n-r«'!
r
Naročnina D Trstu znese: Za celo leto . 1 gold. 20 8.
Za pol leta . — Za 3 mesece . —
«0 ,
30 ,
(to velja tudi za triaško okolico.)
Za druge kraje s pošto: Za cžlo leto . 1 gold, fi« s. Za pol leta . — „ 80 „ Za s mesece . — „ i0 „ (majhni razloček med tim in med programom izvira iz neke pomote.)
ILIRSKI PRIMORJAN
1	.t Ji	»
podučiven in omikaven list it, slovensko ljudstvo.
--—----
Hvalo zasluži si vso, kdor druži -koristno se sladkim (tlor.).
Naročnina naj seure ništvu naprej plačeva, in to v gosp. Kozleijevi hiši „nella Drogheria- Angeli in Piazza delle legna St. 1" v Trstu (Trieste). Tam se bodo tudi oddajale vse pisma. — Sicer ta list se bo tudi prodajal (vsak natis po S soldov) v tobakar-nicali nasproti Pošte, blizo ,,Chiozza" in ,,al Ponte della , Pabbra".
Št. '21 našega lista izide 2. decembra.
Tržaško-mestne in okolične zadeve.
*	Mejikanska cesarica je pretekli teden zopet huje obolela.
čitamo, da se je tudi gosp. dr. Braun, učitelj na laškej gimnazii, službi odpovedal. Bivši vodija laške gimnazije je poslal gosp. župan pismo, ktero mu je g. župan nazaj poslal.
*	Tržaška deželna sodnija zaporedoma prepoveduje laške časopise, ki izhajajo v Benetkah i v Vidmu i ktere večidel vrednjejo izseljenci, ali izgnanci iz avstrijskega pritnorja.
*	V skrivnej seji 29. pr. m. je mestno starašin-stvo sklenolo, da dotle ne prosi vlade za vzete pravice laške gimnazije, da novega vodijo i potrebne učitelje dobi. Prav ta dan v javnej (očitnej) seji se je dr. Baseggio tegotil zai'ad neke besede, da Trst je laško mesto, i da mora vsakterega Talijana rudečica obhajati, kader tako barbarsko (surovo) besedo sliši.
*	Po noči 9 novembra je vstal ogenj v nekej hiši blizu protestanske cerkve. Mislijo, da so tatije zapalili.
*	Pogodba za vžitninski davek (dac) preteklih treh let velja tudi za leto 1867.
*	„Cittadino" se s tem tolaži, da so Slovenci izganjali furlane iz Trsta, ne na Lahi. BCittadinou je za Trst to, kar je bil nekdaj „Tempo", i spominjamo se, da je „Tempo" pri nekej drugej priliki rekel, da so naši okoličani Lahi. Nejsmo tako abotni, da ne bi znali, kam pes taco moli.
*	„Tržaški Ljudomil", ki je nehal izhajati, zlegal se je spet v zadnjem listu, da se je začela slovenščina na tukajšnjej gimnazii še le 7. novembra učiti. Ne vemo prav za prav, zakaj je nehal ta časopis, to vendar nam je prav dobro znano, da podpore, kteio je iskal od deželne vlade, nej dobil, i da mu je tudi up po vodi splaval, da bode po novem letu vladen časopis.
*	Jutri se zbero vsi deželni zbori. Govori se, da bodo le malo časa skupaj. Ko rešijo domače silne zadeve, pa je vlada razpasti, i razpiše nove volitve.
*	„Ljudomil" nam je ostal dolžen dokaz, zakaj bi se moralo v deželnem zboru nemški govoriti, ako
se Trst združi z drugimi slovenskimi deželami v skupino. „Slovenec" je še le ta teden dobro dokazal, da je Trst slovensk. I še le te dni se je tukaj nekaj pripetilo, kar je očitno kazalo, da Trst nej lašk , če tudi nam ta prigodba nej bila ljuba.
*	„Tržaški Ljudomil" piše, da je Baron Schloiss-nigg, bivši deželni poglavar i kranjskega deželnega zbora poslanec v Ljubljani, znani zagovornik Slovencev 2 dan t. m. v Salcburgu umrl. „Novice" pa pravijo, da je zdaj prav zdrav v Ljubljani.
