j 1 vU V JLl Ck LLKJ Y A UOHJ V-/ vi O znanil v Srbii kraj najpripravniši, kjer bi se živeti dalo kolesa, ktero vsacega stare, kdor se mu zoprstavi in bi bil tudi za kupčijo pripraven Na vas „Novice" zaupamo. da nam kažete resnico. in da nas ne bote za- 9 peljale. y ^VAt* UMIJJ »«^VV * WWUftVX/y «V. ---^----«-- Ce nam pa izseljenja nikakor ne priporočate to je, ostajali so preradi v vseh rečeh pri svojem starem kopitu, češ, „moj oče je tako dělal in je izhajal, delam tedaj tudi jez tako." Tudi moramo reči, da mnogi naši .r J ^ '"«V.jWUj« ---------T I-------" ^--.) VV i ^ V.^ ». v taki stiski, nam pa kažite pot, po kteri bi se preteči ljudje so prepotratno živeli v obleki in pijaci 9 čeravno lakoti, stiski in revščini oteli. Domovina nam je 9 vé, da čez vse ; 9 se ne križamo vsacega, kdor kdaj kak poliček vina preveč glad in siromaštvo je najhujše na izpije; saj je to včasih edin pomoček, da za trenutek svetu. Zaupamo , da nam bodo na to pismo „Novice" pozabi svojih rev in nadlog. odgovorile, ker bo prašanje to zanaprej morebiti_važno postalo, in bo marsikdo nesreče obvarovan. a . . • v, m v i i J. s. časi Glejte 9 vse to skupaj je naredilo, da so sedanji tako žalostni. Iz tega se pa tudi brž vidi, da se po Odgovor vredniitva. Težko nalogo ste nam dali. vsem ni zginilo upanje, da utegne vendar čez ena leta čas. __Država temuč tudi po svoji vesti. Reč je važna in vredna res- mora svoje gospodarstvo tako uravnati, da veliko zmanjša Zato Vam moramo odgovoriti ne le po svoji vednosti, zopet boljše biti, ako prebijemo sedanji nega prevdarka. svoje stroške, ker Da se posamni ljudje ali cele soseske preseljujejo čevala i nima zlatih rud, s kterimi bi jih pla-ampak plačujejo jih ljudstva. To mora biti, da 238 novo ministerstvo vse žile napnè, da se odpravijo neiz- druzih davkov od dohodka , pridobitka , in tudi 15 let merni stroški in po njih nestrpljivi davki. Presvitli nima dolžnosti delati na cestah ia pri vodah zunaj svoje bolj posamni naselniki, ki si kupijo cesar sami so s tem začeli. da so ukazali naj od- soseske pusti vojakov. Treba bo armado vojaško in armado oralov Drub uradnikov zeló zmanjšatí, da se znebi država stroškov mlj y ? druzih davkov so zemljiščinega davka prosti let leta > treba pa bo še po druzih potih skrbeti za varčno državno gospodarstvo, ktero je zdaj v tako napačno pot odpira pot na Ogrsko in ž njo združene dežele. To so poglavitne reči te postave, ktera naselnikom zlezlo, da na priliko celó ,,priklado za vojsko" še bira, čeravno že od 1859. leta vojske ni mamo! pridejo davki nazaj na staro mero y po- Ako ako pridejo bolje vemo, ali bojo koga vabile doli? In v teh deželah velik razloček zemljišč. Res Ne JQ Je y da so v obče zeló ro- y letine kmetijstvu in kov, vrnili se ako napredujemo mi sami, kolikor moč j v dovitne , in da umna glava in pridna roka si pomagati more obrtnijstvu , da bojo zopet bolji časi. kd o vam bo pokazal: kje je dobro, kje ne? Prevdarjali smo to zato bolj na obširno si poiščemo novih dohod- Kraji med Donavo in Tiso so deloma peščeni in manj rodovitni, deloma pa tudi zeló rodovitni in malo ob- y da vse tište, kteri se mislijo preseliti nimo ljude ni ; Banat in južni podonavski kraji in bolj hri ali To iz svoje domovine, opom- bovski kraj unstran Tise med reko Koro3 in Mároš to je zemlja za naselitev najbolj hvale : naj resno prevdarijo svoje okoliščine. proti Erdelji jim je mogoče še strpeti domá kaka leta ali ne ? vredna. Al ni tako povsod. Pred nekimi leti se je 80 naj pred vsem prevdari vsak, da ako se preseli družin hanoveranskih preselilo v županijo (komitat) Sza- v ptujo deželo— ne pride iz dežja pod kap. Ako boles v okolici debrečinski. Mnogo teh naselnikov je bi bil drugod tak raj, kakor ga nekteri popisujejo, ne bilo bi toliko resnega prevdarka treba; kar rekli bi tudi v nezdravem kraji konec vzelo, drugi pa so zago3poda- mi rili, ker jim zemlja ni toliko donašala, kakor so mislili y na pot! Al sreča ni vsakemu tako mila čeravno so oral kupili po 60 gld. Tako so se oslepili kakor je nekteremu; eden jo dobro zadene , deset jih preselniki, ker se niso pred dohodom obrnili na kakega joče. Dobro se spominjamo, da je pred malo leti mnogo izvedenega člověka, da bi jim bil razložil, kako in kaj. Drugi Nemci so bolj pametno storili Tiroljcev in Čehov se prav revnih vrnilo domii iz Amerike, kamor so se malo let pred polni zaupanja podali, poslali člověka na ogled, da jim je Pomislimo tudi to, koliko Nemcev je že v naše dežele odel vse nadrobno. Nemci od nekdaj najbolj silijo tudi ker so izmed sebe , vrnivši se, raz- ■■ ■ se preselilo, mislé, da tukaj bojo v malo letih bogatini y V čez y leta so drugače govorili te kraje, deioma s praznim nekteri pa tudi zato, da zato, ker jih domaća zemlja ne redi, širijo in silijo svoj rod po svetu. žepom Kdor tedaj misli svojo domovino zapustiti y kakor smo rekli y pred vsem se sam resno izprasa: si ne more domá nikakor vec pomagati? in drugič y naj, ali da vé, kam gré? Res, da sila kola lomi î vendar svoj Knjiga „Unsere Zeit. Jahrbuch zum Conversationslexicon III. B." to očitno trdi, rekoč na 194. strani: ,,Ogrska, dežela prihodnosti, je tudi zvezda Nemcii; Nemci so poklicani, da le-sem skladajo nemško kupčijo, nemško obrtnijo, nemško kulturo. Velika N e m ô i j a bo tako dom zapustiti, naj je celó zadnja pomoč, kadar že se tudi trdno vstopila v jutrove dežele." Nemčija celó nobene druge ni t po takih očitnih glasih hoče izveličati ves božji svet Vprašatenas: ali bi bilo bolje na Ogrsko v Banat za gospodarstvo svoje, za žep svoj ? ali v knežijo srbsko. Toliko za danes o preselitvah sploh in o preselitvi Kako je s preselitvijo na Ogrsko, o tem Vam na Ogrsko itd. Kadar nam odgovori na vprašanje naše on o Srbii pisaL kako pa je moremo že danes vse za gotovo povedati; s Srbijo, o tem bomo prosili našega rojaka dr. Kovača, da nam prav na drobno pa vestno pové, kako bi ondi bilo z naselitvijo. dr. Kovač y podamo Vam tudi, kar bo Kar se tiče preseljevanja na Ogrsko, Hrvaško Sla- Zivinoreja v našem cesarstvu. Stan živinoreje v Avstrii se zvé najbolj iz tega y vonsko, srbsko vojvodino s temeškim Banatom in Er- koliko se ptuje živine, kož, rogov itd. v naše cesar deljo, je oklicala cesarska vlada 23. decembra 1858. leta stvo vpelje in koliko v