1W. številka. ff Ljubljani, v petek 1. julijo I9Z1. Lil. teta OVEN Sli liha!« vaak dan popoldne, hvaaaUl nt dalj 8 ta pramlka. Basarati: Prostor t m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m viSlne dalje kupčijskl in uradni oglasi 1 m/m K 2'—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3'—. Poroke, zaroke SO K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naroČilih popust Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Oor.vTnUtvo „Slov. Itaroda" in „Narodna TIskarna" Eaaflora nlica ŠU 5, pritlično. — Telelon it. 304. valfa „Slotaaaal Narod' v Japoalavltl i celoletno naprej plačan .- K 300*— polletno. . ž 150-— 3 mesečno5fS?i1% 75 — i „ ; . . : : « »— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno SMaT* po nakaznici Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirali. ■aaaaaaaaaBaaaaaaaaai v Lfualjanl la po podtt i ¥ lnoaaaaalvo: celoletno • ^ • • • • polletno . 3 mesečno . ; • „240-. 120-— 40 — VradnUtvo „81ov. Naroda'4 Knaliova ulica it. 3, I« nadslrople Telelon stav. 34. Dopise sprejema le podpisana ln zadostna 'ranh-jvjne. pnajr Rokopisov ne vrsča« "S. J Posamezna Številka velia V20 11 Poštnina piačaan v gotouirit* Ob spreleti ustavi. Včeraj je ustavotvorna skup* šcina sprejela z veliko večino usta* vo, ki daje trajno obliko naši državi, ustavo, ki je predpogoj no* tranje konsolidacije. Borba za to ustavo je bila dol* ga in ljuta. Elementi, katerih cilj je, da razbije jo državno in narodno jedinstvo, ki je plod stoletne borbe celokupnega našega naroda za rta^ rodno osvobojenje, so napenjali vse sile, da preprečijo notranjo ureditev naše kraljevine ter vzdrže kaos, ki so ga povzročile vojne razmere. Ti življi so se nadejali, da bo naša kraljevina tem sigurne je razpadla, čim dlje jim uspe vzdr* žati neurejene razmere v državi. Posrečilo se jim je, da so sko* raj tri leta zavirali vsako uspešno državotvorno delo v narodnih predstavništvih. Na površje so pri* hajale razne vlade, razni državniki so poskušali svojo srečo, toda priti je moral na krmilo znova stari preizkušeni Niko?a Pašić, da je s svojo diplomatsko spretnostjo, s svojim velikim političnim taktom in svojo državniško modrostjo iz* vršil to, česar niso mogli izvesti številni njegovi predhodniki. Kakor je Nikola Pašić vpisan v povestnico mfale Srbije kot eden njenih največjih sinov in velemož, ki so ustvarili iz male, od nikogar uvaževane srbske državice, ugled* no Srbijo, ki je s svojim junaštvom zadala smrten udarec nekdaj vse* mogočni osmanski carevini, ki je nekoč ogrožala vso Evropo, tako bo vklesano njegovo ime tudi v zgodovino velike ujedinjene Jugo? slavije z zlatimi črkami kot tvorca njene prve ustave, ki je temelj in vogelni kamen naše državne zgrack be. — Stari Rimljani so dajali zaslu* ženim svojim patrijetom ime »pa« ter patriae«. Ako si kdo zasluži med našimi politiki in državniki častno ime »očeta domovine«, je to gotovo Nikola Pašić, ki je sedaj srečno dovršil delo, započeto na krvavih bojiščih v Srbiji, na solun* ski fronti, v pogodbah na Krfu in v diplomatskih borbah na mirovni konferenci v Parizu. Kakor je ustava temelj in ogrodje države, tako je v danih razmerah njen steber narodna di* nastija, reprezentirana v osebi pre* stolonaslednika regenta Alcksan* dra. Protinarodni in protidržavni elementi so zastavili vse svoje sile, da preprečijo položitev temelja dr* žavni zgradbi, toda njihovi napori so bili brezuspešni. Temelj je bil kljub njihovemu odporu položen. Ker jim ni uspel načrt, preprečiti ustavo, so hoteli porušiti steber, na katerem sloni državno poslopje. Hoteli so zadeti narodno dinastijo, zato so včeraj uprizorili atentat na regentovo osebo, hoteč s smrtjo re» genta izzvati v državi nov kaos, ki bi naj imel za posledico razpad na* še države. Atentat se je ponesrečil, in ka= kor se je ponesrečil ta zločinski po? skus, tako se bodo izjalovili, o te>m smo trdno prepričani, vsi nadaljni naklepi sovražnih sil, da bi razru* šili naše s krvjo odkupljeno narod= no in državno jedinstvo. S sprejeto ustavo je pobedo* nosno zaključena borba za narodno ujedinjenje. Z njo je postala naša kraljevina pravna država, ki se lahko odslej docela posveti svoji notranji konsolidaciji ter kulturne? mu in gospodarskemu napredku, z njo pa je tudi podan krepak jez proti vsem onim silam, ki so doslej skoro neovirano in nemoteno delo? vale na razrušen je in razbitje naše kraljevine. Temeljni državni zakoni so uveljavljeni, vsak državljan je se* daj dolžan, da se jim pokori, da jih uvažuje in spoštuje. Konec mora sedaj biti rovarje? nj a proti državnemu obstoju in ustroju. Nobene prizanesli i vosti, nobenega par dona več tistim, ki so izrabljali neurejeni naš državni po? loža j v brezvestno ščuvanje in hui? skanje proti državi, proti kralju in narodnemu jedinstvu! Doslej je država mirno trpela gad je zalege tu in tam, odslej ji te? ga ni več treba. Sedaj lahko stopi gadom na glavo in jih stre. In da to stori nemudoma in brez odlaganja, to je v njenem emdnentnem in* teresu. mM hmisilfiiBiite. spreieia — d Beograd, 28. jun. ^Današnji dan si je nadel svečano lice. Že ponoči na Vidovdan, ko so poslanci in občinstvo zapuščali konstituanto, so bile glavne ulice okrašene z narodnimi zastavami. Danes zjutraj se je začelo zbirati občinstvo na ulici Kneza Miloša. Pred konstituanto se je zbrala taka množica, da je bil vsak prehod onemogočen. Kmalu so začeli voziti avtomobili v konstituanto člane vlade, poslance in odličnejše občinstvo. Vse hiše v glavnih ulicah imajo vsaj po eno zastavo, tako da je videti mesto, kakor ob osvobojenju. Med občinstvom je vladalo silno zanimanje za otvoritev, kakor tudi za zaključek konstituante. Meščanstvo je že ob devetih napolnilo galerije do zadnjega kotička in je bilo slavnostno razpoloženo. Pri tej priliki so se spominjali vseh dogodkov od prihoda Slovanov v Evropo do najnovejšega časa. Diplomatska loža je bila polna. Ob 9*40 je stopilo v dvorano nekaj demokratskih in radikalnih poslancev. Za njimi so prihajali drug za drugim člani ostalih parlamentarnih skupin. Nekateri so sedli, večina pa se je družila v male skupine in živahno razpravljala. Poslanec Valerijan Pribi-čevič je prišel v redovniški obleki, ostali poslanci so bili večinoma slovesno oblečeni. Nato so prišli muslimanski poslanci in sedli na svoja mesta. Za isf njimi je prišel dr. Spaho. Nato so vstopili republikanci in socijalni demokratje, med njimi poslanec Etbin Kristan v poletni obleki. Za njimi so se pojavili zemljoradniki, med njimi poslanci samostojne kmetske stranke z ministrom Pucljem na čelu, vsi so nosili v gumb-nicah lipove vejice. Za njimi je prišel zemljoradniški poslanec Nikola Divljan iz Bosne. Ko je prišel v dvorano dr. Trumbič, je sedel na skrajno desnico. Poslanec dr. Momčilo Ivanič se je spustil v živahne razgovore s socijal-nimi demokrati. Nato je vladal okrog deset minut popoln mir, nakar je nastala mala nervoznost, radi katere je šla iz dvorane večina poslancev. K novinarski loži so prihajali poslanci raznih strank in jih informirali o položaju, kar so novinarji na kratko objavili z besedami: „Vladi ni zagotovljena večina." Sledili so živahni komentarji s strani občinstva. Po dvorani je šel glas, da muslimani iz Južne Srbije ne bodo glasovali z vlado, ker še ni podpisan sporazum z njimi. K poslancu Avrarnoviču je pristopil tajnik Janjič in se z njim razgovarjal. Kmalu se je poslanec Avramovič podal v ministrski kabinet Poslanci so prihajali k novinarjem z besedami: »Avramovič je pozvan k razgovorom." Zanimanje med občinstvom, razburjenje pri muslimanih. Socijalni demokratje in repu- blikanci so se zbirali in se razgovar-jali, med njimi dr. Momčilo Ivanič, ki je vedno pogledoval na vrata ministrskega kabineta. Z drugega konca dvorane je stopil proti ministrskemu kabinetu predsednik zemljoradnikov Voja Lazič in govoril nekaj časa s predsednikom skupščine dr. Ribarjem. Ob 10-20 so zemljoradniki na dano znamenje zapustili dvorano. Novinarji so vzklikali: „V vlado!**, nakar so zemljoradniki v Šali odgovarjali: „Oremo v vlado!" Skozi vrata ministrskega kabineta se je videlo, kako se je iz-prehajal po sobi predsednik ministrskega sveta, Nikola Pašič, molče in globoko zamišljen. Ob 10'40 so kuloarski zvonci naznanili začetek seje. Ob 1045 so stopili v dvorano muslimani iz Južne Srbije pod vodstvom radikalskega disidenta Alekse Žuioviča. Dvorana se je oddahnila. Poslanci so vzklikali novinarjem: „Ustava je rešena! Glasujejo!" kar je občinstvo živahno komentiralo. V dvorano je stopil predsednik dr. Ribar. Polagoma so prišli v dvorano vsi navzočni poslanci. Odsotni so bili Narodni klub, Jugoslovenski klub, komunisti, Radičevci in zemljoradniki. Nato je stopil v dvorano korporativno ministrski svet z g. Nikolo Paširem na čelu, ki je bil pozdravljen z burnim ploskanjem in živijo - klici. — Ob 1102 je predsednik dr. Ivan Ribar otvoril se;*.