*	Primorska delželna vlada je škofijam na Primorskem naznanila, da je državno ministerstvo dovolilo ognovati v šolskem letu 1866-67 v glavnih šolah v čresu, Malem Lošinu i v ltovinji preparandije t. j. šole za učiteljske pripravnike. Vzame se iz istrskega šolskega zaklada 960 gl., iz tržaškega 640 gl. in iz goriškega 940 gl. za štipendije (pomoči za pripravnike), l^oliko tega denarja pade za slovansko odrejo? To bi pač radi znali.
*	V letih 1846, 1845 in 1844 rojene mladenče, ki spadajo k tržaškej župariii, kliče magistrat, naj se oglase, ker se imajo začeti dela za vojaško nabiro.
V petek se je mestno svetovalstvo posvetovalo zastran vpeljave pasjega davka.
*	Danes je prišel zopet nov laški časopis B/L GALLO« prvikrat na svitlo. To je največi ilustriran časopis v Trstu. Laški časopisi rastejo tedaj v Trstu iz zemlje kakor gobe po dežii. Ne vemo prav za prav, kako morejo izhajati vredniki, ker je na Primorskem tako malo Lahov.
* Zuknnfti se piše iz Trsta: Mej tem, ko vlada še nič ne skrbi, da bi Slovane na Primorskem kakor jez postavila zoper Italijo, napenjajo Italijani vse moči, da porinejo Gorico, Gradiško, Trst in Istrijo, te prestare slovanske dežele, v kterih stanuje k večemu 80,000 Italijanov zraven 291,000 Slovanov v laškega gibanija vrtinec. Na Beneškem se je ustanovilo društvo izmej seljencev iz imenovanih dežel, i pregnanih kla-težev. „Gazzetta di Venezia" prav prijazno podpira to prvo stražo armade, ka ima Gorico napasti i jo Lahom pridobiti! Od kod dobivajo ti izseljenci denar, da snujejo časopise i pišejo knjige po njihovej misli
ter jih v Avstrijo na skrivnem pošiljajo, to ugane lehko vsakdo, ki ima jasen pogled. Mi temu pristavljamo, da ima „Zukunft," posebno kar se tiče pregnanih klatežev, čisto prav; vlada je vendar na te reči svoje oko uže obrnola. i prav zdaj ovira prezadcvanije izgnanih klatežev; vendar se bojimo, da premalo opravi se sedanjimi sredstvi. Mi smo prepričani, da bode le tedaj mogoče to početije čisto v nič deti, ako se vse slovenske dežele spoje v celoto, nobenega drugega pripO' močka nej zoper laško agiranije!
*	Naša država je imela dolga konec meseca junija s. 1. 2766 milijonov i 914,842 gold.
*	Ljubljanski konsistorij, kteri je ministerstvo vprašalo, ali se imajo osnovati ljudske šole na narod-nej podlagi ali ne, odgovoril je, da ima šola imeti narodno podlago. Tako je prav.
*	Admiral Tegethof potuje (rajža) v Ameriko.
*	„Teuapo" pridiga Talijanom, da ne smejo mirovati, doklej si ne pridobijo Trsta, Istre i laških Tirolj.
*	V Benetke je onidan talijanski kralj Viktor Emanuel prišel. Velike svečanosti so mu napravljali. Pri tej priliki je prišla tudi neka deputacija (poslanstvo) istrskih (istrijanskih) gospodov, ktera je hotela kralju srečo vošiti, da je Benečijo dobil, s pristavkom, da tudi Istrci žele brž ko mogoče z Italijo združiti se. Hotela je tudi istrsko zastavo (bandero) s črnim ovojem pri omenjeni slovesnosti nositi; pa izpodletelo jej je, ker se to nej dovolilo i tudi kralj je nej hotel sprejeti, i zastonj se je prizadevala govoriti s kterim laškim ministrom, nobeden jej nej pred-se dal.