ptuje dežele iz našega cesarstva naselno postavo (Colonisationsgesetz) 17. y V kteri Je v izpelje. odločila polajšave novim kmetijskim naselnikom v omenjenih deželah in pogodbe, pod kterimi se polajšave zadobó. Te polajšave zadevajo: ali kadar se preseli toliko ljudi, da napravijo celo novo sosesko, ali kadar živinskih pridel- 1863. leta je bilo vse to v denarjih cenjeno tako-le : v vožnja izvožnja razloček živine na 14,551.200 8,099.200 6,452.000 gold* se preselijo le posamesni. Pred vsem moramo opomniti da v tej postavi ni skrbljeno za take, kteri nimajo nié druzega premoženja kakor le delavne roke. Najmanj je kov na 9,606.800 6,525.600 3,081.200 skupaj 24,158.000 14,624.800 9,553.200 yy y> to y da, kdor se preseli v omenjene dežele y si saj ora- lov zemlje kupiti more. Brez stroškov za pot tje, za zidanje hiše in poslopij in druge reči mora preselnik saj še 500 gld. gotovine imeti, da si kupi zemljišče. Z obdelo-vanjem svojega zemljišča bo imel gospodar s svojo družino toliko opravila, da ne bo mogel v delo hoditi na velike grajščine, da si kaj še povrh prisluži. Ako se jih toliko preseli, da naredé novo sosesko, je še ta pogodba, da morajo naselniki tistega naroda (magjar- Po takem pošilja avstrijska država, ki meri 12.000 kvadr. milj , šteje 37 milijonov prebivavcev in je prav za prav poljedelska država, 9 milijonov in pol goldinarjev v srebru za živino v tuje kraje! Ni čuda tedaj, da taka država — akoravno ima rodo- viten svet in za vse pridelke pristojno podnebje, od leta do leta v kmetijskem oziru bolj hira in se v uboštvo po-grezuje. Francozko, z Avstrijo enako velika država, skega > slovanskega , nemškega, rumunskega) in tište vere (katoliške, protestantiške itd.) biti, ki je v tistem kraji y v kterega se vselijo. Taka nova soseska mora izdaja za povzdigo poljedelstva vsako leto okoli 2 mi-lijona frankov; v prevdarku stroškov države avstrijske za leto 1865 in 1866 pa še toliko krajcarjev ne zapazimo î najmanj imeti 1000 oralov svojega zemljišča in hiš se mora napraviti najmanj za 50 družin. Taki naselniki Gospodarska skušnja. cele soseske so za 6 let prosti zemljiščinega davka in njegovih přiklad, za 15 let pa hišnega davka in vseh rej o Koliko oljnate preše k mléku pripomo-Iz skušinj, če se kravam lanénih, ogršičnih in 239 sezamovih prés daje, ki so se v časniku „Chemischer leta rimsko carstvo razdelil na dvoje, je z a h od nj i Ackersmann naznanile, se je to-le pozvedilo : Ilirik še skupaj ostal pri zahodnjem cesarstvu in Mleka je pri vseh teh treh prešah bilo skorej dalje od 493. leta po zmagi kralja Teodozija pri iz- enako mero; namolzlo se ga je od ene krave na dan hodnje-gotiškem kraijestvu. po priliki nekoliko čez 11 bokalov; pri navadni klaji pa 10 bokalov. Longobardi so se leta 568. poslednji nemški pre-aeljevavci od Donave pomaknili v Italijo; za njimi tedaj Namolzlo seje od ene krave zjutraj ob štirih po- so krog leta 592. prišli novi slovenski rodovi, ter molzene 4 bokale in četrt, opoldne (ob poldvanajstih) so se razširili ob Savi, Dravi, Muri in Soči, in po njih bokale in i «a y zvecer (ob uri) bokale in 4 10' se je okrepčal stari slovenski živelj v teh stranéh. Res t 9 Po tem razkazu seje tedaj mleka na dan namolzlo: da takrat so Slovenci stokali pod jarmom divjih Avarov 36 bokalov in pol zjutraj, 34 bokalov in pol opoldne in pa oprostil jih je hrabri Samo krog 630. leta, in 36 29 bokalov zvečer. let so Slovenci združeni pod njegovo vlado srečno 100 vrčih mleka je bilo 6 funtov in pol siro- bivali. Pa Samotovi smrti je veči del Slovencev zopet přišel v avarsko stisko ; majhen del ob Soči in Zilji je stal v longobardski oblasti, in drugi del na Korotan- 3. vega masla. Čena skem je stopil v bavarsko brambo. Premenil pa se je čas s Karolomvélikim, in slovenska se ie boli •» • «f J J zedinila. Mogočni frankonski kralj Karol véliki je namreč 774. leta si prisvojil longobardsko kraljestvo, je leta Mnogokrat je bila v poslednjem času želja izre- 788. tudi bavarsko vojvodstvo popolno zedinil s svojim slovenska zemlja skupno in edino posestvom ; dalje so njegovi vojvodi na dveh krajih 1 J 1 V A « « ft A A m -W* A A M « ^ • ' Zgodovinske stvari. zgođovini slovenske zemlje. Spisal P. Hicinger. vci i«, naj wi o*v»vub«»«p *** puscaivuiu j uřuje ďu ujeguYi vujvuui Lia u ven Krajin vlado dobila, ter ne ostajala v množino posameznih nazaj pobili Avare, in Istrija, Liburnija in še druge bi dežel razcepljena. V deželnem zboru krajnskem 1861 je slovenske strani so bile med leti 789. in 799. pridjane pred vsem svetom glasno povdarjal to željo dr. J. Blei- frankonskemu kraijestvu. Od tedaj je južni del slo- Vendar posamezne dežele, v kterih Slovenci venske zemlje na desnem podravskem bregu stal pod wei s. stanujejo, se ne dajo lahko po sami narodnosti deloma oblastjo furlanskih vojvodov Henrika, Kadaloa in Bal-razkrojiti in deloma zopet skupaj zediniti; v posameznih derika do 828. leta: severni del na levem podravskem deželah se nahaja razun slovenskega iz davnih časov bregu pa je slušal vojvode izhodnje pokrajine, med kte- na eni strani nemški narod, na eni pa italijanski ? in rimi se zlasti pomni Gerold 811., in Ratbod 836. dolga zgodovinska zveza je med temi narodi vstvarila in dalje ; pod njihovem poveljem so bivali posebni knezi tudi historične pravice, ktere se ne morejo mimogredé raznih slovenskih strani. Za letom 828. se je veliko pobrisati, da bi ostala, kakor pravijo „tabula rasa" za furlansko vojvodstvo razbilo, in le Istra in Furlanija zgolj narodno vredbo slovenske zemlje. ste ostali pod enim knezom, in s tem ste se bolj na Po takem tedaj, če se hoče slovenska zemlja po italijsko stran obraćali; nasproti se je Krajna in zlasti svoji vladi bolj zediniti, ne ostaja druga pot, kakor da slovenska stran med Dravo in Kolpo pridružila izhodnji se ravná na historiČni podlagi. « * w w v * * w " * r ~ — - — © pokrajini, \xa, oi i avuu ote , rv«t\ui oc , U LI IH- To podlago ob kratkem naznanuje imé „notranj o- riili svoje kneze. (Primeri: „De Rubeis Monumenta avstrij ske dežele", ker pod tem imenom je slo- eccL Aquil. p. 413 etc."; naproti Anonymus „de con- venska zemlja v novejših časih mnogokrat že bila versione Carentan.") —— _ ^ ■ ^ » m a a ^ * m a m % a « da si ravno ste, kakor se kaže, za-se ohra- zedinjena. Tako