«. Prečital sc je protokol zadnje seje. Tu so jeli prihajati v dvorano drug za drugim zemljoradniki. Medtem je bil zapisnik sprejet. Besedo je povzel minister za konstituanto Marko Trifkovič, ki je dejal, da je delo narodnega osvobo-jenja zaključeno danes na Vidovdan, dan, ko se naš narod spominja strašne pogibelji in junaške borbe iz leta 1389, zahvaljujoč se za silne žrtve in napore junaških pradedov. Z današnjim dnem je zaključeno osvobojenje in ujedinjenje našega naroda, kar dobiva za naš uspešni politični, kulturni in gospodarski razvoj svoj trdni temelj v tej ustavi. Ta ustava je delo sporazuma vseh strank, ki so zastopane v skupščini. Kdor bo čital zapisnik ustavnega odseka, bo našel dokumente, da so pri ustavi sodelovale vse stranke v konstituanti. (Burno odobravanje večine.) V ustavo niso bile sprejete vse ideje, kakor so to nekateri zahtevali, tako ne komunistične, po katerih naj bi se ukinila zasebna last, dalje ideje onih strank, ki so želele, da bi se naša država po tolikih strahovitih žrtvah in množini prelite krvi uredila po sistemu, ki bi ne osigural moči in edinstva te države, to je po sistemu federacije in avtonomije. Isto-tako niso bile sprejete ideje republikanske stranke, da bi se monarhistični sistem zamenil z republikanskim. Ta ustava popolnoma zagotavlja vse politične pravice (Dr. Ivanič zakliče: „Ni resnica!") državljanom naše države brez razlike imena, plemena in veroizpoved anja. (Klic: „Ni res!") Ta ustava daje popolno volilno pravico vsem državljanom. (Klici: »Tako je!) Zgotovljen je pravi in resnični parlamentarni sistem. Ustava nudi temelj za pravo in resnično narodno vladavino. S tem so uresničijo ideali našega naroda, za katerimi je stremil toliko let, edinstvo narodne države, edinstvo naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Burno odobravanje.) Z današnjim glasovanjem na to ustavo vršimo veliko, resno, sveto dolžnost, ki jo imamo do našega naroda. Imeti moramo veliko in redko zadovoljstvo, da smo v teh težkih dneh vršili svojo dolžnost v korist in dobrobit našega naroda. (Burno ploskanje in klici »živio-.) Po govoru ministra Trifkoviča izjavlja predsednik dr. Ribar, da stavi načrt ustave na glasovanje. Predsednik zemljoradničkega kluba Vojislav Lazič izjavlja v imenu svojega kluba, da ne more glasovati za to ustavo, ker vlada ni sprejela njihovih za narod neobhodno potrebnih pogojev, in sicer 1. ker se agrarno vprašanje ni rešilo v korist siromašnih in širokih slojev na- roda, 2. ker načrt ustave ne stavlja naredbodajne oblasti vlade pod nadzorstvo skupščine, 3. ker se razdelitev države na oblasti vrši na go^podarsko-zemljepisnih načelih brez ozira na zgodovinske meje. Ta minimum zahtev zemljoradniškega kluba je vlada odklonila in je njegov klub dolžan, da glasuje proti ustavi. Nato čita poslanec Etbin Kristan dolgo izjavo socijalno-demokratske ja kluba, kjer pravi, da mera socral nedemokratska stranka ostati v opoziciji proti ustavi, ki služi kapitalističnemu režimu in ki ga utrjuje. Govornik lojalno priznava, da je socialnim demokratom in drugim opozicionalnim strankam v ustavodajni skupščini usp:lo doseči nekaj uspehov. Reakcionarne stranke so s svojim delom povzročile, da je ustava popolnoma reakcion Govornik pravi, da bo njegov glasoval proti vladnemu načrtu u ker se z njegovimi najvažnejšimi kami ne more strinjati. Glas ' njegovega kluba se ne sme na kak. koli način izrabljati v zmis^u. ki nima. Pridržuje si pravico, da se i gov klub $2 nadalje bori za izpremenr >o ustave v zmislu strankinega programa in ne dopušča, da bi se glasovanje njegovega kluba smatralo kot demonstracijo proti narodnemu edinstvo. Stranka ponovno svečano naglas?., da jc že dostikrat jasno izjavila, da je edinstvo naroda in države prvi pogoj za dosego naših velikih ciljev. Redi tega je stranka pripravljena, braniti edinstvo narod?, in države proti vsem napadom in spletkam s katerekoli strani. (Burno ploskanje v dvorani. Ministrski predsednik Pašič odobrava njegov govor.) Nato izjavlja republikanec Gjo-novič v imenu svojega kluba, da se izju vi ja za narodno edinstvo, katerega je treba braniti proti vsakemu sovražniku. Iz načelnih vzrokov je njegova stranka prisiljena, da glasuje proti ustavi. (Ploskanje pri opozieio-nalcih.) Po'em iz; ivlja poslanec B r a n d-ner v imenu kluba narodnih socialistov, da je treba branili narodno edinstvo proti vsakemu napadu in izjavlja, da se ne strinja z načrtom ustave in da bo njegova skupina glasovala pi Tajnik dr. Janjič prečih . > muslimanov iz Južne Srbije, da bedo glasovali vseeno za i dasi še ni podpisan sporazum. Predsednik dr. Ribar naz nato, da se bo glasovalo po vr. ... -Zemljoradnik Miša Popadič fradi-kalski disident) stopi na tribuno in prav«, da je primoran glasovati za ustavo, ker je narod mnogo žrtvoval za svoje osvobojenje in ker je vladna večina sprejela mnogo zemljoradniških amendementov. Dasi se ne strinja z ustavo, bo glasoval za njo. (Zemljoradniki očitajo radikalcem: »Evo vam ga, mi vam ga vračamo!" Burno ploskanje v sredini.) Nato preide zbornica na glasovanje. Tajnik dr. Janjič kliče na desni tribuni imena poedinih poslancev, tajnik Agatonovič pa na levi tribuni beleži glasovanje. - Ob 12.32 izjavlja predsednik dr. Ribar po kratkem odmoru, da je ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sprejeta s 223 proti 35 glasovom. Od celokupnega števila 419 poslancev je torej glasovalo 258. Dr. Ante Trumbič je glasoval proti ustavi z besedami: „To je slaba ustava za narodno edinstvo!" Dr. Hadžikadič(skupina dr. Spahe) pravi, da glasuje iz državnih razlogov za ustavo. Poslanec Hamid Kurbegovič glasuje za ustavo z izjavo, da mora to storiti, ker pripada skupini dr. Spahe. Dr. Momčilo Ivanič glasuje proti, poslanec Miljutin Jančič pa za ustavo. Poslanec Piletič je zaklical: „S prepričanjem da!" Govor predsednika dr. Ribarja. Nato je imel predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ivan Ribar tale govor: »Gospodje poslanci! Glasovanje o ustavi je izvršeno in ustava sprej m. S tem glasovanjem ste izvršili v ustavotvorni skupščini svojo končno dolžnost Prepričan sem, gospodje, da bo vsa naša javnost in vsi oni, ki jim je drŽava nad stranko in ki žele njeno končno konzolidadjo, pozdravil •: : ustave. (Živahno odobravanj:, burno ploskanje.) Ta vidovdanska i »tava bo značila zgodovini našega n i roda no junaških delili junaške >r •• vojske eno najsijaineiM sploh« Mi, i ;' imo dasfeS kot sodobniki, ne moremo dovoljno oceniti važnosti n 1 tadi ne važnosti dan I >vanja o ustavi. Sele nova (~ •' . ;> bo rn pravilno oceniti pomen vidovdanske ustave, kakor mi d?»ncs prav no oce njujemo vse one dogodke pr , ki so vodili d5 na o uedinjenja. Z glasovanj »m o tu ivi s a i se oddolžili pozivu, kater ga so nam stavili naši borci za osvr litev in uedi-njenje. Oddolžili smo se poz;vtt vseh onih, ki so žrtvovali za na^o di/iv?> življenje in zdravje. f\,;ei: Sira jn i \) V tem trenutku, na Vidov dan, po glasovanju o ostavi Vas poživljam, spodje, da se dvignete s svojih s .' " in se poklonite sencam onih ki so osvetili Kosovo in Dur ijskc vo mesto, ter |eče in vešala, 9 so na^ preganjali na:; n nakov, ki so v balkanski Ni -vojni ujedinili naš narod. (Vsi se dvignejo in kličejo: S 0 Z kraje, ki so bili stoletja p dj rn od naših sovražnikov ter tako oc!.' jeni od srca naše drŽave, slavne : i krvjo napojene Sumadije, a ki so bili osvobojeni po knmanovski bitki in veličastnem predoru srbske vo] 4 na solunski irenti, pom^nja današnji Vidov dan posebno svečanost. (Burno odobravanje.) Seda] je prvič, da imajo vsi kraji, svobodni in ne< \ |o usta- vo. (Odobravanje in Zi.ijo klici.) Zafa morajo z veseljem in navdušenjem j zdraviti današnji dan posebno n osvobojeni kraji, ker jim 1 ije m sigurno podlago za razvoj in na v gospodarskem, SOdjalnem in S] kulturnem pogleda, dalje tudi jada bo naša država izgrajena v i narodnega edinstva in nedeljivosti, !•:: sposobna odbiti vsak napad na nje integriteto, pa naj pri.le odkoderkol , od zunaj ali o I znotraj. (Odobravanje.) S to ustavo nista le deklarirana edinstvo in neodvisnost države, temveč tudi njena Ureditev kot m rar s sln\ 1 dinastijo Karagjorgjevičev (Burni klici „Živela dinastija Karagjorgjevičev! vela, živela, živela!-) v tem trenntfeu, ko so izvršili glasovanje za ustavo, gospodje, se spominjam tudi . i sivolasega vladarja kralja Pt ra. (Burni klici živijo), ki jc skupno s .svojim sinom, prestolonaslednikom Aleksandrom (živijo klic) osvedočil Ijnl našega naroda z dejanji in ami. Naj živi Nj.Vei. kralj Pei^r! Naj živi Nj. Vis. prestolon.asl. r . inderl (Burni klici: Živela, živela, [al ploskanje.) A vi gospodje :: : poslanci, ki ste danes sodelovali pri glasovanju, ki ste sodelovali pri razpravljanju o ustavi, ste izvršili svojo glavno dolžnost, katero vam je naložil narod, ko vas je izbral za svoje zastopnike v ustavotvorni skupščini. Z delom ustavotvorne skupščine moremo biti zadovoljni, ker smo vsi prepričani, da je sleherni od vas, kar vas je sodelovalo do konca, izvršil zavedno svojo dolžnost po svojem prepričanju, da tako koristi narodu in domovini. Zelo sem Vam hvaležen gospodje, da ste mi s svojim sodelovanjem pomagali pri izvrševanju moje težke in odgovorne službe. (Dolgotrajno odobravanje ¥ po vsej dvorani in navdušeni klici: Živel predsednik konstituante!) Po govoru predsednika dr. Ribarja so pristopili ministri k predsednik u vlade ter mu čestitali. (Zivio klici.) Nato je bila seja zaključena ob trinajstih, a prihodnja odrejena na jutri ob 10.30 z dnevnim redom: Zaprise-ženje prestolonasl. regenta Aleksandra in poslancev v ustavo. Pred poslopjem - 2 stran »SLOVENSKI NAROD-, dne 1. julija 1921. 