*	Nekij talijanski list svetuje, naj furlanska i beneška dežela izvoli v talijanski državni zbor enega poslanca iz Istre i druzega iz Gorice. Za ktere ljudi bi neki ta dva govorila ?!
*	V Benetkah izhaja 17 novih časnikov. Da si ined Lahi prijateljev i naročnikov dobivajo, Avstrijo prav črnijo i grdijo. Lepo delo je to!
*	Blizu Benetk sta onidan na železnici dva vlaka (cuga) skupaj zadela; 30 osob je bilo ranjenih.
*	V Vidmi mislijo napraviti iz brona podobo, ktera ima kazati Viktorija Emanvela na konji. V podnožiju (piedestali) proti solnčnem izhodu bodo zapisana imena tistih lstrcev i Tržačanov, ki so za Italijo kri prelili.
*	Nekoliko Istranov i Tržačanov je zbralo 2000 lir za uboge v Benetkah. Delo samo na sebi je gotovo hvale vredno, ker pa imamo v Trstu in v Istri tudi dosti zelo ubogih, prav bi bilo, da bi se bil nabrani denar za te obrnol. Pa saj vemo, zakaj se je moral poslati v Benetke.
*	60000 laških vojakov je posedlo papeževih dežel meje i trdi se, da ti bodo varovali papeža, ker fran-cozki vojaki te dni zapuste Rim. Nam pa se vse tako dozdeva, da bodo prav ti vojaki kmalu v Rimu i da papežu ne ostane druzega, nego da zapusti Rim i se oprosti teh dobrih prijateljev.
*	Minister zunanjih zadev je izvoljen tudi za ministra cesarske hiše. Do zdaj so bili cesarske hiše ministri sami katoličani ; on je prvi, ki je protestant.
*	Pruska vlada je kupila od amerikanske oklop-Ijeno ladijo za 1 milijon i 600.000 tolarjev. Ta ladija je čisto nova iznajdba, o kterej pričakujejo, da bode čuda delala.
*	Tudi na Kranjskem je kolera nehala.
*	Nekij goriški rodoljubni odvetnik je naredil slovensko tožbo nečemu Slovencu, ktero je tržaška viša soduija v Trstu zato zavrgla, ker je bila slovenska i ker nasprotna stranka ne umeje slovenskega jezika, dosodnija na Dunaji je potrdila deželne više sodnije sklep; ali naš odvetnik se nej preplašil, pritožil se je sodnemu ministerstvu. Ministerstvo je odvetniku prav dalo i sodnijam ukazalo, da imajo vsakovrstne slovenske vloge jemati, ako jih podajajo Slovenci. MSlov9ncuB se s Krasa o tem to le piše: Pravil sem Vam v Ljubljani, kako krepko in slavno se naš znani roduljub g. dr. L — č. poteguje za postavne pravice našega slovenskega jezika. Vložil je namreč za neko slovensko stranko pri sodniji tudi slovensko tožbo. Sodnije po vseh treh stopinjah niso hotele slovenske te tožbe sprejeti in navajale znane puhle dokaze. Vse je torej bilo že kakor zgubljeno, — pa kaj, slovenski naš junak le ne miruje in si išče novega pota, po kterem misli spod-bite neveljavne in nepostavne dokaze sodniških uradov. Napravi tožbo in jo pošlje naravnost k ministerstvu za pravosodje. In glejte ! Pravica se mu^pripozna; visoko ministerstvo podere odloke vseh treh sodniških stopinj in zaukaže, da morajo vse sodnije tudi v slovenskem jeziku pisane tožbe brez obotavljanja 'prejemati. Sodniško ministerstvo pravi takole: Ukaz pravosodnega ministerstva od 17. marca 1862 v četertem odstavku izrecno sploh zaukazuje, naj se pri sodnijah tistih okrajev, po kterib Slovani prebivajo, v slovanskem (jeziku pisane vloge sprejeuiljejo. Ta ukaz ne dela nobenega razločka, ali te vloge kazenske, pravdne ali nepravdne reči zadevajo; dozdeva se torej, da se na vsak način morajo v imenovanih okrajih tudi slovanske tožbe in vloge v pravdnih zadevah sprejemati; kar se višej pre-sodniji in vsem podložnim sodnijam naznanja, da se po njem ravnajo." Slava visokemu ministerstvu pravosodja! Mi Slovenci pa se učimo, kje imamo pomoči iskati in kaj storiti, ako nam cesarske uradnije take pravice kratijo, ktere nam je podelil in zaterdil sam presvitli cesar. Slava pa tudi tebi, č. g. dr. L—č, ki se nisi dal v kozji rog vgnati in nam pokazal novo pot, ki nas pelje do narodne ravnopravnosti!