zedinjenje naše zemlje je pa veljalo ne samo v novih, temuc tudi v starih časih, in sicer drobila Ko se je velika frankonska država leta 843. raz- je Karola vélicega vnuk, Ludevik nemški še veliko večkrat, kakor se pa navadno meni. Naj sle- prejel vse izhodjne pokrajine; iz njegovih rok je njegov dece besede ta izrek bolj pojasnijo " * ....... Ako je resnica, kar je trdil poprej Vodnik ) in kazuje bolj obširno Trstenjak, da stari Pan on ci do- No- sin Karloman leta 854. dobil Korotan in leta 876. še Panonijo. Po takem je bil veči del slovenskih dežel združen pod koroškimi vojvodi, med ricani IJ uuouuu iiDivujaa, u« j. a u vr u is i, UCZCl 2 U 1 U ů C 11 pUU K U I* O S K 1 III 1 VOJ V OUI, me Cl Kami in Istrijani so bili po narodu Slo- kterimi se dalje imenujejo Arnulf, Karlomanov sin, Lui- A i VJ (I 11 1 J JLV. a i U 1 1LA rouiijwui J^v 4JUA vv^W ^ * v venci, je to prvo spričevanje o zedinjenji naše zemlje. Res j« vv y* , ~ ,- — — "j —j - —•—-"'jpold, xii uun, jjcuuiu. vcoai viuu x. ) e ici» da Panonija, Norik, Karnija z Istrijo in Venecijo 948. Korotan podělil svojemu bratu Henriku ; leta 952. mu vred so bile pod rimsko vlado posamezne dežele ali je izročil še Furlanijo z Istro; potem je bila vsa slo- provincije; vendar večkrat, in po raznih stranéh so bile venska zemlja zedinjena pod korotanskimi že takrat bolj zedinjene. Za Ilirsko se je mnogokrat vojvodi do 1077. ali prav za prav do 1093. leta klicala vsa zemlja od jadranskih morskih bregov do razun tega, kar so si bili Madžarji prisvojili. Arnulf, Eberardin Bertold. Cesar Oton I. je leta ; samo tem srednje donavske pokrajine, Dalmacija, Panonija, Norik času so se za Henrikom I. poredoma vrstili vojvodi in včasih še Venecija in Istrija skupaj. (Appian. Bell. Henrik II., Oton, Henrik III., po tem cesar z imenom da Je bil Henrika II.. Konrád Adalbero , Konrád II., Velf, illyr.~) Vojaške zadeve so dodale večkrat visi poglavar postavljen nad vso ilirsko stran; na pr. Bertold, Markvard in Luitold; pod poveljem teh voj- Septimi Sever od 180. do 193. leta po Kr., A vreli vodov so stali posebni knezi in markezi' v Furlaníi Klavdi pred 268. letom, Avrelijan do 270. in Av- Istri j^a^va IV.VU«, 4.« > • v..j M « ' xovii , Krajni, v ívui u trtu u, v gui uji i\uiu reli Prob do 276. leta, so bili poglavarji in vojvodi in v doljni korotanski ali slovenski strani. a % A • A « • 1 * • • m V _ _ v Korotanu, v gornji korotanski strani > > vse ilirske strani, in so bili potem povzdignjeni na ce- letom 1077 ali prav za prav 1093., je ta edinost sarski prestol (Herodian l. 1. Pollio in 30 tyr.; Kopiscus slovenskih dežel zopet začela razpadati; takrat je in Probo). Po vladni vredbi cesarja Konštantina namreč cesar Henrik IV. Furlanijo, Istro in Krajno z ^ • m m mm -*r mm mm m T—v i • « mm %J * %J --------y - -----------------------------J - ------------------VV * ^ ^ ' « X lUIMUIJV J MrJâJ^F ^ 330. leta je zahodnji Ilirik, to je Dalmacija, Panonija delom lovenske strani podělil akvilejskemu patriarhu in Norik, imel svojega vikarja ali namestnika, ki je stal Sigehardu in po tem Vodalriku I. v oblast. Nasproti pod višim poglavarjem italijskim. Ko je Teodozi 394. je Korotan, gornja in doljna korotanska stran za' čas še ostala v oblasti koroškim vojvodom; vendar zveza je bila če dalje bolj rahla. Stirski knezi Otokar V. Triesterca" vsa truma >5 , „Tagespoata" , „Oest. Zeit." , „desperationsfondlarjev" Donau-Zeit." in kakor jih nuje, in se zadnji Čas tudi , „Kikiriki" Laibaehericau so za razodeto ime pra- VI. in VII., ki so se imenovali po mestu Štiri (Steier) liujv; ^ A. JUL. OV Xiíiuu JA VjCVO IUU1 ^Uttl U A^U) OV / JL ( > / vično željo na vse grlo kričali: na križ žnjiml na križ ž njim! poleg Aniže , SO si Časoma do leta 1129. prisvojili VSO v f^T1 ff * gornjo korotansko stran , in so ji podělili imé štirske strani; Otokar VII. je leta 1249. podedoval se doljno korotansko stran dj) Save , in tedaj se je oboja stran skupaj klicala za S tirs ko. Koroškim vojvodom Henriku mlajšemu, Engelbertu in njegovim naslednikom je po takem ostal sam Korotan; pa vojvoda Ulrik III. leta 1257. in dalje si je vedel toliko pomagati nasproti akvilejskim patriarhom, da^ je tudi Kranjsko spravil v svojo last. Med tem se je Stirsko ali Stajarsko še bolj odločilo od druge slovenske zemlje, došlo je 1186. leta avstrijskemu vojvodu v dedšino. Nasproti so si velik del Istrijskega prisvojili Benečanje, drugi del Istrijskega in del Furlanskega so goriški knezi odtrgali od akvi-lejskega posestva; velicega delà na Krasu so se pola- stili devinski gospodje. Iznova pa, in naglo se je slovenska zemlja, skoraj vsa zedinila pod češkim kraljem Oto-karjem II. Ta kralj je po smrti avstrijskega vojvoda Friderika II. 1246. leta na-se spravil z Avstrijo vred tudi Stirsko; 1269. leta po smrti koroškega vojvoda t lirika III. si je za dedšino vzel Kranjsko in Koroško, vrh tega se je posilil za varha akvilejski cerkvi. Vendar njegovo gospostvo ni imelo obstanka; 1276. leta mu je cesar Rudolf I. vzel z Avstrijo vred tudi slovensko zemljo, ter jo je 1282. leta, razun Koroškega , izročil svojima sinoma Albertu in Rudolfu. Avstrijskim vojvodom in nadvojvodom iz habsburške hiše je po smrti vojvoda Henrika goriškega došlo Koroško,, in 1374. leta po smrti kneza Alberta IV. goriškega Metlika in Istra ; 1382. leta se jim je vdal Trst, 1492. leta so podedovali devinsko gospostvo; 1590. leta po smrti kneza Leonarda goriškega pa še goriško knežijo. Takrat tedaj, za cesarja Maksimilijana I. so bile zopet slovenske dežele zedinjene pod enim gospodarjem, in tako so ostale pri Avstrii in habsburški rodovini do sedanjih časov. Pomniti se mora vendar, da je v tej dolgi dobi slovenska zemlja dvakrat bila v nevarnosti, da bi ne bila za vselej se razcepila. Prvikrat je bilo to, ko sta vnuka cesarja Maksimilijana Karol V. in Ferdinand I. avstrijske dežele hotela med seboj razdeliti; takrat si je Karol hotel Gorico, Trst, Kras, Istro in Metliko pri-držati in jo s španjskimi deželami zediniti. Pa blagi stanovi krajnske dežele so se uprli zoper tako poče tje, in niso nehali terjati, dokler 1522.1. ni bila nova pogodba med cesarskima bratoma storjena, po kteri so slovenske dežele skupaj ostale pri Avstrii. Drugikrat je bilo v poslednjih časih, ko