14 t štev. konstituante je čakalo na sklep zasedanja mnogobrojno občinstvo. Ko so prišli poslanci iz konstituante, jih je občinstvo pozdravljalo. S silnim nav- dušenjem pa je spremljalo občinstvo avtomobil gospoda Pasiča. Vse Tera-zije so bile v zastavah. S Kalimegdana so grmeli topovi. Poskusen atentat na prestolonaslednika regenta.. -r« d Beograd, 29. junija. Prea# biro objavlja: Danes okoli desete ure dopoldne, ko se je Nj. Vis. re*» gent prestolonaslednik Aleksander po položitvi prisege na ustavo pe* Ijal v spremstvu ministrskega pred* sodnika Nikole Pašića, da izvrši pregled čet, je bila vržena s poslop* j a ministrstva za javna dela, ki se sedaj gradi, bomba. Udarila je v steber električne napeljave ter je že eksplodirala v zraku prej nego je prišel mimo voz z regentom. Rani* la je deset oseb, večinoma voja* kov. K sreči ni bil nihče smrtno ranjen. Napadalec je bil v tretjem nadstropju omenjene zgradbe ter je skušal potem, ko je zagnal bom* bo, pobegniti, vendar pa so ga pri* jeli delavci sami in mu odvzeli ob tej priliki tri bombe in revolver. Policija ga je komaj obvarovala pred razjarjenim občinstvom, ki ga je hotela linčati, in ga je spremila v upravo mesta Beograda, kjer je izjavil da se zove Spasoje S t e i i ć, slikarski pomočnik, rodom iz Tur* ške Komiže in da je snoči prišel iz Novega Sada z namenom, da izvrši ta atentat. To je storil v zmislu svojih principov. Takoj so spozna* li boljševiškega agitatorja, ki se je leta 1919 vrnil iz Rusije in ki je bil zaradi svoje agitacije poznan v ko* munističnih krogih pod imenom Trockij. Nj. Vis,, regent prdstolona* slednik Aleksander je mimo nada* ljeval pot ter je v vozu obhodil in po programu izvršil pregled čet na Terazijah. — Beograd, 29. junija. Atenta* tor je hotel s svojega mesta na stavbišču najprej streljati z revo!* verjem na regenta, ker pa mu je bila na poti neka ženska, je vrgel bombo francoskega izvora, ki je k sreči zadela bližnji brzojavni drog, eksplodirala in ranila pet vojakov. Po izvršenem atentatu je hotel atentator u teči z revolveri em v ro* ki, toda neki orožnik ga je prijel, kateremu pa je antentator ušel. Nato ga je ujel uradnik brodar* skega sindikata Lozič, ki ga je dr* žal, dokler ni prispela policija, ki ie odvedla atentatorja na policijsko ravnateljstvo, kjer je bil takoj za« slišan. Pri zaslišanju je bil navzoč tudi šef za javno varnost general Lazič. Na podlagi atentatorievih izjav sta bili izvršeni še dve areta* ciji. Aretiran je bil sluga komunističnega parlamentarnega kluba. Ko je zvedelo občinstvo za atentat, je priredilo regentu viharne ova* ci je. t Urednik Emil Modeli. Politične mMh —s. Politično društvo »Edinost* v Trstu je po svoji zadnji odborovi seji poslalo dr. Wilfaiui brzojaven pozdrav radi njegovega odločnega in Častnega nastopa ▼ italijanskem parlamentu. «= Regentovo potovanje v inozemstvo. Beograd, 29. junija. Regent Aleksander odpotuje po zdravniškem nasvetu zopet v inozemstvo, od koder se le moral vrniti vsled bolezni svojega očeta kralja Petra. = Obznana pravomoćan zakon. Beograd, 29 .junija. Včeraj je podpisal regent ukaz. s katerim se proglaša »Obznanac za zakon. = Dr. Snaho ostane še nadalje minister. Beograd, 29. junija. Današnja »Pravda« javlja, da je dr. Spaho preklical svojo ostavko in ostane se nadalje minister za trgovino in industrijo. Vsled notranje situacije v mu-sfimanskem klubu bo podal minister Karamehmedović najbrž ostavko. = Delavsko zavarovanje. Beograd, 29. junija. Regent Aleksander je podpisal naredbo o splošnem delavskem zavarovanju, ki stopi v veljavo a JL julijem 1922. .= Prepovedan nemški list. Ministrstvo za notranje stvari je s svojim sklepom od 24. junija 1921 J. B. št 18.630, prepovedalo razpečavanje v naši državi listu >Deutsch - osterr. Tagesztg.«, ki izhaja na Dunaju in piše proti interesom naše države. = Nota poslaničke konference Avstriji. Ker so organizirane tolpe oboroženih avstrijskih seljakov ponovno izzvale incidente na obmejnih sektorjih reke Mure, moteč pri tem tehnična razmejitvena dela, se ie razmejitvena komisija med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo obrrnla na poslaniško konferenco s prošnjo, da podvzame avstrijska vlada potrebne korake v olajšanje razmejitvenih del. Poslaniška konferenca je sporočene predloge odobrila in dne 30. mri a t. 1. izročila avstrijskemu poslaniku v Parizu posebno noto, v kateri je zahtevala od avstrijske vlade, da ukrene vse potrebno v zmislu predpisov, predvidenih v Členu 33. saint germainske mirovne pogodbe glede pomirjcnia obmejnega prebivalstva . =a Luka Baroš Jugoslaviji. Italijanski zunanji minister Sforza je v svojem ekspozeju o luki Baroš povedal to-le: »Toda če se je moral z ene strani ohraniti vzrok sodelovanja Italijanov pri upravljanju reške luke, se na drugi strani ni moglo upati, da bi bila bogata država, kakor je Jugoslavija, v katere posesti so ozadje. Železnice in izvrstna naravna pristanišča, pripravljena podpirati razvoj luke, ne da bi Imela pri tem sama korist. Tn mi smo smatrali, da moramo narediti v korist Reke, kar bi bili brez premišljanja naredili tudi sami zase, to je priznati Jugoslaviji lastnino nad stranskim delom luke. ki ga je Madžarska zgradilaobsu-saški obali izključno za promet s hrvatskim lesom. Kot lastnica luke Baroš, Iri jo bo medtem lo?alno vključila v novo ustanovo, bo imela jugoslovenska drŽava Izravno korist od tega. da obrne svojo trgovino proti Reki in ne bo imela vzroka za zgradbo novih pristanišč na svoji oba!!.« = Jugoslovenoiu v Itaiiti ie grof Sforza v svojem ekspozeju sporočil nastopno: »Poslanec VViifan — je zaključil Sforza — je rekel tukaj, da so bili Slovani Tulijske Benečije anektiram proti njihovi volji. Njemu in njegovim nasproti bi se mi lahko sklicevali na pravico zmage; zooerstaviti bi mu mogli dejstvo, da so Slovani prišli v naše doline: sklicevati bi se mogii na pravico do obrambe vrat naše hiše potom alpskega obroča, pravico tembolj popolno za narod, ki je trpel skozi Štiri stoletja zaradi tujih vpadov, čeravno ni on šel nikdar gospodarit v tuio hišo. Toda priznati moramo, da so to močni dokazi le za nas in da ie razumljivo, če se jim Slovani ne vklanjajo. Toda vendar je tukaj argument, pred katerim naši novi sodržavljani slovanskega rodu spoštljivo pripogibajo glave, in ta argument je: Svobodna država, v kateri se je po stoletnem nemškem, madžarskem in turškem suženjstvu združil in zedinil narod, s katerim se čutijo vezani po krvi in jeziku, je priznala v svečani pogodbi, podpisani v Rapallu, da morajo Slovani tostran Alp pripadati !e Italiji, tisti Italiji, ki je s svojimi 500.000 mrliči ne samo naredila dosežene meje za vedno še bolj svete, temveč tudi silno sodelovala pri osvoboditvi sosednega naroda. To tvori, Vi to čutite, dragoceno skupno imetje, ki mora stati nad preteklimi spori in strankarskimi mržniami. Vi ste to dobro občutili predvčerajšnjim, ko ste vsi odobravali plemenite besede poslanca Šeeka, Slovana, ki se ie skliceval na Mazzinija in prerokoval vedno bolj tesno prijateljstvo med obema narodoma, z (Medklici rosi. \Vilfana. Fašisti zanojejo Garibaldijevo himno. Predsednik zvoni.) = Masarvk o češkoslovaški zunanji politiki. »Intransigeant« priobčuje interviev predsednika Masarvka z dopisnikom omenjenega lista v Capri: Na vprašanje, če ne iščejo Cehi opore v sosednih državah, pri čemer je dopisnik nam i ga val na Nemčijo, je odgovoril Masarvk ter naglašal, da želi Češkoslovaška z miroljubnostjo okoli sebe ohraniti ravnovesje. O odnošajih Nemške in francoske, od katerih ie odvisen ves evropski položaj, je dejal: Nobeden teh narodov ne more sam gospodovati v rTvropi. Ko ie dejal dopisnik: Ne mislimo na to. da bi gospodovali, je odvrnil Masarvk: Vem to. Predsednik je dejal naposled: Zunanja politika se mora demokratizirati. Preveč še vplivajo nanjo metode predvojne dobe. = Zarota proti ruski sovjetski vlad!. Kakor poroča »Moniing Post« so zasledili veliko zaroto oroti sovjetski vladi. Zarota je imela namen, ustanoviti novo koalicijsko vlado med Lje-ninom in zmernimi komunisti na eni strani ter meščanskimi in socialističnimi protiboH deviškimi skupinami na drug strani. Aretirali so mnogo oseb. V ponedeijck zvečer je po dolgi mučni bolezni umrl član našega uredništva a. Emil V o d e b. Pokojnik je bil rojen dne 27. aprila 1880 v Ljubljani kot sin učitelj i ške ga profesorja. Matu-riral ie na ljubljanski gimnaziji 1898. na kar se je posvetil filozofskim in pravniškim študijam. Bil je član akademskega društva »Save«. Leta 1°4)9. je vstopil v naše uredništvo, kjer je ostal do svoje prerane smrti. Leta 1915 ie postal tajnik društva slovenskih književnikov in časnikarjev ter vodil vse odborniške posle do likvidacije te organizacije. Po prevratu je bil med ustanovitelji »Jugoslovenskega novinarskega društva^ ter deloval z vsemi silami na to, da se osnuje enotno jugo-slovensko novinarsko udruženje. Od 13. marca do 3. julija 1920. je bil odbornik tega društva, od 3. julija do 16. januarja 1921. predsednik do 13. marca 1921. pa njegov požrtvovalen blagajnik. Huda bolezen, za katero Je iskal leka tudi na jugu, ga je prisilila, da je odložil odborniške posle ter jih prepustil drugim močem. Pokojnik ni bil samo delaven na žurnalističnem polju, marveč se ie posvetil tudi literarnemu delovanju. Posebno rad je proučeval zgodovino našega naroda. Studii te zgodovine mu ie dal snov k romanu »Libera nos a malo«, ki je izšel L 1912. V rokopisu ie ostal prvi del zgodovinskega romana, čegar dejanje se vrši za časa Zrinjske-ga in Frankopana. Že bolan se je z vnemo lotil prevoda Julos Vernovlh romanov. Dva prevoda Jules Vernovih del v njegovem provodu je letos izdala »Narodna založba*. Štirje nadaljni prevodi so Že pripravljeni za natisk. Emil Vodeb je bil marljiv kakor mravlja. V te/kih Časih svetovne vojne so uredniški posli malodane