*	Veliko se piše o tem, da ste pruska i ruska vlada sklenoli zvezo, da se je ruska vlada zavezala, puščati pruskej na severnem Nemškem prosto roko, ta pa ruskej proti Turčii.
*	Slovene,e ki se tako krepko poganja za vse Slovence, bode od meseca decembra zanaprej trikrat na teden izhajal. Prihodnjič bodetno o tem i sploh o naših slovenskih časnikih več govorili.
*	Skoraj vse vlade po Evropi prenarejajo vojaštvo. Nove puške, ki se nabijajo pri batu (kopitu) se uže vpeljujejo. Pri nas nekij misli vlada zakon (postavo) dati, da mora vsakdo brez razločka biti vojak, kdor ima zdrave ude. Prikrajšati pa se ima čas za vojaško službo.
*	Ruski carevič i prihodnji car (cesar) se je pre-
tekli teden poročil z danskoj kraljičinoj Daginar, ktera je neki velika lepotica i preblazega srca. Ruski car je pri tej priliki veliko dobrega storil svojemu ljudstvo. Veliko jetnikom je odprl ječo, vsem pa kazen zlajsal; v 450 poljskih mestih je odpravil služnost, davke i samoprodajo. Cesarstvo ne zahteva nobenega odškodovanja, osebujni (privatni) vlastniki pa dobe odškodo-vanije. Potem blagodušnem ukazu dobi nad 400,000 kmetov lastno posest. Sploh se more trditi, da je sedanji ruski cesar v svojej državi [odpravil zelo veliko napak, vpeljal zelo veliko dobrega; zato pa tudi Rusija tako napreduje, da se je čuditi.
*	Minister Beust neki govori za dualizem. Po tem bi se dalo Madjarom vse, kar si žele, iz Pešta bi se vladala ne samo ogrska dežela , ampak tudi Hrvaško, Slavonsko in Erdeljsko. Dalmacii se je neki uže vprašanje zastavilo, ali se hoče združiti z Madjari. Tudi Poljakom bi se dale posebne pravice; vse druge dežele pa bi se vladale z Dunaja. — Mi se zelo bojimo, da kaj tacega ne prinese sreče Avstrii. Ali vse to še nej gotovo, kmalu pa se pokaže , na čem da smo.
*	Na otoku Kandii nejso le možki hrabri, temuč tudi žene. To priča ta-le prigodba: Neki dan zapazijo Turki pred seboj na griču krog 50 volov, ki so se pasli. Hočejo vole vzeti, ali pastirji se jim uprejo i s kamenjem turške vojake lučajo i rešijo svojo čedo. Sest omenjenih pastirjev je ostalo mrtvih. Ko pa mrliče preiskujejo, našli so, da so ženske, ktere so čedo pasle mej tem, ko so njih možije Turke klestili.
DOPISI.