soFrancozi s silo posedli Primorje, Kranjsko in gornji Korotan 1809. leta; pa njihovo gospodarstvo je trajalo samo do 1813. leta, in potem je přišel še tišti del slovenske zemlje k Avstrii, ki je poprej stal pod beneško oblastjo. Zemjjepisna lega, narodni vpliv in zgodovinska zveza je Stajarsko, Koroško, Kranjsko in Primorje tudi po tem tesneje skupaj sklepala, ko so bile te dežele z mnogimi drugimi deželami združene pod avstrijskimi vladarji; mimo druzih avstrijskih dežel se jim je kmali prilastilo imé „no tra nj a Avstrij a", in s tem imenom so imele skoraj vedno nekaj skupnega v političinih rečéh, pa tudi v sodnijskih, vojskinihjnv verskih zadevah. V posebno celino se je Stajarsko, Koroško, Kranjsko, Goriško, Ťrst in Istrijsko zedi-nilo po zadnji volji cesarja Ferdinanda I. 1564. leta; njegov tretji sin Karol II. je prejel te dežele v dedšino, si je odbral v Gradcu svoj sedež, in je ondi vstavil" notranjo - avstrij sko vlado. Blagi stanovi teh dežel so bili. v raznih zadevah bolj v tesni zvezi med seboj; pošiljali so si poročnike, skupaj so od-pravljali odbornike na cesarski dvor, zlasti so se v veči množini snidili na občnem zboru v Bruku 1578. leta. Ko je 1619. leta nadvojvoda Ferdinand II. přišel na cesarski prestol, se je „notranja Avstrija" zopet združila z drugimi avstrijskimi kronovinami; vendar posebna „notranje-avstrijska vlada" je še ostajala v Gradcu za Stajarsko, Koroško in Kranjsko skupaj. Za čas ce-sarice Marije Terezije e nad notranjo-avstrijskimi deželami stala „visoka reprezentacija"; cesar Jožef IIV pa je 1782. leta zopet odločil vesoljnega poglavarja za Stajarsko, Koroško in Kranjsko s Primorjem, dasiravno ta naredba ni za dolgo obstala. Še o poslednjih prena-redbah za vlado avstrijskih dežel je bil mnogokrat glas, da bi se eno poglavarstvo odločilo za notranje-avstrijske dežele. Ravno tako kakor v političinih rečéh se je pred časom v sodnij skih rečéh obraćalo iz posameznih dežel na notranje-avstrijsko vlado v Gradcu. Ko je pa 1785. leta ondi nehalo vesoljno poglavarstvo, je ostala saj edina viša sodnija za notranjo Avstrijo; le da je bila prestavljèna v Celovec, dokler vladne prenaredbe 1850. leta niso stopile na svetio. Tudi vojaške zadeve so Stajarsko, Koroško, Kranjsko in Primorje nekdaj edinile; na eni strani je bil dolgoleten boj zoper grozovite napade divjih Turkov, na drugi strani bila je večkratna vojska zoper Benečane. Vse notranje-avstrijske dežele so skupaj skladale stroške za brambo uuanjih mejnikov, skupaj so odbirale vojake za boj; za karlovško trdnjavo je 1579. leta da-jala Stajarska, Koroška in Kranjska delavce in denar, pri Sisku so^ se bili 1593. leta hrabri vojaki iz vseh teh dežel. Se celó v veliki francozki vojski 1809. leta je stopila posebna notranje-avstrijska vojna na noge, in brambovci imenovanih dežel so bili namenjeni v eno stran. Kar pa se tiče cerkvenih zadev, so se tiste zlasti edinile v verskih prenaredbah 16. stoletja, in v odprav-ljanji nove vere v začetku 17. veka. Da se pové še poslednja beseda o Šolskih zadevah, je to, da vseucilišče v Gradcu je bilo 1586. leta ustanovljeno za ,,notranje-avstrijske dežele" skupaj. Po vsem takem tedaj glas o zvezi notranje-avstrij-skih dežel ni tako nov, ni še le od včerajšnjega dneva? vreden je tedaj resnega prevdarka. Resnice življenja. Iz Dositej-a. * Ljubezen do domovine je velika, globoka reka; tók njen ne dá se zajeziti. Ako se ji delajo zapréke, predêre jih, pa potopi vso okolico. * Ljubezen do domovine je kakor železo; iz ognja in izpod kladva pride še svitlejše in trdnejše. * Ne veseli se deteta lepega a nespamet-nega, ampak zbujaj v njem srce in pamet, in mnogokrat mu pripoveduj, kaj je storila neka Crnogorka svojemu sinu, ki je pobegnil iz bitve in izdal svojo domovino in družino: ona je vzela njegovo puško pa mu ž njo razbila glavo, rekoč: „Umri tedaj, malopridni člověk! kakor se ne spodobi, ker nočeš živeti, kakor se spodobi." * Zasluga za domovino je podobna zrnu. Kdor zrno v roki po mestu nosi in ga vsakemu kaže, rekoč: Glej, kako zrno imam! tak nikdar ne bo koristi! domovini, ker se zrno bo posušilo. Kdor pa zakopá zrno v zemljo in trpljivo čaka nekoliko tednov, bo videl, kako zrno kali in plod donaša. * Ljubezen do narodnosti in domovine je kakor njiva. Ako tudi suša ali toča eno leto sad uniči, poljedelec! ne žaluj; sej in orji jo marljivo iznova drugo leto — in doživel bodeš veselega pridelka. * Črviv sad pada sam z drevesa, ako le majhen veterček potegne; dober sad zori, če tudi počasneje in v vsaki nezgodi vremena. * Imamo ljudi, kteri mnogo na to držé, da se nič druzega ne naučé kakor veliko jezikov. Al tak Človek ni še visoko učen , kteri v desetih jezikih z\Á povedati, kako se imenuje — osel. * Ljudje, ki so dobri, se nikoli ne mrzé nad hu-dobnimi, mrzé se le nad njihovimi hudobnimi deli; al hudobni ljudjé se večkrat mrzijo nad dobrimi. Vendar oslovski vik ne čuje se nebo. Vsipsilajajo na danico in zoro; al danica za to ne mara, ker je nebó visoko. Dopisi. Iz Zagreba 22. julija. Nr. 11. — Volitve za naš abor so gotove izvzemši kakih dveh ali treh. Naše čitatelje bo morebiti zanimalo zvedeti, kakošni poslanci se bodo skupili na zboru. Po prilici bodo ti-le: Po banskih pismihso pozvani: 2 kneza (tretji je reklamoval, češ, da i njemu pristoji „virilni" glas); 40 grofov, od kterih pa morebiti tretinja ne bo prišla, ker je mnogo takih med njimi, ki večidel na Ogrskem in Nemškem živé in še hrvaškega jezika ne znajo, 10 baronov. Morebiti, da tudi iz med teh eden ali dva iz tistih uzro-kov izostaneta. 