izključno sloneli na njegovih ramah. Takorekoč noč in dan ie sedel ob uredniški mizi. pisal poročila ter sprejemal telefonske vesti. Ker je bi! od narave rahlega zdravja, se ni čuditi, da so mu končno klonile moči. da je jel bolehati. Kmalu po prevratu je težko obolel. Že takrat so ga zdravniki zapisali smrti, toda njegov krepak organizem je uspešno premagal prve začetke zavrarne jetike. Vrnil se je v redakcijo poln novih unov in načrtov. Zasnoval si ie načrt o nakupu velikega tiarvdno tiskarne« gg. dr. Karel Trii-ler, dr. A. Kokalj in dr. Danilo Maja-ron, za deželno vlado poverjenik g. A. Ribnikar, nekateri občinski svetniki, gojanke >Mladike« in drugi. Na Valva-zorjovom trgu je med zvonenjom zvonov frančiškanske cerkve zapbl >Ljub-ljanski Zvone pod vodstvom zborovodje g. Prelovca turobno žalostinko >Vi-gredc Sprevod, skromen, tih se je na to ]>oniikal po slavnih mestnih ulicah proti pokopališči] k Sv. Križu. Na 3v5arti-novi eeeti mu io J Ljubljanski Zvon« sape >Blagor muc, nakar so ga. val njegovi tovariši spremili do groba, kjer je imel po končanih obredih predsednik ljubljansko sekcijo JNU. g. Smodej kratek in jedrnat poslovilni govor: Spoštovani žalujoči, dragi tovariši! Mladega moža, dragega nam tov ari fra, Frno aprernili na njegovi zadnji poti. Iztrgala nam ga je iz naše srede zavratna jetika, ta čestokratna spremljevalka stražarjev in klicarjev javnega mnenja, časnikarjev. Naporen ]>oklio časnikarja, ki šahtova veliko žrtev od njegovih duševnih in fizičnih sil, je položil našega dragega tovariša Krnila na smrtno posteljo in ga spravil v prerani grob. Svojim prijateljem jo zapustil bridkost v srcih, ker bil jo človek poštenjak. Njegovo pero pač ni zapisalo nobeno žaljivko, njegova plemenita duša je bila nezmožna izročiti papirju savestno krivično s«>dbo. Bil je idealist. Kako je njegova duša plavala v nacionalnem zanosu, in na\dušenju, v najlepši dobi na-bega naroda, v dobi, ko >o bila dosegla kulminacijo idealna borba nagega naroda za nacionalno osvobojenje in vstajenje. Kako lepa. vznesena poročila o 1em narodnem gibanja, o veliki h narodnih taborih je pisal tedaj — pokojni naš Krnil. Doživel in slavil je vstajenje naroda, potom pa je legel £e mlad k počitku. Stanovskim tovarišem pa je bil več kot tovariš, bil je vsem iskren in drag prijatelj, kakor jih ima človek malo v življenju. Zato >Jugoslovansko novinar sko udruženje« prebridko občuti njegovo izgubo. Izgubilo ie ž njim enega najboljši, najmarliive&ih. na tudi najbolj veščih organizatorjev. Ob Tvojem grobu so poslavljam v imenu JNU od Tebe, mili naš tovariš in prijatej. Končal si težo svojega življenja, mi pa prevzamemo po Tebi Tvojo derlsčino, nezlomljivi idealizem, nezlomljivo voljo v dosego zastavljenih ciljev. Počivaj mirno, dragi tovariš, spomin na Tebe naj ostane trajen in dragi Naj mi 5e dovoljeno, da TI osebn« kot tovariš in nrijateli ob razstanku v duhu sezem v Tvojo tovariško desnico z vročo željo: >Na£videnje nad zvezdami!« Pogreb našega milega in dragega prijatelja je bil s tem svečano in skromno zaključen. Sijajna sokolska manlfestarjfa n ^sifelta. Iz nase kralfeisfns. — Svečan dine. Beograd. 29. junija. Nocoj ob 21. se je vršil na dvoru povodom sprejetja ustave svečan dine. na čast vladi. Dineja so se udeležili vsi ministri, nadalje predsednik ustavotvorne skupščine Ribar, člani ustavnega odbora Ninčić, Demetrović. Kur-begovlć, Hrasnica in Maglaj. — Praznovanje Vidovega dne ▼ Dalmaciji. Ministrski predsednik Nikola Pašić je prejel iz Skra* dina nastopno brzojavko: Skradin, 28, junija. S sodelovanjem vseh skradinskib meščanov in predstav* Bikov: .vojaških oblasti se Jc danes vršila v Skradinu svečana zahvala Bogu za doseženo svobodo. V na* sem splošnem navdušenju nismo pozabili na požrtvovalno delo na* ših očetov, ki jim ob tej priliki na* glasamo naše priznanje in zahvalo ter jim zagotavljamo svojo voljo za sodelovanje pri zaščiti in izgrad* bi naše mile domovine in vdanosti premdlemu zaslužnemu vladarju Petru I, in milemu regentu presto* lonasledniku Aleksandru. Podpred* sodnik občine dr. Kos, dr. Dobrota, j —d Osijek, 28. junija. Včeraj so se pričele tukaj velike sokolske svečanosti. Mesto Osjek se je odelo v svečano obleko. Vso hiše so okrašene z zastavami, po ulicah pa so postavljeni slavoloki s sokolskimi transparenti. V mestu je velika množica tujcev. Tekom vče-rajsnega in predvčeraj.-njoga dne so prihajali številni posebni vlaki, s katerimi so došle množico Sokolov iz vse na&e države. Zagrebški vlak jo pri-žel včeraj ob 3. zjutraj s šesturno zamudo. Sokoli so bili mod potjo povsod na-dušeno sprejeti od prebivalstva ter so iim bile na posameznih postajah prirejene velike ovacije. Na kolodvoru v Osjeku je pričakovala goste velika množica ljudi, ki je z velikim navdušenjem sprejemala goste. Zlasti prisrčno je bila sprejeta zagrebška podčastniška šola, ki je dospela v Osi'sk skupno s Člani zagrebške sokolske župe. V mestu samem je vladalo velikansko navdušenje in so bili Sokoli sprejeti povsod najprisrčneje. Tekom včeraišnjega dopoldneva so prišli tudi Osbi. ki jih je občinstvo sprejelo in pozdravilo na prisrčen način. S češkimi gosti ie doSel tildi sam starosta Češke obse sokolske dr. Schreiner in vodfa češkega sokol-stva Jendfieh Vaniček. Posebno številni so Sokoli iz Vojvodine in Srbije. Do-£le so sokolske župe iz Skoplja, Šuma-dije in Be-čke. Zastopane so vse sokolske župe jugoslovenskega sokolskega Saveza in sicer v tolikem številu, da se more popolnoma upravičeno reči, da je to največji jugoslovenski sokolski zlet, ki se je doslej vršil. —d Osjek. 28. junija. Tokom včerajšnjega dopoldneva so so vršila na okusno prirejenem zletišču tekme ude-ležncev pokrajinskega sleta, jugoslo-venskega sokolskega Saveza. Tekmovali so posamezni vzorni oddelki posameznih sokolskih društev iz vse naSe države. V tekmi je dosegel zagrebški Sokol I. zelo lepe uspehe tako, da se nnhnja med prvimi tekmovalci. Enako so dosegli tudi najboljše uspehe Sokoli iz Boograda, Novega Sada In Ljubljane. Gotovo pa niso zaostala za temi tudi druga društva, ki so pokn?ala letos poseben napredek v sokolski telovadbi. Popoldne se je vršil na telovadisču prvi poizkus za javno telovadbo* Tem Ttr jam jd prisostvovalo toliko ljudi, da so ! bile v6o tribune zasedene. Posebno odobravanje je izzvala zarrebška podčastniška šola, ki so ji glodalici priredili radi njenega odločnega nastopa velike ovacije. S frenetičnim odobravanjem in manifestacijami so bili sprejeti češki Sokoli in Sokoliće, ki fo nastopili s svojimi znanimi vajami, ki so fih izvajali na tekmah v Lillcju in ko so radi svoje tehnično izpeljave zbudile na-Yuui>enie vseh gledalcev. —d Osjek, 28. junija. Snoči jo bil prirejen na čast sokolskim goltom ko-merz, katerega sta se udeležila tudi kot zastopnik bana podžupan dr. Srčan in mestni župan dr. Hougol. Komerz je vodil podstarosta jugosloveaiskega sokolskega Saveza dr. Kavnih ar. Izročenih je bilo več zdravic. Goste sta pozdravila podžupan dr. Srčan in osječki mestni iupan dr. Hengei kot hišni gospodar. Isti večor se jo vršila konferenca predstavnikov in delegatov vseh sokolskih ž/ap naše državo. Na tej konferenci so se razpravljale važna sokolska vprašanja. Radi kratkega časa se konferenca nadaljuje jutri ob 8. zjutraj. —d Osjek, 28. junija. Danes dopoldne se je vršila na telovadisču svečana spominska slavost na čast Vidovega dne in pokojnega staroste jugosloven-skega sokolskega Saveza dr. Oražna. Vsi govorniki so v svojih govorih poudarjali velik pomen Vidovega dne za Sokolstvo. Obenem se fe v prisotnosti celokupnega Sokolstva in vojaštva, ki se ga je zbralo na telovadisču več tisoč, izkazala čast tudi pokojnemu eta-rosti ju gv-si o v enakega .sokolskoga Saveza dr. Oražnu. Za tem se je urrviilo Sokolstvo po župan ter je v nepreglednem sprevodu med sviranjem godb in sokolskih fanfar krenilo po mestu med velikimi manifestacijami občinstva, ki je v gostem spaiirju pozdrav jal o Sokole in metalo nanje z oken cvetlice in mahalo z robci. Na trgu pred voiažuico so Sokoli izvršili pred zbranim stare-šanstvom svečan mimohod, nakar je imel mestni Snpaa pozdravni govor na celokupno Sokolstvo. Govor je bil prežet z velikimi iugoslovenskimi mislimi in veliko navdušenostjo za iugosloven-sko Sokolstvo. Za njim je govoril med nepopisnim odobravanjem in navduše- njem vsega Sokolstva starosto Čcske obe.- sokolske dr. Schreiner. Ob 14. se jo vršil banket oreške ol>činc na esat Sokolstvu. Na banketu je bilo več govorov, med katerimi jo izzval največje navdušenje govor eeđu)slovaakega> poslanika na na som dvoru ministra Kaline. Z banketa sta bi i i odposlani pozdravni brzojavki regentu pre^tolona-slodniku Aleksandra in predsednik« češkoslovaško r publike Masarvkn. Popoldne ob l(j. se je prhali- prva Javna telovaii:a. K tel . Ibi, ki je trajala pozno do mraka, te je z'orula ogromna množici ljudi, ki zasedli prosi re M občinstvo (jo poal^lnjega kotiča. Ra< u-najo, da jo ,ilo nad 20.tXKJ ljudi. Vajo s-o so priče] • h nastopom vzornega oddelka Ot**ko oboi sokolsko, kakor tudi češkoslovaških Sokolić Naravnost viharno navdušenje in odobravanje pa so izvajale vaje oavoboj i a, kj iih je izvajalo celokupno ing - nslco Sokol- t-Uo. V oliko oe zaorilo na telovadisču, ko jo nastopila zagrebška podoasfoiska šola, ki i* prediiašaia vajo z oroljom. Kakor VČO* raj. so bile tudi danes v polkovnem vrtu velike svečanosti, ki se jib jo udeležilo na ti«?očo ljudi, med tem ko eo se vršilo v gledališča slavnostne predstavo na čas* goltom, —d Os^ek. 2h. Junija. Ko je bilo danes zvečer zbrano Sokolstvo pri večerji na prostranem '.rtu Grand hotela, je ravnokar do^la brzojavka od predsednika ustavotv >rvA pkir ,r l:t- dr. Ribcv-ja, ki je poročala o izidu glasovanja o ustavi. Vsebina ' " '■■> i bila takoj f?poročena prisotnim stotinam >olcolom. kar }e povaroollo nepopisno In burno kiicanjo: >£i\ola Jugoslavija 1 Sive! regent!