Iz tržaške okolice. — Nejsmo še čitali ni v „Prii#orjanu" ni v »Tržaškem Ljudomilu" o vodi, ktero že kaki dve leti iščejo v griži nad novo cesto, ki drži iz Trsta na Reko. Ker utegne to koga zanimivati, vzemi torej vrli „PrimorjanK ta dopis i razglasi ga svojim bralcem. Znano je, da tekoča voda, kierej se Reka pravi, teče od Vrem doli i se pri Skocijanu na Krasu v pesek izgublja, ker je Kras večidel luknjast. Naša mestna gosposka (magistrat), je skienola poiskati vodo nad omenjeno novo cesto v hribu, v kterem teče Reka po neznanih potih dalje i se pri Devinu v morje izliva. Rabila bi ta voda, ako jo najdejo, posebno raznim tovarnam (fabrikam), pa tudi za pijačo , ako pritisne huda suša; sicer v Trstu ne manjka vode za pijačo i tudi ne vina, ktero neki delajo iz starih podplatov, ter mu „petrolijo* pravijo i vrč (bokal) po 40 soldov prodajajo. Skopali so uže zelo globoko jamo (84°), ali do vode vendar še nejso prišli, če tudi so jo slišali šumeti. Da bi svoj namen prej dosegli, spravili so v jamo 4 cente strelnega praha (piilverja) i ga zažgali. Po nekoliko dneh gredo trije možije v jamo, da bi videli, kaj je strelni prah storil, ali nej jih bilo več nazaj , ker jih je zrak zadušil. Po 8 ali 10 dneh gredo spet trije i za njimi še eden noter, kterega pa nihče poslal nej, da bi mrliče vun spravili. Pred sabo nesejo na palici privezano steklenico (flaško) z neko vodo , ktera, ako se
skali, priča, da je nevarnost. Voda se skali i prvi trije hitijo kolikor le morejo iz jame, zadnjega pa, ki je noter šel, slabi zrak tako omami, da na tla pade. Oni ga nekoliko dalje vlečejo, ker pa vidijo da mu je zmerom slabeje, popuste ga, da notri umre. Eden izmej tistih, ki so vun prišli, tako je bil omamljen, da so ga težko smrti oteli. Pravijo, da stane to delo do zdaj 8000 gl. i vrh tega še živenije štirih mož. — Zdaj pa kaj druzega. Mi smo ta kraj hriba prav na zdravem zraku, ali vendar imamo večkrat v naših krajih, to je : v Bazovici, v Gropadi i v Padričah bolnike, za ktere zdravnika potrebujemo. Prej smo morali hoditi ponj v Lonjer, kar nam je bilo prav od rok. Zdaj je bolje, ker se je gosp. zdravnik od tam k sv. Ivanu preselil. Ker pa slišimo, da ga hoče magistrat nazaj v Lonjer poslati, zato smo prisiljeni prositi, naj tega ne stori, ker hodijo iz naših krajev vsak dan ljudije v opravkih v Trst po cesti skozi sv. Ivan i tako zdravnika lehko kličemo, da ne potratimo veliko časa. Mislimo, da bode naša prošnja vslišana*)
Iz Celja, 4 novembra, u—. (Beseda. — Kolera. Šola.) 28. p. m. nam je tukajšnja čitalnica napravila prelep večer. Igrala se je iz nemškega prevedena igra „Le naravnost". Prišlo je iz bližnje okolice mnogo domorodcev, med le temi tudi nekaj za domačo reč prav vnetih dijakov, vdeleževat se v „Novicah" naznanjene veselice. Gotovo se nikdo ne bo kesal, da je prišel k veselici, kajti igralo se je izvrstno. Igralci so govorili tako naravno i pristojno, da se kaj boljšega ne more zahtevati. Da nejsem uže vedel, mislil bi bil, da so igrali izvorno igro. Ker mi prostor ne pripušča, da igralce i igralke osebno pohvalim, izrekam le splošno, veliko zadovoljivost, i drzevam se izustiti splošno željo, da nam bi napravili pogosto tako vesele večere.
Iz „Slovenca" ste, predragi primorci, zvedeli, da se je tudi pri nas ljuta ptujka — kolera po vsej sili hotela vdomačiti. Pa. hvala Bogu ! spodletelo jej je. Stopali smo jej krepko na pete tako dolgo, da smo jo odpravili.
3. t. m. so se še le odprle tukajšne latinske, realne i normalne šole. Od vseh krajev je v praznič-nej obleki mladina skupaj vrela, da jo je bilo veselje gledati. Mesto je hitro, tako rekoč čez noč, oživelo. Dijaci so tekali sem ter t je i podajali si od golega veselja desnice, da so zopet se sešli zdravi i da bodo sopet mogli pričeti nabirati si za prihodnjest potrebnih ved. Naj jih sv. Duh podpira z svojimi 7 darovi pri težavnem njihovem poslu.