11 vladik (škofov), namreč sedem ka-toliških: zagrebški, djakovaški, modruško-senjski, pe-čuški in trije naslovni, trije pravoslavani nezedinjeni, namreč metropolita iz Karlovcih in vladiki iz Karlovca in Pakraca, in eden pravoslavni zedinjeni iz Križevcih; 7 vélikih županov, ali dotično županijskih administra- torjev; 14 banskega stola prisednikov, 1 podban; 1 podkapetan; 1 komes turopoljski. Izvoljenihje pa bilo: 22 sodnih uradnikov; 16 odvetnikov (advokatov) ali odvetniških koncipientov ; 15 kapetanov iz vojniške Krajine; 14 katoliških duhovnov, večidel korarjev, 10 občinskih predstojnikov ali uradnikov; 9 gradjanov (mestjanov); 8 majorjev; 8 vlastelinov ali vélikih posest-nikov; 8 političnih uradnikov, 6 trgovcev, 6 polkovni-kov (oberstarjev) ; 6 nadporočnikov (nadlajtnantov) ; 5 šolskih ravnateljev ali učiteljev; 4 oberstlajtnanti, 3 pravoslavni duhovni, 2 mernika (inženirja), 1 literat, 1 poštmeštar, 1 gostivničar, 1 vojnišk poročnik, 1 vojnišk vodnik (Fiihrer) in 1 kmet. Iz tega se vidi, da bo nas sbor sestavljen večidel iz oseb, ki javne službe oprav-Ijajo. Tako zvani „tretji" stan", ki je drugod glavni faktor javnega življenja, ta je samo poedinice zastopan. Pa mislim, da ga ne bodemo jako pogrešali, ker se sbor ne bo veliko ali morebiti celó nic pečal s socijal-nimi vprašanji. Za rešenje državno-pravnih razmer troj-odne kraljevine do Avstrije in do Ogrske si pa Hrvati pri današnjih okolnostih bolje sestavljenega zbora želeti ne morejo. Tri poti stojé jim odprte: ali na Dunaj ali v Pešt iti, ali pa domá ostati. Po tem se razdelé tudi stranke v vladino, v Magjarom prijazno, in v národno. Schmerlingova politika je spojila zadnje dve v eno, tako zvano „fuzionalno." Ali bodo sedaj po padu Schmer-lingovem Magjarom prijazna in narodna stranka še skupaj hodile, se še ne vé, to je pa gotovo, da bo vladina stranka dvorne kancelarije zmiraj pobijana, če bo fuzija še za naprej trpela. Bog! Iz okolice Ptujske 19. julija. — V nedeljo 16. dne t. m. so naš častiti g. Janž Vrabel v farni cerkvi na Ptuji svojo prvo božjo službo slovesno obhajali. Omenim sveto toto opravilo za tega del, ker je omenjeni gospod deseti, kteri se je iz Velovlaka duhovnemu stanu posvětil. Velo v lak je le mala vesnica in spo-mina vredna ne samo za tega del, ker morebiti ni vesnice, iz ktere bi —v primeri — 10 duhovnikov živelo; temuč tudi za tega del, ker se,je tù rodil slavnoznani polkovnik Ilešič, sin slovenski, kteri je v zadnjem boji — tako so pisali — za nemško čast in slavo „deutsches Blut", „deutsche Tapferkeit" — kri prelil. Lani se je govorilo, da bi se pokojnému spominek postavil, pa je vse zaspalo. Hvaležni Nemci mu ga staviti nečejo, žlahta pa je rada, da je 8000 forintov dobila. V Ljutomeru na Štaj. 20. julija. J. K. — Za- dovolivši svojim telesnim potřebám začne še le človek obraćati svoje duševne moči na to, da se v viših svojih nazorih bliže pomakne namenu svojega življenja. Človek, kterega siromaštvo in druge nezgode tarejo, je gluh in top za vsako navdušenje; brez tega pa ostane na vsako stran vse njegovo življenje neplodno. To bi morebiti moglo služiti za izpricanje , zakaj da se naše ljudstvo tako malo svojih národnih pravic poprijema, in zakaj da se celó plaho in z nekim nezaupanjem vsa-kega domoljubnega podvzetja ogiblje. — Božja in naravna pravica je, da se tudi Slovenci kakor vsak drug narod smemo svojega milega materinskega jezika povsod in vselej služiti; al žalibog! kako malo še se v obča vse to pri nas porajta! Sicer pa imamo tudi tu nektere izjemke, in čim redkejše so, tem večo hvalo so vredne in zaslužujejo, da se svetu oznanijo. Naš spoštovani okrajni gospod predstojnik je že mnogo spisov in pod-ukov v slovenskem jeziku . svojim občinam (soseskam) izdal, pa tudi ob raznih priložnostih resno voljo raz-odel, da hoče slovenske vloge tudi vselej slovenski rešiti. Tako ravnanje je hvale in posnemanja vredno ; zato okrajčanje lutomerski izbudite se iu následujte svojega vam dobro želečega predstojnika! — Za ravnanje o tem pa naj vam služi sledeČa prigodba. Pred nekim časom predloži neki kmet tukajšnji c. k. sodnii prošnjo za vknjiženje lastninske pravice; ta prošnja bila je po slovenski narejena. Na to dobi kmet, ne vem po kakem naklučji?*) nemško rešenje. S tem nezado-voljen gré mož k gospodu predstojniku in prosi, naj se mu prošnja po slovenski reši, kakor je bila po slovenski narejena, da vé, kaj je opravil, — in uslišana je bila njegova prošnja. Kdor trka, se mu odprè. — Jaz pa pravim: To je slovenska kri, to je slovensko srcé! Tedaj hvala, komur hvala gré. Iz Reske doline 20. julija. Nenavadna prikazen se je naměřila v naši dolini; od Bistrice in dalje blizo Vrem ima Reka se toliko vode, da malni ne stojijo, dalje pa do St. Kocijana, kjer voda navadno gré v zemljo , se se popolnoma posušila, in že tretji mesec trpi ta nadloga. Nad gornjimi Vremami, pri Gom-bači ali pri Jesihu je pravi malen, ki ima še vodo, in štirje kamni še vedno tečejo ; 100 sežnjev niže pa se zgublja vsa reka v dnu vodne struge med nasipom, in 1500 sežnjev daleč je suha vsa grapa, in sedem malnov stoji že dolgo časa. To je pač zguba za malnarje, pa tudi velika nadloga za soseske, ki daleč, tudi iz Istre semkaj na Reko daj ej o mlet svoje žito. Doslej ne pom-nijo še tacega prikazka, samo pred kacimi 8 leti je enkrat Reka se tako izgubila, pa samo za 10 dni malne pustila na suhem. Zatega voljo je bil 20. dne t. m. komisijsk ogled, da bi se razodeli vzroki take nena-vadne prikazni, in presodili tečni pomocki zoper nad-loge. Pokazalo se je ondi, kjer se voda zgublja, pod nasipom ne samo 50 ali 100, temuč na 1000 lukenj in luknjic, ki pij ej o vodo. Drugekrati, ko je večkrat velika voda prihajala, je prst in iiovica mašila te luknje; zdaj pa, ko je bilo vláni in letos veliko suše, je voda vse tište luknje izprala, in struga v dnu je kakor sito. Težko bi bilo tedaj , in mnogo stroškov bi napravilo, da bi se struga zopet umetno na pravi stan predelala. jšT *) Cisto naravno po železni srajci (navadi) navadnega birokratizma. Yred. •1 12 leta. Ce nam Za prvi pot ne kaže druzega, razun čakati, da pride sili skoraj polovico manj od lanskega povodenj , in strugo zopet z ilovico pomaši in počeli, ajda in otava ne obrodite, grozno huda bode za ljudi Vpraša se zdaj: kam da gré voda, ki se ponikuje v in živino, ker niti uni niti ta ne bodo imeli kaj zobati. strugi zdaj t ali si ne išče drugod novega teka. To se za vinogradih je trta spomladi nenavadno lepo kazala se ne zná y kajti voda se ravno ondi zopet prika- al komaj so ljudje zakasnjena delà z velikim trudom zuje v strugi, kjer se reka v globokem breznu (50 do dovršili, se prikaže huda trtna bolezen palež 80 sežnjev globoko pod St. Kocijanom) izteka pod nam pokončá našo nado in ves naš trud tako, zemljo, dokler pet milj dalje pri Devinu ne izhaja v kteri lastniki ne bodo imeli kaj brati v jeseni da ter ne- morje s slavnim imenom Timava. ustanovljene ljudske šole spodbujeni visokorodni gospod nekoliko