* Fanfara zagrob&ke sokoLske župe je odsvirala vt»e tri 1 Imne ki 90 jih vsi prisotni posluSaii *t/>je. Po od* sviranih himnah oo so nadaljevale ny> ntfestaeije za ustavo, državo in regenta. — d Osjek, 29. ivniia. Dtmes predpoldne se ie nadaljevala seia delegatov vseh /up sokolskega r.<\* veza, na kateri so pretresli nadali* na inte-na vpralanjfl sokolske or-pjanizacije ter so MU sprejcH skleni in predlo.;'. H se bodo stavili iutri na. skupni se'i sokoloske^a saveza. Ob 11. je bila v gledališču dobro uspela akademija, na kateri so na* stoplM razni oddelki rcr so sc po. kazale vse finese, ki sc dajo doseči z racionalno telovadbo. FopoMne je bila javna telovadba z nekoliko popolnienim in izpremernrnim pro* c*rnrnoTn. Jutri odidejo Sokoli v vr» Jikem številu s posebnim vlakotd v Diakovo, da počasti i o prob vladike Srrossmav*er | a. —- — ... m — ■ — ■» ■ « ■ ■ i . r P-ilOTES VSSSfl. V LJubljani 30. junija 192L — LJubljana — regentu Alek« sandru. Kraljevski kabinetni pisar* ni je poslal ma^istratni direktor in županov namestnik dr. Znrnlk: Ob srečni spasitvi Nj. Kr. Vis. regenta Aleksandra sporočam vseobčo srč* no radost in domorodno navduše* nje, katera prevevata prebivalstvo našega narodni dinastiji in edin* srveni državi iz dna duše vdanega me&ta. Z globokim sočutjem misli* mo na vse, ki so postali žrtve besti* jalnega atentata. Bog Uvi nas kra* ljevski dor% ra5 narod in našo ustavno državo. — Proslava Vidovega dne v Ljubljani. Vidov dan, dan Koso« vega, je Ljubljana svečano prošla* vila, zlasti ko so je no Ljubljani razširila vest, da je konstituanta sprejela ustavo. Mesto ie bilo v za* stavah. V msli, skromni kapelici vojašnice vojvode Mišića je pra* voslavni svečenik prota Dlmitriie Janković opravil parastos za padle junake in mučenike jugoslovenske misli. V daljšem, iskrenem in vseh junakov omeni a jočem govoru ie Janković očrtal zmagoslavno pot od Kosovega do našega uiedinicnja. Omenjal ie nekatere tipične juna? ke iz borbe proti turškemu nasilju, tihe in skromne mučenike, ki so padli na poljih borb in slave. Para* stosa so so udeležili predsednik deželne vlade dr. Baltič, podpred* sednik Dobnik, poverjeniki Dem* šar, Jamnik in RibnUcar. Dalje za* stopnik mestne občine g. mag. rav* natell dr. M. Z«irnik in druiu na* čelniki državnih uradov, kakor tu* di general Dokič s številnim voia* štvom. Ob 10. ie biia v stolnici slo* vesna maša zadušnica, katero je eelebriral stolni prost in generalni vikar Andre) Kalan. Tudi te sve* čanosti bo se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. — K parastosu še om/enjamo, da je »Ljubljanski Zvon« in cerkveni zbor ruskih beguncev pel sveča* nostne pesmi. — Sprejet ie ustave je včeraj dopo'dne naznanil z Grada 101 to* povski strel. Streljala ie bitnica dravskega artilieriiskegn polka. — Zahvalna maša. Danea ob 10. dop. jo stolni prost g. dr. Andrej Kalnn opravil slovesno b!už!>o božjo v proslavo sprejetja OStSVS ob navzočnosti civilnih oblasti in vojaštva. — Prihod Češkoslovaških So* kolov. V nedeljo, dno 26. t. isu m 144. štev. #6LOV£iMSKI NAROD*, ane 1. juifja 1921, stran o. je pripeljalo 76 čeških Sokolov z brzovlakom v Maribor. Poleg telo« vadcev je prišlo zastopstvo pred* sedstva češke Obce Sokolske, med katerimi so starosta dr. S c h e i s n e r, načelnik dr. V a n i č e k, pod* starosta M a š e k nam. staroste Stepanek, dalje namestnica na* čelnice ČOS sestra Pechla.tova, znani sokolski skladatelj Pospi* š i 1 in mnogo drugih znanih sokol* skih delavcev, kakor sestra F u 5 i* kova, dr. Krist, Pelikan i. dr. V Mariboru jim je priredil mari* borski Sokol prisrčen sprejem. Za Jug. Sokolski Savez je pozdravil češko Sokolstvo br. dr. Fux, ki jih spremlja na poti v Osijek, za mark borsko župo br. dr. I r g o 1 i č. Za ČOS se je zahvalil na pozdravih br. starosta dr. Scheiner, poudarja* joč veliki pomen Sokolstva v boju za svobodo in združenje obeh na* rodov. Pri daljšem odmoru se je odpel i al vlak dalje. Povsod so Če* Ške Sokole pozdravljali prisrčno, v Celju pa, kjer je vlak ustavil, se je izvršil drugi prisrčni sprejem. V imenu občine je pozdravil Sokol* stvo novi župan dr. HraSovec, poudarjajoč, da jih pozdravlja kot prvi izvoljeni slovenski župan na tleh, kjer se leta 1910 ni smel se vršiti sokolski zlet. Za ČOS se je zahvalil namestnik staroste brat MaŽek. Povsod so bili Čehi pred« met prisrčni ovaciji. — Promovira! ie dne 24. L m. V slavnostni chorani dunajskega vseučilišča doktorjem vsega zdravilstva g. Ivan čeme iz znane narodne rodbine v Kranjski gori. Čestitamo! — Inženirski izpit. G. Ivo Krulc iz Kapel pri Brežicah je napravil 23. t. m. na oddelku kemiČno*teh* nologičnega inženerstva češke teh* niške visoke šole v Pragi inženirski izpit z odliko. — Ustanovni zbor Jadranske banke s Bedožcm v Beograda. V svrho pre-vzetja poslov podružnic Jadranske banke s sedežem v Trstu, nahajajoči h se t kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je vršil ustanovni občni zbor dne 29. t. m. v bančnih prostorih v L/ubljani. Predsedoval ja konoosionar g. Čiro Kamonarovič, ravnatelj Jad-danske banke, ki je pozdravil in predstavil zboru državnega komisarja g. Milorada Zebića, inšpektorja ministrstva trgovine in industrije iz Beograda. Po ugotovitvi, da je vsa delniška glav« niča v znesku 30 milijonov kron popolnoma vpl^vcans in na zboru zastopana, so bila soglasno sprejeta po ministrstvu odobrena pravila, V upravni avet so bili izvoljeni: g. Franjo Dnboković, veletržec s Sušaka kot predsednik; gg. Ivan Knes, veletržec iz Ljubljane in T. G. Stipanovic, nadravnatelj, Banke in štedione za Primorje s Sušaka kot podpredsednika ter gg. dr. Josip Ažman, odvetnik iz Liubljane, Ante Bognnović, veletržec iz Šibenika, Albert Bonetić, veletfžec s Sušaka, dr. Melko Čingrija, odvetnik iz Dubrovnika, čiro K amen a-rović, ravnatelj banke, doma \z Dobrote (Boka Kotorska) in Frank Sakser, bankir v Novem Jorku; v nadzorstvo pa gg.: Janko Jovan, ravnatelj Gospodarske zveze r. z. z o. z., Gustav Pire, predsednik Kmetijske družbe in dr. Otokar Rvbaf, odvetnik, vsi iz Ljubljane. Inspektor Sebić Jo Se poudaril na-, rodno gospodarski pomen današnjo ustanovitve, opozoril na odprto polje delovanja žirom skupne domovine, obljubil vso naklonjenost državne uprave in želel obilo uspeha novemu zavodu. Zahvalil se je dr. Čingrija, povdar-jafoč, da je zavod popolnoma nacionalen in da ee zaveda svojih domovinskih dolžnosti, na kar je predsednik zakjtt* občni zbor. Ban zgradbe in svetla Sokolu t. Odbor so prireditev se priporoča za tfretfe, k j ga zbirajo vodstvene dame na rajonskih sedežih; okrofni nadzorniki urejajo po potrebi izravnavo cvetja. Vsi sodelujoči dobe j o na sedežu rajona, društveno izkaznico za pobiranja Narodne noše in sokolski kroii dobro došli! Vsi sodelujoči so vljudno vabi leni na zaključni sestanek v petek, dne 1. folija ob 8. svceer v Malo dvorano Narodnega 3oma, da dobe zftdnia navodila. — Jugoslovanska MaHca. Pisarna po-fcratinskega odbora Jugoslovenske Matice v Ljubljani %e |e preselila Pred škofijo It 21/1. (polegr magistrata). Uradne ure so vsak dan razveo nedelj la praznikov od 8. đo 2. popoldne. Tukaj posluje pokrajinski odbor, dočlm ima bivša glavna podružnica tlublianska svoje prostore še vedno v Pra-lakovl ulld 6t 3, to pa toliko časa, dokler se ne ustanove ra posamezne mestne okra« f* samostojne podružnice Jugoslovenska Matice, kar se zgodi v pnd polovici meseca Julija. —Kako fabrldrafo klerflcalci rerofocfle občin za avtonomijo Slovenije? Iz Grli Silio Prejeli: V »Slovencu« smo čitali, da h tndl nal občinski odbor sklenil rezolucijo 2i avtonomfjo Slovenije. To Je navadna laž. V nobeni seji občinskega odbora al Mio o tem glasovanja. Pač je župnik predla zal resolucijo, bda niti socialni demokrati, ki ima i o večino, niti prhtaSI SK5 nfco zanjo glasovali. V nobenem sejnem zanlsniku ni besede o kakem glasovanju (Ta dopis Je značilen, ker kaže, kako globoko Je padla klerikalna politika. Radovedni smo, v kolikih izmed 200 občin, ki so — kakor piše »Slovenecc — le sklenile avtonomlstične rezolucije, so res sklenile Iste na enak ali podoben način kakor v Grižah!) — Nov Ust. L Splošno društvo Jugoslovanskih vpokojencev v LJubljani prient t juliji kdaistt svoje dnčtveno glasilo mesečnik pod Imenom »Upokojenec«, Za kako dolgo? — čigavi so čevlji? PiSeJo nam: Na Starem trgu št 15 v L nadstropju Je bila Zvezna tiskarna, ki Jo Je sedaj g. Pesek Preselil v lastno liiSo. Človek bi mislil, da bouo gospodje, ki toliko vedo povedati o bedi ljudi, ki morajo stanovati po vagonih, kar tekli na stanovanjski urad povedat, da Je Izpraznjen prostor za dve do tri stanovanja. Toda v tisti prostor niso spravili nobenega »vagonarja«, pač pa »stanuje« tam par tisoč parov (menda kar na vagone) čevljev. Če bo g. Pesek te čevlje razdelil med mestne ubožce, ga pohvalimo tudi ml — Zopet povKaae cene za Izdelke tobačne tovarne! Delegacija ministrstva financ v LJubljani objavlja uradno: Na podstavi odloka upravnega odbora samostalne monopolske oprave z dne 16. maja 1921, M. br. 