ZMES
[Nekaj o lepem i bogatem našem jeziku.) Mnogo krat beremo i slišimo , da marsikdo izmed naših rojakov ne zna materinega jezika, i to iz zanikarnosti ali zato, ker se ga sramuje, ali pa ker je odpadnik i obrača hrbet milej majki Slavi. Takim dajemo v izgled stare Grke i Rimljanije, ki so se svojega jezika tako pridno učili, da so tudi prostoborni ljudije čisto ali gramatično govorili. Ta dva izvrstna naroda morala bi jih izpodbadati, kako pridno se imajo učiti lepega
*) Tudi mi pri sv. Ivanu potrebujemo zdravnika, fara ima nad
4000 duš.	Vred.
slovenskega jezika. Ali žalibog, da mnogo naših rojakov se škrici se raji ptujih jezikov uče nego lastnega, i raji ptuje časnike (liste) podpirajo nego domače. Vsak Slovenec, ki se prišteva izobraženim ljudem, moral bi popolnoma znati lastni jezik ; kdor ee ne trudi za to, gotovo nejma ljubezni do domovine. Vsak Slovenec torej, kteri ima le kolikaj plemenitega srca, uči naj se, ako se do zdaj nej , našega jezika , ki je tako lep, bogat, lepoglasen, krepek, plemenit i mehek ! Morda bo kdo ugovarjal : Zdaj sem prestar, da bi se slovenskega jezika učil; spet drugi: Nejmam prilike ; tretii: Učenije je pretežko. Tem odgovarjamo: Z dobro voljo i trdnim sklepom se vse stori. Tudi se more biti kdo oglasi: Povej nam, kako se imam učiti ? Odgovor: Naš „Matevž" je rekel, da se je naučil govoriti s tem, da je pridno bral i poslušal. Pa še bolj se ga naučiš tako-le: Vzemi dobro knjigo ali dober list, čitaj ali beri kaj malega, položi knjigo ali list na stran i spiši na papir to, kar si bral, kakor ti je v glavi ostalo. Precej zraven spiši tudi to iz knjige ali iz lista. Primeri to z onim, i videl bodeš, koliko pogreškov (falarjev) si naredil. Popravi svoj spis i ga še enkrat prepiši. Tako se naučiš veliko besed i kako se imajo rabiti, kar ti je bilo poprej neznano. Vadi se tako vsak dan eno uro (kar nej preveč i tako težko). Uže prvi dan si nabral majhen zaklad , kteri bo zmerom veči, ker ima leto 365 dni. Dobre knjige i listi naj bodo torej tvoji učitelji; i ako se ž njimi rad pečaš, gotovo se veliko naučiš.
*	Senjsko-Modruško seminišče je podarilo svojemu vladiki Mirku Ožegoviču lepo hrvaško pesem v znamenije ljubezni i zahvale. Motto tej pesmi je vzet iz našega Prešerna:
„Seme, ki ti zasejal si ga, že gre v klasje veselo,
Nam i za nami dokaj vnukam obeta sadči.
Naj se učenost in ime, čast tvoja, rojak! ne pozabi."
Tiskala se je ta pesem v Trstu v Lloydovej tiskarnici.
*	Poljaki uže nekoliko mrmrajo zoper deželnega namestnika Goluhovskega, ki je zdaj na Dunaji, ker njihovih želj, naj se vsa Galicija i Bukovina hitro po poljskem kopitu prestroji, nej še vresničil, pa jih tud' gotovo ne vresniči.
*	Iz Italije pregnani Jezuvitije se selijo zdaj v d.iuge avstrijske dežele. V Pragi i na Dunaji so zoper nje hudo stopili na noge. V mestnem zboru na Dunaji so imeli samo enega zagovornika.