opaljen. Gosp. grofu Barbu je ta bolezen dosedaj en vinograd skor MMMIHfl ■■■■■^fl MH* Iz Jelsan. (Zahvala.) Od koristi na Podgrajah popolnoma uničila, pa tudi sloveči vinograd „Gobca" Alfons pl. Klinkovstrom, svetovavec c. k. primorskega masno Ljudstvo je tukaj že tako siro- i • t j • o »n v • i • . > kaj bo pa še le vprihodnje? S čim bo sirota plačeval davke, ker še sam najpotrebnišega ziveza za se deželnega poglavarstva in ud deželnega zbora istriškega je poslal 25 gld. v dar za potrebe novo osnovane pod- in za ubogo živino ne bo přidělal ? Bog se nas usmiii grajske šole. To ljudomilo darilo je vredno očitnega in nam pomagaj iz tako hudih stisk ! razglašenja v „Novicah" ktere z velikim veseljem šol- Krakovo v Ljubljani 15. mal. srpana Danes ske dobrotnike na znanje dajejo. Tako za slovenske sem imel priliko viditi krasne nove orgle za staro šole unetega dobrotnika se je skazal imenovani gospod, Loko; tudi slišal sem jih toliko, kolikor more manjših akoravno rodů nemškega; zatorej se ležnosti spolni, ako se njegov milodar razglasi. Nadzorništvo Jelšansko. dolžnost hva- piščalk zarad tesnega prostora stati v lopi. Orgle so na niso še popolnoma sestav- 24 registrov, in ze sedaj, ko Iz Brezovske sosešcine 20. jul. * ljene y jako lepo pojó; posamezni zameni deloma jasna Na vpra- in prijetno, deloma pa krepko in veličastno. Cele orgle sanje Tvoje, dragi prijatel Juri, kako se kaj godi po razpadajo v 4 poglavitna delà. I. poglavno delo ima 10 zamenov : našem Krasu, moram Ti odgovoriti, da prav slabo. Kamor koli po polji obrnemo svoje oči, druzega ne vidimo don 16 čevlj. principal ali poglavnica U W * JL X X J &Xi vy U f V/J V VVi ^ Vtl UtiU ^ M 11 f m v KJ A V kakor revo in žalost. Davki so silni, letina pa bo slaba, bourdon y viola čevlj. čevlj. y 4. flavta čevlj. y bour- oktava ali osmina čevlj. y sa- Presrečni lali bili y da bi letos y kar smo spravili lani. Vedi, dragi moj, u» u» uji- uauuounua * j-w. mia^uia ^rujuaj. - na kterih smo navadno poldrugi do dva tisoč zgornje delo s šestimi zameni : 1. flavta traveur polovico tega pride- licional 4 čevlj., 8. flavta 2% čevlj. da na nji- nadosmina čevlj. y y snopov naželi, letos pet do šest sto naberemo z velikim trudom komaj. Tako redke so bilke in tedaj silno slab prižanjek. Tudi po travnikih ni nič bolje. Kjer je pre- 10. mikstura (Arojna). čevlj., superoktava ali • II. ali viola di Gamba čevljev flavta y undamaris čevlj. y čevlj. čevlj. čevlj. flavta major (vélika) y cej po košnji suša nastala in je še do danes ni konec, poglavitni bas 16 čevljev III. ali pedal: prestant čevlj. y principalni ali se letos tudi otave nadjati ni. Tako, ljubi prijatel, imaš trombini ali pozavni bas 16 čevljev violonbas 16 čevljev y 3. Da pa dobiš cel koš žalostnih novic iz našega Krasa, tudi veselo drobtinico vmes. zvedi. da v našo farno šolo čevljev meni : y čelo manualna kopel . oktavini bas čevljev, in IV. ali postranski za y y smo y hvala Bogu, po veliki noči novega tavina kopel. pedalna kopel in ok- v Brezovice mlađega učenika g. M. Košić-a dobili, s kterim je France Goršič, sin znanega in spoštovanega Martina Izdelal je te veličastne orgle gosp ker raj se slehern zadovoljen. On zadostuje otrokom kot pred v šolo hodijo in se radi učijo; zadostuje fara-nom, ker ob nedeljah in praznicih ne slišijo starih pesem sina mile majke slave. Goršiča (po domače Medičarja) spretnega orglavca v naši lepi župni cerkvi sv. Janeza Krstnika in zvestega Res, da se moremo ponašati kakor poprej, ampak vse nove; tudi orgle mu lepo pojó. Krakovčani, da sta nam vrla Goršiča rojaka. Mladi Vem pa, dragi moj Juri, da te bo skrb znati, ali je pa bistroumni umetnik se je na tujem do pravega mojstra tudi učenik z občino zadovoljen? Na to Ti pa ne vem izuril, kteremu se ni treba bati niti domaće niti ino- odgovora; toliko vem, da po preteklih treh mesecih, stranske konkurencije. Orgle njegove kakor je navada, je prosil velikega župana za svojo y ne da so po plačo , pa ni me dobil y ker je župan še ni notranji vrednosti izvrstne, so tudi za dobro tretjino ce-bil skupaj nejše mimo orgel kacega beškega ali laškega mojstra r spravil. Kako mora učeniku, ki nima druzega premo- pa še to jim je na korist, ako se po kaki nerodnosti po- ženja kakor svojo revno plačo, pri srcu biti, kadar ga kvarijo, da jim je hitra pomoč brez velikih stroškev koj kteri tako s praznimi rokami odpravljajo, more le tisti čutiti, pri roči. Posebne hvale vredna je tudi praktična urav-kdor ve, s kakošnira trudom si ubog učenik na deželi nava mehú, svoj kruhek služi. Hvalevredno je, ljubi moj Juri omiko ljudstva skrbeti, — hvalevredno je , mnogo pri nekterih orglah veliko, večkrat y ustanoviti le-to ni zadosti! Potrebno > živo za šol krvavo potrebnega prostora jemlje, pa gonitelja tako je pravi mučenec. Gosp. Fr. Goršic po neki strudi, da uoiciuv; y UI , a 1 iCCV li i ^auuoii i X Uli ilVU UUllCUUV je tudi skrbeti, da ubogi učenik o pravém času svojo pri da potrebno francozki iznajdbi meh v vklad ali omaro orglam vrae- plačo prejema, in da ni prisiljen, vsak hip je še županu iskati; ako se tako ravná, ne bilo bi čuda štuje, ter ga tako praktično izdeluje, da ga lahko z nogo goni vsak sedem let star dečko. Delavnica na- šega mlađega umetnika je v Trnovém v Jurčkovi hiši učenik zgubi vse veselje do svojega pokliča; poniža se nasproti gosp. Jurju Pajku, dobroznanemu nekdanjemu pa tudi za berača, kar ni spodobno na nobeno stran, tesarskemu mojstru; v njej se izdelujejo vse priprave, „Kdor delà, naj tudi è« pravi sv. pismo Al se spolnujejo te besede pri učenikih, kteri delajo in de- čih piščalk do malih medenih V6Z1 J vog^ v og i^ua j lajo za prid ljudstva, za svoj krvavi zaslužek pa pošteno in zanesljivo dogotovljeno delo domačega uma ki jih potřebuje orglar, od ličnih, ko srebro se svitajo- vse, vse tedaj je v se morajo odgovorili. beračiti? Naj bi nam veliki župan na to in dlana. Pa morebiti kdo poreče, da je hvala ta Rakovnik na Dolensk. 