8895 ih odobritve gospoda finančnega ministra z dne 5. Junija 1921, št. 3645 veljajo Izza dne 1. julija 1921 nove povišane cene za izdelke tobačne tovarne v LJubljani. Najfinejši hercegovski tobak, ki Je stal doslei 12 din. (100 g), bo stal 14 dia., fini turški tobak, zavojček po 25 g bo stal 3 din. (doslej 2 din 25 para), fini hercegovski, zavojček po 25 g, 2 din. 50 para (doslej 2 din 25 para), srednjofini turški, zavojček po 25 g bo stal 1 din. 50 para, najfinejši oerski, zavojček po 25 z bo stal 87 in pol para. domači tobak za pipo 75 para Cigarete bodo stale in sicer: egiptovske 22 para, dame 12 para, športke 10 para, ogrske 5 para; s motke bodo stale in sicer trabuke in britanike 1 din. 50 para, operas 1 din. 20 par^^viržlnke 1 din. 10 para, por-torlke 75 para, brazilke 75 para, viržlnjo-za 60 pari, namesane Inozemke 60 para. kratke domače 50 para, klobase bodo stale 1 kg 40 din. itd. — Smrtna kosa. Umrl ie v občni Javni bolnici v Ljubljani rodbini VerbiČ sin Marjan, učenec 4 razr. vadnice, P. v m. — Razstavo ženskih ročiriti del le priredil osrednji zavod za žensko domaČo obrt v svojih šolskih prostorih na TurjaSkem rnru 3, II. Po mizah in stenah so razvrščeni razni predmeti: prti, prtičf, damski robčki, otroške oblekce, damske kmetske bluze, vratniki, torbice, gumbi raznih oblik, raznovrstni motivi za všivanje ter najrazličnejše klekljane in šivane čipke. Posebno okusne so otroške oblekce, okrašene z zorenj skimi in belokranjskimi vzorci. Vezenje je belo in pisana Polesr domaČ;h so zastopane tudi druge tehnike: tole-do, filet in biserna tehnika. Motivi so starejši in novi, moderni. Zelo lepo sta izvršena državni in mestni grb, obdana z lavorjevim in Lpovim vencem, Vsi predmeti so izvedeni % vso preciznostjo. Dasi obstoja ta zavod (pod spretnim vodstvom g. nadzornika Vogelnika) jedva drugo leto, so uspehi kar najboljši. Želeti je, da b! bil njega obisk v prihodnjem šolskem letu še obilnejši. Razstava bo odprta do 2. julija, vsak dan od 8, do 12. in od 14. do 18. Pripornnimo, da so razstavljeni predmeti tudi na orodai po zelo zmernih cenah, — Važna določila novega brzojavnega pravilnika, ki stopi v veljvo dne 1. julija t 1. Stranka, ki hoče predano brzojavko naknadno ustaviti, ima to svojo zahtevo staviti brzojavnemu uradu s kolkovano pismeno vlogo (2 din). Vse vloge in reklamacije glede brzojavk se morajo kolkovati, kolkovi-na znaša 2 din. Ako stranka zahteva pismeno rešitev, pa še 5 din, (skupaj 7 din.) Pristojbina za skrajšane naslove velja 480 K na leto. Vse privatne brzojavke, ki se predajajo od 20. v soboto do 8. v ponedeljek, se taksirajo m obravnavajo kot »nujne«. Brzojavke za osebe, katere stanujejo v istem kraju (mestu), kjer je brzojavna postaja, a jc njih stanovanje oddaljeno več kot 2 km od postaje, se dostavljajo proti potnini od 2 din. za vsak celi ali začeti km (po noči 4 din.). Brzojavke za zunanji dostavni okoliš se dostavljajo s posebnim slom do daljave 10 km in samo takrat, ako je potnino plačal, oziroma polog založil pošiljatelj brzojavke. Potnina iznaša podnevi 2. po noči pa 4 din. za vsak celi ali začeti kilometer. Na to določilo prav posebno opozarjamo občinstvo, ker se vse druge brzojavke za zunanji okoliš obravnavajo kot pisma. —. Kmetijski pouk na ljudskih šolah se bo vsled naredbe šolske oblasti s pri-četkom šolskega leta 1921/22 na vseh osnovnih šolah moral temeljito vršiti, zlasti pa tam, koder so šolski vrtovi. Ttidl deška ročna dela za učence treh višjih raz« redov se vpeljejo kot učni predmet —■ Potni listi v Ameriko. Ameriški konzul v Zaerrebu naznanja v zvezi s nedavno priobčeno objavo, da ne bo delil vizov do 5. Julija 1.1. mw Velika tatvina. Neznan vlomilec le vlomil v stanovanie dr. Ferdinanda Souvana na Kongresnem trgu št. 15 ter odnesel 20.000 K vreden zlat kolje s safirom in 15 brilianti. Tatvina je bila Izvršena v času od 10. maja do 24. jnulja, katerega dne so sele zapazili izgubo dragocenosti. —Kje is pollcds? V dveh gostilnah ob Vodovodni cesti ss večer za večerom in to čez policijsko uro •* pijančuje in uganjajo notri orgije, da bi človek mislit, da Je na kaki gmajni — Kilogram novega krompirja stane na našem trgu — reci la plšb pet kroni čudno je to, da so cene na Štajerskem za vsa Živila, za polovico nižje kot na Kranjskem, dasf živimo pod eno vlado In imajo napr. v Mariboru tako tržno nadzorstvo kakor ml v LJubljani. — Poiavedba. Martin Ferjan, svoje časno železničar v Trstu ie naproSen, da naznani nemudoma svoj sodanji na, slov odvetniku dr. Josipu Wilfann v Trata. Kultura* — Kongres Udruženja gledaliških Igralcev SHS v Ljubljani so radi poznega skončavanja sezon v nekaterih gledališčih ne more vrSiti 2., 3.. 4. in 5L t. m., temveč prične dan pozneie t. i. 3. t. m. in skonča 6. t. m. V nedelio, 3. julija v opernem gledališču slavnostna akademija, pri kateri sodelujejo vse prve operne moči Jugoslavije in celokupni zbor »Ljubljanskega Zvona« ter operni zbor iz Zagreba in Ljubljane. V dramskem gledališču dramska predstava »Gospodična Pavla« (igralci mariborskega gledališča). Ostale dni se igra samo v opernem gledališču in sicer 4. julija »Divji lovec«, reprezentanca Slovencev Maribor-Ljubljana, na Čast došlim gostom. 5. julija dramska predstava »Ženitba« (Zagreb). 6. julija dramska predstava aPljusk« (Beograd). 7. julija opereta »Poljska kri«. (Zagreb). Vstopnice za vse predstave se lahko rezerviralo od 28. t. m. dalje od 3. do 7. pop. pri blagajniku Udruženja gledaliških igralcev, tovarišu Jožetu Prenovcu, v prostorih Udruženja (dramsko gledališče, pritličje desno). Ker ie za predstavo med ljubljanskim občinstvom veliko zanimanje, so tem potom ljubitelji gledališča obveščajo, da naj si vstopnice k predstavam Dre-skrbe pravočasno. Driistuefie nesli. — CirJI-Metodova podru/niua za Grobeino in okolico priredi dne 3. julija ob 3. pop. ori g. Vugi na Grobelnom veliko ljudsko veselico. — Kolo jugoslovenski« sesler ima svojo redno odborovo sejo v ponedeljek, 4. juh ob 5. v risalnici Mladikjl TnristfMa in sport. — Izid nogometne revanehe tekme v Zagrebu. Na včerajšnji revandic-tekmi francoskega in zagrebškega kombiniranega moštva je bil izid 4 : 1 na korist Zagrebčanov. Francozje so bili torej poraženi. — Rezultati nogometnih (eJćetn 29. junija. Ilirija rez. : Primorje 4:1, Sparta : Hermes (prvenstvena tekma) 6 : 1, Jadran : Akademiki (prv. t.) 5:0, Svoboda rez. : Henres rez. (prv. t.) 4 : t. — Ilirija : Viktorija, Zagreb'. V nedeljo 3. fulija se vrsi na prostoru Iliri-, ie tekma med prvorazredno zagrebško Viktorijo in Ilirijo. Pričetek ob 18. uri. — Prvenstvene tekme 2. m 3. Julija. (Službena objava L. N. P.)' Primorje : Akademiki ob pol 17. uri, sodnik g. Kepec. — Sparta : Jadran ob 18. uri, sodnik g. Jerala. — Jadran rez. : Hermes rez. v soboto 2. julija ob pol 19. uri, sodnik g. Mlinar. — Vse tekme se igrajo na prostoru Sparte. — Kolesarski pod savez za Slove« nUo se ustanovi v petek, 1. julija ob 20. zvečer v pisarni »Športne zveze«. Z ozirom na ogromni pomen te ustanovitve za ves nadaljni razvoj kolesarskega Sporta, pozdravljamo z veseb'em ta korak napredka. -~ Kolesarska dirka Llubliana*— Vransko — Ljubljana se ie izvršila v nedeljo s prav lenimi uspehi. Starterju g. majorju Jakliču se je prijavilo 17 dirkačev v dveh skupinah, lahka In težka. Vozilo se je v prav živahnem tempu. Progo, dolgo 100 km je prevozil prvi znani prvak Šolar Josip v 3 urah 29 min. 40 esk., tik ob njem pa je došel na cilj Ogrin kot drugi Tretji Siškovič v 3 : 36 : 00, četrti Goltes, peti Škrajnar. V težki skupini je zmagat Zanoškar v 3 : 44 : z6, dratri je bil Pečmk. tretji Meze, četrti Šimenc. Rebolj je imel dva defekta in je izstopil, Kraška enega. Smrtna cssrcča i Kamnllb planlsab. Turski žleb nad OkreŠljem v Kamni Škili planinah Je ena najnevarnejših, skoro vratolomnih turistovskih partij v naših planinah, partiia. katero podvze-majo zelo spretni, drzni in izurjeni turisti, opremljeni z najboljšim orodiem. Mladi člani turistovskega kluba »Skala*, kaj radi zahajajo v Kamniške planine, nekaterim so znani vsi divje-romantični kotički teh planin. Turski žleb ima dve. skoro navpični, visoki steni. Za praznike in kef le bil obenem zaključek šolskega leta na srednjih šolah, je pohitela številna šolska mladež v planine. Tudi mlada turista, člana »Skale«; gimnazijec VI. razreda Vladimir K a j z e Ij, sin g. prokurista Ljubljanske kreditne banke in šestorealec Dragotln T a v z h e r, sin bivšega lesnega trgovca, ki je padel na italijanskem bojišču. V ponedeljek sta oba 161etna turista, iskrena prijatelja ob 2. popoldne odhajala na Kamniške planine. Z živežem za dalj časa preskrbljena, dobro opremljena sta v torek zjutraj dospela do koče na Okrešlju, odkoder sta imela namen napraviti razne turistovske partije. Takoj isti dan sta odšla pod stene Turškega žleba. Nameravala sta z 25 metrov dolgo vrvjo preplezati navpično steno. Prvi je plezal po vrvi Kaj zel] in Je srečno dospel na višje stoječo potico. Na spodnji polici pa ga je čakal Tavzher. da mu pomoli vrv. Bila sta visoko nad prepadom. Tavzher Je svojemu prijatelju zaklical, naj bi mu nekoliko nižje spustil vrv, da bi se ie oprijel. V trenotku, ko je prijel za vrv. je Tavzher z ozke police spodrsnil in napel vrv s tako močjo, da Je Kaizelju kar desno roko obdrgnilo in skoro mišičevje prerezalo. Kajzelj ni mogel tovariša obdržati. Nesrečni mladenič ie padel v globino. Kakšna je njeeova usoda, dotiki ie ni znano. Nesreča se je zgodila V torek