*	U Ljubljani se snuje , kakor pripovedujejo „Novice", dramatično društvo, ktero te dni položi svoja pravila deželnej namestnii, da jih potrdi. Z veseljem pozdravljamo tako društvo, treba nam ga je jako. Kdor pozna dozdanjo našo dramatiko i ve, kako važna je posebno za izobraževanje tako imenovane izobražene družbe, ta nam mora pritrditi. Naj to društvo posebno za to po vsej gvojej moči skrbi, da prihajajo na svitlo i na oder v resnici dobra dramatična dela, ker slaba ljudstvo bolj pačijo, nego mikajo i blažijo. Igrališče mora biti gojišče. Sicer nejmamo nič zoper to, ako se tudi časi na oder šala vseli, tudi šala je na pravem mestu dobra i koristna, vendar s
samo šalo ne moremo biti zadovoljni, posebno pa tako šalo sovražimo, ki je le zato, da človeku kratek čas edla, ter ga odvrača od dela. Naj poskuša dramatično društvo, da spravi na oder tudi kako res dobro igro, ker do zdaj šc v resnici prav dobrih nejsmo mogli nanj spraviti. Zastran prestav iz ptujih jezikov
naj bode le toliko rečeno, naj se gleda na to, da je delo uže v originalu v resnici dobro, ktero se ima prestavljati. Tistih novih nemških i francozkih iger, ktere so zdaj navadne po glediščih i le na to merijo, da žgačkajo dušo i telo, pa Slovencem nej treba. Slabo za nas, ako pričnemo s tacimi deli, ker s tem se ne povzdigne naša dramatika, ampak pot se jej zapre.
Smešnice.
Po letošnjej vojni pride v Mantovi v neko krčmo eden izmed naših vojakov, ki je prav junak i meri 6 čevljev. Tam vidi Garibaldca (Garibaldovega vojaka, prostovoljca) i ga meri od glave do pet. Garibaldec srdito zarenči: „Kaj me tako gledaš?" — Naš vojak mu pa mirno odgovori: „Ne zameri, jaz hočem Garibaldca vsaj enkrat v obraz videti, ker v Tiroljah sem jih videl samo v hrbet.
*	Ako bi vsaka deklica (pupa) moža dobila, v kratkem času bi veliko ženitnin (ohceti) videli; ako bi se pa le požtene deklice možile , kmalu bi nobene ženitnine več ne bilo.
*	Kadar v Trstu po ulicah sneg zapade, mestna gosposka ukaže precej ga v morje izvoziti. Pri tacej priliki sta se dva delalca tako-le pogovarjala: Tita: „Pepi, hitro kidaj!" — Pepi: Nej treba hiteti, ker to malo snega kmalu spravimo. — Tita: „To verujem, ali če ne hitimo, pa sam skopne.
*	Zandarm pripelje k sodnik« tatu. Ta mu reče: „Oj, ti paglavec, si uže spet tukaj zarad tatvine? Misliš, da zavoljo tebe vse leto tukaj sedim ?" Tat odgovori : „Gospod sodnik , nič ne marajte, saj sem jaz zavoljo vas tri leta tukaj sedel.
*	Prislovica pravi: „Spanije je najbolje zdravilo." Te prislovice se še dan denašnji mnogi zdravniki drže, ker veliko bolnikov spravijo v večno spanije.
*	Oče se sprehaja se svojim sinkom po trgu (placu) i reče : Da bi znal ti molčati, peljal bi te tukaj noter i kupil ti dobrih slajčič (bonbonov). Sinek odgovori: Oj oče! jaz znam molčati! saj vam nejsem nič povedal, da je onidan raati popila dva vrča (bokala) vina.
*	Pijanec se je hotel pobolj šati, i govoril je v nekem kotu takole: »Hentejte! moja žena zmerom godrnja, da prihajam kesno domov. Denes sem trdno sklenol, zgodaj domov iti, i da se to zgodi, spil sem po navadi 5 poličev uže do devete ure; zdaj stojim tukaj i še domače hiše ne morem najti. Tako se godi tistim, ki žene slušajo i se hočejo poboljšati.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik je IVaN PIANO pri sv. Ivanu v Vrdeli.
V Trstu. Tisk Avstrijanskega Lloyda.