23. mal. srpana BI. prenapeta; takému svetujem, naj po tuje v staro Loko ter naj se podá v velekrasni na novo v bizantinskem skladu sezidani božji hram, da se sam prepriča da res Kar se tiče letošnje letine, smo tukaj na Dolenskem zares sirote, kajti kozolcev je komaj tretji del polnih, delo mojstra hvali. Do 20. dne prihodnjega mesca bodo dan se bode obhaj ala da strnega žita še za koruza je zastran suše tako pozno kalila seme namlatili ne bomo ; orgle popolnoma sedaj toliko odrastla y da y da Je V se gotove, ker tisti jo osipamo ; krme smo nako- cerkev. slovesnost, s ktero bodo škofblagoslovili starološko novo- Se nekaj pa pri tej priliki zamolčati ne mo 243 remo in ne smemo, in to je, da je naš mojster na svojo velike hvale vredna, kakor se bo mogla porabiti tudi národnost jako malo ponosen, ker nareja orglam na- nova izdaja Janežičevega slov.-nemškega slovnika ki vadne napise v tujem jezika ; to vidimo na priliko na pride med pripravami za Wolfov slovnik gotovo že na trnovskih in sedaj na staroloskih orglah. Ako pomi- svetio. Vse to skupno porabljeno in s kritično roko slimo, da se vsak narod rad ponaša s proizvodi svojih tako vredjeno , kakor je bil vredjen prvi del Wolfov, umetnikov, in daje po takem celó naravno, da vsak dalo bi slovár, kteri bode vreden velikodušnega daru umetnik zaznamuje svoja delà v svojem maternera je- rajnega knezoškofa, — slovár, ki bode imel stalno vred- u i i j c* , pri liivu ow> i/uuv . Aauuoijiva uuuoti auuoi mi una ua otvuuu uciu, dobile kmetijske reči. Tudi iz naše dežele more v iz- kterega caka oštra kritika. Tak slovensko-nemšk del kteri to iz- delo, pa, kakor Nemec pravi „auf der breitesten Grund- se bodo lage y a zadušljiva enostranost bi bila na škodo delu ložbo poslati, kar kdo ima pripravnega > pa do a v- pa bode se tudi prava podlaga nemško-slovenskemu gusta mora to celovškemu odboru naznaniti in ktere je učeni Cigale milo pogrešal, ko je hitrih rok povedati, koliko prostora za razstavo svojih reči potre- moral vredovati buje. "> «— —. ~ .. J—----r~ Srećke (loze) kmetijske loterije se pa dobijo del. Lukšicevih tudi v pisarnici naše ljubljanske družbe po 50 nov. zdaj dvakrat vsaki „Slavische Blatter", kteri izhajajo krajc. do konca prihodnjega meseca. Kdor je srečen vlovi za 50 kr. veliko vredno kmetijsko orodje itd. mesec, je zvezek přišel na svetio. y Reči se mora, da vrlo napreduje. V životopisném delu podobo) popisuje ta zvezek delavnost Jurija Da- C. kr. dunajsko ministerstvo kupčijstva je na- ni cica, slavnega jezikoslovca srbskega, kteremu Mi znanilo nasi kmetijski družbi i da Je 1867. leta velika klošič sam daje precastno spricalo, da noben slovanski izložba kmetijskih pridelkov in obrtnijskih (rokodelskih) jezik o sintaksi nima tako izvrstnega delà kakor ga izdelkov v Parizu, in da je presvitli naš cesar dovo- ima srbski v Daničicevi „Srpski sintaksi." Med slov- liti blagovolil, da se tudi Avstrijanci morejo udeležiti stvenimi novicami, ktere jako marljivo nabirajo „Sla- francozke izložbe. vische Blatter", nahajamo najdbo staroslovenskega Povedale so „Novice", da je deželni odbor po psalterja v knjigarni Bazilijanskega samostana na Munkača; na pergamentu je pisano nalogi, ki jo je sprejel od zbora deželnega, se obrnil črneckaji gori blizo do svetlega knezoškofa in si. c. k. deželne sodnije kot 150 psalmov popolnoma. obravnavne gospóske, da se pričnó priprave za natis — Gospoda Utiešenović in Miklošić na Dunaji 13. slovensko-nemškega s 1 o várj a po §. 26. blage opo- dne t. m. naznanjata 2. izkaz prineskov za delà Vuka roke rajnega kneza in skofa Wolfa. Deželni odbor tedaj Stef. Karadžića, iz kterega se vidi, da rodoljubni je dosegel, kar je bila želja deželnega zbora, in bode v Slovani darujejo po stanu poročevati prihodnjemu shodu, da stvar svoji moci po 1, 2, 3, 5, 10, 50 do ki tako dolgo spala, se je izbudila v djanje ) ker je Je 500 gold. Tudi po 50 krajc. je mnogo doneskov. Naj raz- je ta novica iznova o po min rodoljubnim Slovencem y prava o zapuščini škofovi toliko dognana, da ni nobene da ne zabijo v kolo stopiti vzájemnosti d janské! overe več za izpolnjenje ^ jo ium „i/aui^ iz zanesljivega vira naznanila, da svetli knez so pod predsedstvom prečastitega gosp. dr. Pogačarja izvolili odbor, kteri naj za tisk pripravi gradivo, kteremu bode Med pesmami se bojo čuli zbori: slovački in sla-podlaga gosp. Zalokarjev rokopis. Kdor je priliko imel vonski národni, une je pripravil Tovačovsky, te pa videti ta rokopis, bode nam pritrdil, da je zbirka nje- Slavoljub Lžičař, in Husitská od J. Krova. 26. Že Je tudi Danica" Besed vzajemnih smo kramljali že dosti. Tudi čitavnici naši je iz Zagreba došlo vabilo ki jo napravi „Kolo" 29. dne t. m. k veliki „besedi", rokopisa zeló zeló bogata ; nobena bčelica ske gimnazije „ pondeljek zvečer so si osmošolci ljubljan- na zelenem hřibu" dali na slovo ve- govega menda ni tako pridno znašala medů v satovje svoje kakor gosp. Zalokar mnogo let besede slovenske v pôle svoje. Vendar tudi še drug visokoučen slovansk jezi- tukajšnega c. k. polka itd. Počastilo je večernico razun koslovec na Stajarskem — gosp. Oroslav Caf — že več ravnatelja gimnazijskega in dveh profesorjev tudi mnogo selico. pri kteri so se popevale pesmi, je igrala muzika še pa bilo let nabira gradivo za slovár slovenski in ima tudi zla- povabljene gospode. Prav veselo je bilo tega denarja vreden rokopis dodělán, o kterem smo čuli, veselejše bilo, ako bi ne bilo sèm ter tjè se potrdilo da bi ga kakoršnega si je mislil blagi knez Wolf, morala bi se ne odrekel „Matici slov. veliki slovár, kar Srb pravi: „mnogo ljudih, mnogo ćudih." nedeljo, 30. dne t. m. ob 9. uri dopoldne tedaj zliti obá rokopisa: Zalokarjev in Cafov, in dodati bo na god cerkvenega patrona velika svečanost pri tudi dr. Miklošičeva zbirka, ki je brez dvombe sv. Jakobu, pri kteri bojo pevci in pevkinje naše či- V se 244 tavnice peli veliko mašo dobroznane naše skladateljce goldinarj i gospé Ane Pesjakove ; vložila se bota tej maši Jelenov vokalni zbor in dvospev, kterega bo gospá A. Pesjakova vlekli na pokop med drugim je za pogreb svoj odlocil 400 gold., zato so ga 4 konje, vpreženi v mrtvaški voz pela s pevovodjem gosp. Jos. Fabjanom. Z naznanilom poslednjem svojem listu 7 7 da Umni Gosp." pripoveduj y y v G tem vabimo prijatle in prijatlice lepe cerkvene muzike, (kokonov) od 10. do 25. junija na trgu prodan bilo galête da se udeležijo omenjene svečanosti. (NaznaniloNaznanja se častitim udom čitav- centov in 27 funtov gold 12 kr 7 bra naj kup nice ljubljanske , da bode po §. 