no- . poldne. Okoli 6. zvečer je mladi Kaj- j zelj dospel po velikih naporih ko na Okrešlju. Na Vidov dan se jo napo-tila več mož in turistov brojeca rešilna ekspedicija \z Solčave na Tursko goro, da od tam poskusi priti do nonesre- j Čenča. Danes zjutraj so odšii tudi iz ; Kamnika nekateri turisti in lovci, da 1 ro>Ho ponesrečenca, o katerem se ne veda Z? ie pri življenju. Na teb mestih v Kamniških planinah je bilo žq več smrtnih turistovskih nesreč. Pred letom dni :'e smrtno oo-nesreci] Cc!;a:i 7osck in pred nekaj le.i dijak Petrič pod Križem. — V ljubljanskih turistovskih krogih It vest o nesreči vzbudila globoko sočutje fclfclMFHiJfrl lfi aJii iUsđd ■I PRISEGA REGENTA ALEk% SAN DR A IN POSLANCEV. — d Beograd, 29. junija. Ob 10.17 so bile galerije konstituante že napolnjene z občinstvom. Ob pol enajstih so vstopili demokratje s Pavlom Angjeličern, na čelu in zemljoradniki z g. Lazićerrt Zavzeli so svoja mesta radikale! in muslimani. Dr. Trumbič je sedel r;i desnici pri socialnih demokratih. Poslanci samostojne kmetske stranke so vstopili z zelenimi vejicami v ^umbnicah. Nekoliko minut r°; tem je vstopila vlada in predsednic štvo skupine. Predsednik dr. Ribar otvori sejo. Tajnik prečita zapi T,::v prejšnje seje, ki sc sprejme. Seji so prisostvovali vsi inozemski posla* niki v slavnostnih ohlekah s svo* jimi damami. Ko preide skupščina na dnevni red. odredi predsednik majhen odmor in prosi poslance, da počakajo na prihod regenta, ki ho prisegel na ustavo. Ob J0.43 ie stopil predsednik k vhodu skupščii ne, točno ob 11, pa ic vstopil roi gent, burno pozdravljen b ploska* njem? in živio?kiici od vseh prisot* nih poslancev, kakor tudi od £a!e* rije. Regent priseže po poslovniku. Po zaključni besedi »Amen« se po« novi frenetično pioskanje. Ob 11.0(3 je odšel regent, katerega jo sprem* ijala vlada in predsednik skupščine. Pred poslopjem konstituante se na« haja mnogoštevilno občinstvo. Po kratkem odmoru se je potem seja nadaljevala. V dvorano vstopijo tudi socialni de&riokrati in republi* kanci. Vsi poslanci so prisegli so« | glasno, ponaviiajoč besedo za be* j sedo, kakor jih je po poslovniku izgovarjal predsednik sknpsčine. ! Ob 11.15 prosi predsednik poslan* • ce, da firodo vsi na pregledovanje Četi ki se je; vrnilo ob 11.45 v pri* ; sotnosti vseh diplomatov, oficir* akega zbora, vojne mornarice, po* slaneev, novinarjev in mnosobroi« j ne^a občinstva, ki je na hodnikih j ploskalo in klicalo živio. Defilira* ; nje so otvorili invalidi, za njimi pa je sledila kraljeva garda na konjih m peš s svojimii sodbami, potem pa j mornarica, vojna, akademija, pod* oficirska šola, IS. pespolk m arti* M eri j a. V zraku so številni aeropla* ; ni izvajali loopince. Ob 12.45 ie bil končan pregled čet s ponovnim 5 ploskanjem in vzklikaniem rciien* tu in £. Pašiču. Vse mesto je okrašeno t zastavami v vseh narodni;t barvah« Manifesta ci i e je ves čas spremljalo grmenje topov. PROSLAVA SPREJETJA USTA* \ VE V SARAJEVU. ~- d Sarajevo, 29. junija. Včc* raj na Vidov dan sc je raznesla po 1 mestu vest, da je bila v konstituan* j ti sprejeca ustava, kar ro popoldne J oznanili meščanstvu tudi topovi s 101 strelom. Danes dopoldne je bil ponovno Ustreljen 101 strel, ki je j poročal, da je regent prcstolonn* ; slednik prisegel na ustavo. Zaradi j te vesti je zavladalo med občin* j stvom navdušeno razpoloženje. VLADNA KRIZA V ITALIJI. — dRim. 2°. junija. Po izroče* ni ostavki bo italijanska vlada na* j dalje vršila svoje funkcije, da ohra* j ni red in mir ter da bo vodila teko* če posle. Giolitti je zaprosil parla* | ment, naj glasuje za začasni prora* » čun. Proračun mu jc bil dovoljen j za prvi mesec, v katerem ča^u se | mora rešiti vladna kriza, Listi pri* občujejo komentarje o vladni kri* zi ter so po več »ni mnenja, da bo naslednik Giolitti*a kater? njego« vih prijateljev. Pri tem sc imenuje* ta prod vsem A. Bonomi in N. Or* lando. Danes bo kralj razpravljal z odličnimi pol da čuje njihovo mnenje. Sprej 1 b ^> tudi picdsedni* ka senata in parlamenta. LUKA B 1 n \ OD ARDITOV? — d Rini« 29, junija. Kakor pot' ročajo z Reke, je v basu dentonstra% cij proti jugoslovens'cim zahtevam prekorači! del ard'^ov Rečino ter zasedel luko Baroš, ch: H na runa* čin dokazali, da pripada ta luka svobodni dr r: a vi KekL Ostali de* monsvranti so poskušali priti na pomeč temu malemlu oddeOca ar* ditov. Prišlo je do spopada s stra* ia ter je bilo pri * ptild i veC oseb ubitih in ranjenih, REKONSTRUKCIJA BOLGAR* SKE VLADE. ~ d Beogrr ± 29. juniji, Stota* bidijšhi je izvedel ponovno rekom struk-:';o svojega lobineta, Rctov, predsednik sobranja, jo prevzel portfelj ministrstva proaveto^ Gjordje Tomov, bivSl podprcdsco% nik sobranja, jc prevzel portielj ministrstva za notranje zadeve Minister Atanazov je podat ostav« ko. Ta preesno^a vlade je ojacila njen položaj. KQXVFNCtt\ z [TALIJO PfeOfI HABSB1 anom —d Beograd, 28« tuniia Pn ^Mro objavlja- Da bi so zagotovile dobrote iniru, dosežene za ono ^no vol kih žrtev povodom vojno preti Avstro - osrr* ski monarhiji, sls BO vlada X>. Vrl. kralja Srbov Hrvatov in Sli ranoev in vlada X>. Vel. kralja Italija sporadnuaslt, da iklenota to ćonvencifo in *ta v ta naiaen luieuuvali kot delegate \ift«le Srbov, Hrvatov in Skrveooev mini-str=»kes[a predsednika <*.r. Milonkf\ Ves-niča, annaiijega punistra dr. Trunibiea in nnanenega minitr t Kosto Htojsnovl* ća^ t. vladp. Italija niinistrsaogs pred* sodnika Giolit:ija, simanjeaa adnlstrs prefa Sfbrao in voinecrn ministra l^ono-mi>.. ki to ?e Oo -.... -Mi nastopno: 1.) Obe vladi se rsajemno obvesnj rta, da l»o-.* i -kr! za «?t-M:* •-■» ! ."hV • i rvanje mirovnih po^odv>. ?V1 enih v at Gor* mainu in TVianonn V tn aamen boatp pođvzeli pogovorno rso politično ojkrope, primerne sa pteuisSKsv pov^-nt-kn habsnoriko dinastijo na prsato] Avstrije in Orr^ko. 2.) Obo pogodi "ni vin-! i SO O »ves ujeta, da bosta druga-cbnagi nudili diplomatsko pomoj, ki }0 hosra smatrali za najbolj rrimomo V ta naroon. S.) v anhs t^tra spoiaaasHl so oho pofrodbenl vladi obvsanjsts^ ml»ft Ocrr^ko. in da bosta stali v tesni zvozi ^lodo ir.od.oohojnojra ob\'o?ćanj?. o tem. 4.) Italrjanska vlada |e h Badovolistvoni dozuaH o sporaanmn, H obstofi, i^po-volnjujoč namene tega aporasama mM vlado Srbov, Hrvatov in Slovencev tor vla osikosiovasld vla-o riđepal ' k^?rn-koli nov fmoraanua, sa booi '; i vladi aporazumoli prej, aago jiii bost1 adejsi< vovali. 50 Ta konvencija ostane v vo-Ijsvi dvo loti no izmeo:avi ratifikaelr\ Obnoviti ?o moro z i-'rim rokom ako »e Šest tednov ^re: no odpOVO« Ta korf-voneijB =e n ttfieira v as^kralšem roku in so ratifikacije hanonjajo v Beo-fTViAu. ali 1 Rimu. Shle^j > v Pannllu, i 12. novembra 1920 B " i Dr, V>\ rito Vosnić, dr. Ante Trnmblđ K<>etA I Stofarovi(?. '^rof SiOTBa, TJonohi. ZVEZA MFP TURSKO, RUSIJO IX AFGAKI6TAKOM. —d Kauen, 20. fanija. Kakor poroča dopisnik listo »lloiningpostt i" Carigrada, jo bila izobešena oTifi/dno zastava na prvem arganistaiiskon posla- ni?tvu v Tn^ki o7i rri-'r.nv i 1 Ij:^-viSke lokacijo in r.af.fopnikov k., hi n- ta ^ftistafo Komaj pafta is Andore. Kemal asa san |o dvignil zastavo ter je na-jilašal oh io\ priliki, da. Jo zvtra med Rusijo, Turško in Afi:a.nir! n.ijveejo varnosti za bodnenost i ; bo poataai rešiteljica vseh tlačenih n rodov. — S Prevoz blaga oa progi Sp^ic-Radgena. Službene Kovino prtobJuJeJo novo naredbe o prevozu biaga meJ postajami naše države In postajami na progi Gornja Radgona-Ljutomer k.>t tranzit po avstrijski progi Spllje-Raugona ter postajami av-strtjske ropublUw ket tranzit po progah naše države. —Z Nakupovanio plemenske ao-vodl v Sloveniji. Po naroČilu kmetijskega ministrstva v Beogradu se ho v drugi polovici julija in v avgustu t. 1. nakupovalo za Črnogoro po rosehm komisiji krave do petega leta. tehce nad enim letom In bike v starosti od i do 2 let. Kupovalo se bo izključno le živino enobarvnih pasem, t. i. sive, pšenične in bele barve. V svrho lažjega nakupa so hodo vršili plemenski se mi v sledečih krajih: Grosupije, Velika Loka, Velike Lašče. Stična, Št. Jur oh Juž. žel.. Laško, Bre2icc Sevnica, Slo-vcnjgTadec in Slavenska Bistrica. Dne- vi pleirenskih se.im v ge bodo pravočasno naznani:!; živinorejci, !:l imajo pdveč označena plemen I x fivine, naj jo predstavijo aafarrKJvahii K »mislil na teli sejmih. Kraji, ki Imajo oadproduaV cijo na zgoraj opisani grvini in kjer bi se lahko račimilo na nakup yi vi 30 iflav, sc lahko po pristojni občl-.l aH ži\ino(bike)rejs!ri sadi 1 -i pri'avijo na poverieni?tvo za kmetijstvo V Ljub-IJanl. _ FelKcieđbea p.^ica volijo pasmo so jo ziru-bila 3 mesece -tira in sldii m\ ime Vaa. Komur jo kaf znano o n^oj so prosi, da BpOffoSI preti nagradi fconjskoani mesarju ca Rimki cesti »t 19. — Zatekel bo je po3 voiičjo nasme. Kom. povo uprav. Slov. Naroda. Glavi:! urei.t'k: Rjsto Pustoslem^k. Odgovorni urednik: Božidar Vodcb, , Zadružni reffior. Glavni Zadružni Savez SHS Beograd traži reviicra za reviziju saveza zadruga svojih članova. P lata revizora 1500 dinara mesefno i revizorski putni troškovi. Ponude valja poslati na E2av-ni Zadružni Sq?bx da 15. jala. Beograd, Resarska 15. 4450 nevino z uluoni v Mariboru, ropolnoma opremljena, prav nizka najemnina ter vknjižena zakupna pogodba obratnih prostorov tudi s prevzemom stanovanja z lepo opravo sc posebno ceno takoj proda. Ponudbe pod „Vinski trgovec 1922" Maribor, glavna pošta restante. 