18. društvenih pravil 1 gold. 30 kr. Leti naj za kup jlepše robe ajslab galet 352 bil pa narodne čitavnice v Ljubljani v nedeljo 6. avgusta riškem tako slaba, da malokdaj tako kokone je bila letos po Go Trst se tega leta ob 11. uri dopoldne v čitavničini dvorani iz- bo razširila loka (ladjostaja) reden obČen zbor. Na vrsti bode: 1. volitev novega dvor. To ; pravil se bo nov kolo predsednika 7 pogovor in sklep zastran prihod- a ne dobi žalosti Reko, ktera težko čaka železnice itd nič! njega č i ta vni ci n e ga stanovanja Na B eneškem so poslednje tedne zopet zasledili več prekucijnih gnjezd ; v Vidmu so za 1865. Iz odbora národně čitavnice v Ljubljani 21. julija prli bogatega bankirja in več druzih. Naj vlada naša še tako po naročji nosi Italij nikoli se med njimi JLKJ\Jt-f tMiXV UMA V J 4 UVOl Xtcuijauu y JL! I r* KJ l i OC l±l Ç Dr. J. Orel, podpredsednik. A. Praprotnik, tajnik, ne bo znebila rovarjev, ktere v eno mer navdaj mi No vicar iz domaćih in ptujih dežel. da se odcepijo od Avstrij Sv r oce papez so se po dali na grad Gondolfo ; tudi kardinali so so razkrop deželi " ucûcn j pred ou^iciuuium uc uu tttuu&isiurija, ieaa] vémo novih ministrov, čeravno so ni uPanja, da bi se v škofije brez škofov kmali izvolili Danes ptembrom ne bo konzistorij tedaj še ne dunajski časniki trdili, da jih bode že preteklo nedeljo ______~ i____• t*u \T .— kofj Gotovo je, da tudi š p a nj s k a vlada bode naznanila vladna dunajska „Wien. Zeit." V včerajšnem priznala novo ^talijansko kraljestvo. Pred letom bi tega listu naznanja „Wien. Zeit." dvoje pišem Njih Veličanstva cesarja : eno svetlega nadvojvoda Rainera od- drugo še nihče ne narod morata jel 7 ker španjska vlada in španjski 7 kot pušča iz opravilstva ministerskega predsedstva, barona Krausa iz službe , ktero je dozdaj opravljal predsednik c. k. najviše sodnije. Tudi oklicuje ta časnik, da jutri (v četrtek) je slovesen sklep državnega zbora po svetlem nadvojvodu Ludeviku. Zbornica poslancev je imela poslednjo svojo sejo 24. Prusij gledé na zgodovino preteklih let najmanj srca imeti do takega novega kraljestva Dipjomatični prvi razpor med prusko in avstrijsko vlado zavolj Šlesvik Holštajna vedno huji prihaja ; vendar misli ,.Zu kunft", da dolgočasna pravda se bode naposled že po botala tako, da višo oblast v polabiskih vojvodinah dobi Kol v Aleksandrii pojema, vendar dne t. m., zbornica gosposka pa 25. Je Razun ne- popoinoma še ne bo kmali konec, ker ima ta bolezen kterih železnicinih zadev ste si poslednje dni poravnali prevec gradiva v tem zanemarjenem mestu zbornici svoje navskriž-misli o državnih stroških za letošnje leto, in tako sklenili svojo delavnost. Kako si bo vlada denarja dobila, kolikor ga bo ji premalo došlo po dohodkih, se ni več sklepalo — v tem času, ko je staro ministerstvo odstopilo, novega pa še ni. Da bo grof Belkredi minister notranjih oprav, samo to je go- Zitna cena y Ljubljani 25. julija 1865. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 3 fl. 62 banaške 3 fl. 99. turšice 2 fl. 75. soršice tovo; da bi bil g. Komers minister pravosodja nikakor ne želijo češki listi, ker takrat , si pa , ko je on bil predsednik deželne sodnije v Pragi, je časnikom huda péla. rež 2 fl. 60. 2 fl. 87. 80. ječmena 2 fl. 20. oves 1 fl. 90. prosa 2 fl. 67. ajde 2 fl Pač bi že bil čas, da bi časniki v Avstrii koliko lože dihali kakor poslednja leta 7 ki saj so nebila 25. ju! 1865 Kursi na Dunaji v novem denarj memo vseh prejšnjih, kar je cenzura odpravljena. veljá za bolje znamenje, da po cesarskem ukazu HPHluradnija tiskarnih zadev postavljena pod ministerstvo una nj ih oprav, da tedaj časniki ne bodo Je viša Državni zajemi ali posojila.IDrnçe obligacije z lotrijami. 5°/0 obligacija od leta 1859 (Kreditni lozi po g. 100. g. 122.60 novemdnar. po 100g. g. 64.9014%% Tržaški lozi po 100,, 107.00 5°/ o posojilo od 1. 1854 pod tesno ograjo državnega ministra, ki ne trpi ; da bi 5% metalike 4 V/o se kaka preodkritosrčna beseda zoper njegovo sistemo rekla. — Baron Sennyey je izvoljen tavernik kraljevine ogrske, ki prevzame opravilstvo deželnega po- 4% 3% 9 V °/ Á i /o i% 77 77 » 77 77 glavarja namesti grofa PalíFy-a, ki je odpuščen iz službe. Véliki župan zagrebški K u kulje vic je kot banski (po ioo gold.) namestnik te dni prisegal na Dunaji. Prisega je bila v 5% doljno - avstrijanske g ti 77 71 11 11 11 11 74.55 69.25 o Donavsko-parabrod ski po g. 100 61.001 Knez Esterhazy. po g. 40 54.25 iKnez Salmovi po g. 40 41.00|Kuez Palfyovi g. 40 il ii ii ii 81.00 78.00 28.50 26.00 57.50 |Knez Claryovi po g. 40 „ 26.25 Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 25.75 Obligacije zemlišn. odkapá. KnezWindischgrâz.pog ii ii latinském jeziku. Ker je to magjarska stranka tol-mačila na svoj prid, je to narodno stranko toliko bolj vznemirilo. — Pravijo, da zbor hrvaški je odložen 72.25 meseca. Škof Strossmajer se je zopet skazal velikodušnega dobrotnika ; daroval je za utemeljenje podpornega zaklada ubozih učencev varaždinske gimna- 5% ogerske.....„ 72.25[Budimski 5% hrvaške in slovanské 5% krajnske, Štajarske, koroške, istrijanske . Državni za i omi z 17.50 Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 16.00 84 5o I Grof Keglevicevi po g. 10 „ 12.50 po g. 40 ii 23.70 Denarj Cesarske kr 89.001 Cesarski cekini g Zajem od leta 1860 lotrijami. INapoleondori 20 (frankov) zije 1000 gold. Slovak i čakajo s strahom 7 kako se bo izmotala njih ravnopravnost v novem prestroji Ogrske. — Očiten dokaz, kako povsod denarja manjka, je poslednji živinski sejm 17. dne t. m. v Crn o vi ca h Bukovini. Vládni list ,,Buk." pravi, da dobri, zdravi • • ii „ „ „ I860 petink. „ ii ii ii 1839 . . . „ „ „ „ 1839 petink. „ narodni od leta 1854 „ 5% Dohodkine oblg. iz Komo „ 18.00|Srebro (ažijo) 91.5 51 Souvraindori 9 7.251 Ruski imperiali . , 145.75|Pruski Fridrikdori 143.001 Angležki souvraindori 84.75|Louisdori (nemški) ii ii ii ii ii ii ii ii 15.00 5.24 8.76 15.30 9.00 9.13 10.96. 10.07. V konji so bili po 11 do 20 gld., krave po 6 do 10 gld. mladi junčiki po 3 gold. i pa 7 še 7 Loterijne srećke: kupca ni bilo. Neki V Trstu 19. julija 1864: 30. 88. 50. 49. berač je umrl unidan v Peštu, ki je zapustil več tisoc Prihodnje srečkanje v Trstu bo 29. julija 1865. Odgovorni vrednik: Dř. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.