4431 llnietovaSciTIozorl" Neverjetne uspehe dosežete pri praSčih govedi itd. ako prime&ite l;rmi redilni prašek Ecdin lekarnarja Pčccclifa v Ljubljani. II 68 godala, loke. pihala in potrebščine. Strune na drobno In debelo. Specijalitete: Reliance, Black Ends, Elite itd. Popravila iz prve roke, strokovno in ceno. A. Mušić, Ljnoljsna. Šelenbtirgrva ui« 6. proto se po ceni kom-|o knice nleino sedlo. (tiotkaa) Poizve se Lončarska steza štev. 4. IšEb seppilBtBfi feuhf^FiGa za družino, dobra gospodinja. Plača po dogovoru. Oskrbntstvo fuiise pri Ljubljani, 4424 fife« stnnoranle iz 2 sob, kuhinje in pritiklin v Sv. Petra okraju za mirno solidno stranko z enim otrokom za takoj Eli pozneje. Nagrada: stalne ugodnosti pri kurivu ter dobra plača. Ponudbe ped »Stalen trgovec« poštno ležeče, Ljubljana. 4425 Hiia proiaiia. moč, so sjjrejsae za modno trgovino. Pismene ponudbe na P" MagčiŠ, Ljnb2|aaa. 4415 špedicifslta V.vma m Ima na prodaj Knežji gozdni nrad v OnlGi&icir posisja Eonitce. Ponudbe je poslati najkasneje do 15. julija 1921. ■■-<- 9 vdm ca Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjeuje. 2535 9A v." 800 m znofrrj In aimaj dna« Stih cevi. po 2 coli in 1 colo in poi širokih. Naslov: Leopold .. L. i, pošta E?csi3k2 gora &t. 32, Gorenjsko« 4453 in sicer 3 vagone 20 mm, 7 vagonov 25 mm, 1 vaeon 30 mm, 2 vag. 50 mm in 1 vagon /o mm — smreka, hoja in bor — od kojih je c0% vzporedno blago, ter več vagonov bukovega S v Novem mestu na Glavnem trgu, posebno pripravna za gostilno, trgovino a i obrt, z velikim dvo, iščem, lepimi stanovanji, pritiklinami, kopalno sobo, hlevi, remizo itd. Proda se tudi šupa v mestu. Pojasnila d.ije lastnica *t* Ana Slane, Gradišče pri Šest Jerneju Dolenjsko, 4456 = okna podboji (Stoki) in Itsene rolete se predajo. — Trnovska ulica 15, I. 4455 Kavarnarsliesa kuharja in plBtiiDesa Mim itče prvouzredna kavarna v Sloveniji. — Pismene ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Kavarnarski obrt 44G1" Naprodaj velik krasni hotel in lavama na Hrvat-vat^kem. Veliko ključavničarstvo, krasna posesiva v mestu. Trgovina z gostimo in pekarno na deželi pii Celju. Kmetijska po3er.t,a od 8 do 50 oralov Z inventarjem. Lepa trgovina in 6 oral zemlje na prometnem kraju. Pokra mlini, gostilne, hiše, vile, obrti, cjozdi in dr. Naslov Karol Breznk, Celje, Dolgo polje 3 Razno pohištvo, dobro ohranjeno, se tafcaj proda po y.^Io cea u Naslov pove narava Slovenskega Naroda. 4164 Bollšl otrsk, bi imel svojo posteljo, se sprejme v dobro oskrbo proti plačilu. Ponudbe pod .Otrok 4442* na upravništvo Slov. Naroda. 4142 absolvent grafičnega zavoda na Dunaju, išče za dobo počitnic zaslužka. Sprejme načrte in izvršitve vsakovrstnih reklam (lepakov), ornamentalniii okraskov itd. Ponudbe pod .Grafik 4*41* na opravo Slov. Naroda. 4441 Ceo© sa orods lepa moderna hrastova s.?.a:n.-c.i-Ogieda se lahko ori Franc Prekn. mizarskem mojsL-c, Dravije 1 pri li'nbltanl. 4443 wm ® bMflfftis, starejša, dobra moč. Kupi i;e: piser-ci&La opremo, mizarsko orodje, železne okrogle stopnice. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4409 R G O VIN z mesenim blagom v vcčj.-;u l:r:;j . venije vzamem v najem ^.i pa vsto] im kot drožabnlk. —■ r^nudbe na opravo Slov. Naroda pod »Mešano blago 4446" stara IS let, izučena v trgovini z mešanim blagom in deželnimi pridelki, z lepimi spričevali, išče službe Nastopi lahko takoj. — Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod ,Št. 5000/4463" Sodaoian f Popraviti imam več sto sifonskili steklenic. Kdor bi bil voljan prevzeti popravilo, naj piše na upravo .Slovenskega Naroda, pod št. 4471. rv» prekrasna lega, 15 min. od električne, vili podobna hiša, gospodarsko poslopje, 5 letna gradnja, skoro nova, popolnoma mebli-rana, 12 oralov sveta, živina, gozd za posekanje, dosti sadnega drevja, vselitev takoj. Cena 200.000 dinarjev. Posredovanje se konorina. Doselitev dovoljena. 2 debri mc!znfi krcviin IG 'Olfar-skiis kadi. — Vpraša se v Linhartovi ulici 28. 4466 Graz, ^suiorgBssa 16. Rcstaf ptgrcbci iarođ v LJubljani Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati v boljJe življenje našega srčno ljubljenega sina učenca 4. razreda Izr. vadnSca po do^i in mučni bolezni, previdenega s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega sinčka se vrši v petek dne 1 julija 1921, ob 5. url popoldne iz mrtvašnice obče javne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu. V LjaMf^f, dne 30. junija 1921. Si£b©fca žaSaioči starši in brata* Švicarska importaa firma 'i'laii za tamkajšnje prevzetje in plačilo na mestu. Ponudbe na Paul Epg-raann, Essor* - Import, Srogg (Aarrjan) Schwefz. 4^62 Jaz Anton Vovk, trgovec na Mli-nem> preklicujem žaljive besede, katere sem govoril 26. maja 1921 v hotelu .Jekler* o Valentinu Mnlfv in Francetu Ambrožič, mesarjih na Bledu. Bled, dne 26. junija 192!. Union ¥c^kc C 9 v Pruju hiša, vrt in stavbiiče ob glavni cesii, blizu kolodvora. Ssavbišče je pripravno za tovarno, skladišča itd — Posredovalci s* odklanjajo. Pojasnila daje in ceno peve .PoLOj.Inica*, Narodni dom, Ptui. 4460 ki bi po'eg svojih predmetov še 1 ali 2 lepa predmeta mogel vzeti seboj, naj se zglasi v eksportni hiši ,L:in.i*, Maribor, Slomškov irg 1 1. 4451 Zenitna ponudba! Cospod, 29 !et-*n, prem^žer trgovec in posestnik, se želi seznaniti z go p -dično, pridno gospodinjo s premoženjem, do 25 let staro. Ponudbe pod „K, Č-445*2" na upravo Slov. iS a roda. dr.fcra ga?ti;oa v Gc;ia, tudi mesarija, sobe za tujce, centram mesta, velik promet. — Naslov: Karel Breznik, Celje, Dolgo;olje 3. ■-. Hupifn encin^ motor in Diesei' rod 40- n Ponudbe l navedi c ie pod ,M< . na upravo Siov .\'aroda. 4445 Pop. \i stL^zzrAzlnv veščo vse!: p :niški!i del. sprejme tovarniško podjetje v bli2ini Ljubljane^ Natančne ponuabe r.od .l^olenjs o 4" na u;.ravo Slov. N.irodi. • V;č mizarskih pcmc:.i'!i3v se »prejme. Malija ? r. stvo« Slskn, t c. 2 frmmm želo zankanja (Šlint;ariie) na dom. Oredl^de št. 11, !X. ndstr. ti. 7. Om ehsrch© a LJubljana pour une dame de lai transaise, parlant tres peu s'ovčue, 1 c en ne Instttotrice, aupres o ou du:ne de compngnle, log^C ct rr:č, salaire minime. Naslov pove oprava Slov. Naroda. 4447 m 8^8 M W& ^ Xx , O Kod vlastelinske Šumarije Tompojevci-Sarengrad t: Tompo-jevcima, ima se popunili mjcsio Natjecatelji moraju po mogućnosti biti apsolvent lugarske škole, sa (ugarskim ispitom. Prednost imadu apsolventi niže gimnazije, vješti vodjenjtl blagajne, zdravi, oženjeni, i ne stariji od 35 godina. Od natjecatelja traži se energija, te da je solidan, pr će ma često biti dužnost* u jednom djelu šumarije zastupati upravitelja šumarije. U koliko bi vlastelinstvo prešlo u druge ruke, službodavac ne prima nikakove obveze prama služboprirnctl. g^diSnjs dohodih Redovita plaća...... 200 % sktiparinski doplatak . . izvanredni doplatak .... te u ime deputata u naravi: pšenice sitnog kukuruza...... 16 prostom? metara oblice II. vrsti, tri katastraina jutra oranice, stan i svjetlo, jedno odijelo, jedan še?ir, jedan par cipela, jedne naglavke za cipele. Vlastoručno pisane molbe sa dokazalima 0 sposobnosti, ničkom svjedoćbom i slikom, imadu se uključivo do 15. ji? g. slaii na adresu: Prrl-«nj!?8V — Za^bo i^r! CteSfu. 1) JA|i 4.800 4.S.-0 1 i q 8 q Wm$® se OMBađstrspaa k'š.i v Uari-b*ra2 minuti od kolodvora oddaljena, ob glavni cesti, z devetimi stanovanji, s trgovskim vsako obrt sposobnim lokalom in velikim vrtom. Poizve se pri pesest-nici BScriJl N^^&i Msribor Saška oe3ta 49- 4429 is m/ton Krško ii^iiisn* dne 29. junija 1921. gaženo In negodans) v vsaki množini kupi Mehani vrvama, ttrilnica in predilnica Jin^on ^n^circc, Kranj - Cjrejuplj«, Ponudbe je nasloviti na tovarno v Orosuplju. i ■ I I Vsafee Trrste lanccs preie dobite v polju: inah B Š pri Mehanični vrvarni, terilnici in predilnici I ». i Pinton ^nh-^cc, !\ sn]-Qpapile, I Vprašanja ^e nasloviti na tovarno v Orosuplju, ■ C Ob priliki težke izgube našega nad vse ljubljenega soproga, očeta' brata, svaka itd., gospoda ti - ^ nam je došlo toliko dokazov srčnega sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posamezniku. Posebno pa se moramo zahvaliti članom J. N. U. za častno spremstvo, upravnemu svetu in osobju „Narodne tiskarne", pevskemu zboru rLjubljar.skega Zvona" za prekrasni žalostinki, šolskemu vodstvu Mladike, vsem darovalcem lepih vencev, predsedniku ljubljanske sekcije J. N. U. g. Fr. Smodeju za v srce segajoči nagrobni govor ter vsem prijateljem in znancem, ki so spremili dragega nam pokojnika na njegovi zadni poti ter ga za časa njegove težke bolezni prijateljsko obiskovali. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 1. julija ti. ob 8. uri v frančiškanski cerkvi. Bodi dragemu pokojniku ohranjen trajen spomin! V LJUBLJANI, 30. junija 1921. ;al3i:9&l ostslf. Naredna tteksrca bi urcdmžv.vo gSeraiskega Varadg11 naznanjata tužno vest, da je v ponedeljek 27. t. m. ob tri četrt na 22. po dolgi in težki bolezni umrl v starosti 41. let gospod Pogreb se je vršil v sredo, 29. t. m. ob 16. Pokojniku ohranimo trajen spomin. LJUBLJANA, dne 30. junija 1921. tf~~>- r^-STči ;4n& ■■..z Wi MsŠ Wk ran j, L j u h 5 j a n % tRr1aribory : jniik. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge I vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzesssa vse bančne posie pod r' »ngodnejšiml pogoji. istG9 Opati Zadaš*, Zagreb, IVst, Ifien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. i)« !!: t m o-.c4 I Lastnina in Usti »Narodne tiskarne«' Za inseralni del odgovoren Valentin b\ a e 11 a r