1J27 GOSPOD M u Jug. ■gjT^^^1^83153511"" 11 žtfUI I ■ , .^ll—■WW.ii Mi i Hfmp. g«i j..... ...............................MI^.,1 I II ,,in»v^p. kmetijska razstava v Pragi. Od 14. do 22. maja t. 1. se je v Pragi vršila vsakoletna kmetijska razstava, ki jo je priredila Zemljedelska jednota češkoslovaške republike. Namen te razstave je, seznaniti kmetovalce z najnovejšimi pridobitvami na kmetijskem polju in jim nuditi priliko za nakup potrebnega orodja. Razen tega se da tudi industriji kmetijskih strojev možnost medsebojno tekmovati pri zboljšanju priprav za kmetijsko produkcijo. Cela razstava je bila razdeljena v sledeče skupine, ki pa medsebojno niso bile strogo ločene: Strokovno-poučna, gospodinjska, živinska, perutninarska, strojna in konjski sejem. V obrtni palači je bila glavna strokovna razstava, ki je podala sliko češkega kmetijstva, predvsem pa delovanje oblasti in korporacij za pospeševanje istega. V srednji dvorani je bila cvetlična razstava in zgodovinska razstava plugov v proslavo njenih iznajditeljev. Letošnja razstava je imela namreč še poseben nameri, kajti vršila se je v znamenju proslave pluga. Letos praznujejo Čehi stoletnico iznajdbe češkega pluga »ruhad-lo« po bratrancih Franc in Vaclav Never-ka. Ta plug jo dosegel svetoven sloves in jc tvoril podlago za druge moderne pluge. Na Češkem je v novi obliki splošno razširjen. V levem krilu palače je glavni del kmetijske razstave, ki jo izredno poučna. Tu so zastopane skoraj vse panoge kmetijstva in gozdarstva. Rastlinstvo, semeno-gojstvo, živinoreja, vrtnarstvo, kmetijsko in nadaljevalno šolstvo, mlekarstvo, kmetijska literatura, agrarna reforma, gozdarstvo in mnogo drugega. Poseben oddelek se ba-vi s kmetijsko-nadaljevalnim šolstvom, ki je na Češkem izredno razvito. Zastopana ja iu tudi Jugoslavija — Jadranska straža v zvezi s Češkoslovansko ligo z zbirko slik in propagandnih brošur in spisov o naših letoviščih in kopališčih. V desnem krilu jo mlekarska razstava in del strojne razstave. Kako silno razvito je mlekarstvo na Češkem, se vidi iz tega, ker je tu nad 20 tvrdk razstavilo po-snemalnike in druge mlekarske stroje. Tudi trgovci z mlekarskimi izdelki so tu pokazali svojo organizacijo. Mlekarska zveza ima svojo sirarsko razstavo. V posebnem cvetličnjaku so razstavljene krasne cvetice. Zraven sta pa dva obsežna paviljona gospodinjske razstave, ki nudita vse, kar je v zvezi z gospodinjstvom. Strojna razstava je razprostrta po celem razstavišču. Posebej treba omeniti živinsko razstavo, ki obsega goveda večinoma simodolske pasme, dalje bernske, pincgavske in moravsko-kravarske pasme. Krasne živali so bile tu razstavljene. Tudi prašiči, večinoma jorkširci so bili lepi. Vse pa je prekosila perutninarska razstava, ki je oblegala nad 400 kletk kokoši, rao, gosi, pu-ranov najraznovrstnejših plemen. Zanimiva je bila tudi razstava golobov in kuncev. — Splošno ]e bila cela kmetijska razstava krasna zbirka Iz vseh panog kmetijstva, ki je pokazala, da stoji Češkoslovaška republika v tem oziru na višku. H-k: letošnji cepijencL Kar je kdo cepil minulo pomlad — najsibo posamezen divjak na vrtu ali na pašniku, ali večja množina divjakov v drevesnici, ali pa odraslo drevo, ki. ga je pre-cepil — vse tako drevje je treba č&e leto večkrat pregledati in opraviti nekatera nujna dela. Ako bi se za oepljence nič ne brigali, ni mogoče, da bi se iz njih razvila lepa sadna drevesa in prav tako je izključeno, da bi se na precepljeni jablani ali hruški brez naše pomoči razvil količkaj podoben nov vrh. Kadar cepimo takorekoč »sejemo« in kakor vsako setev, tako je treba tudi cepljence skrbno gojiti, zlasti izpo-četka ko »setev« vzkali — ko odženejo. Vsako cepljenje moramo smatrati za operacijo, ki se sicer izvrši lahko in brez krvi in se povečini tudi dobro sponese; toda precepljena rastlina »občuti« to operacijo kot nekako nasilje, ki se ga hoče otresti. Divjak zatorej požene iz vseh spečih očes krepke poganjke, ki hočejo obrniti vse drevesne sokove na svoj mlin in zadušiti poganjke iz cepiča. Prvo in najvažnejše delo je torej, da te poganjke iz divjaka zatiramo ali vsaj oviramo v rasti. Cepljence in precepljeno drevje je že zgolj iz tega razloga pregledati vsakih 10 do i4 dni. Na divjakih, ki so cepljeni pri tleh, moramo sproti obirati (omandati) vse mladje, ki tako na gosto poganja iz njih. Če smo cepili v vrh, in je deblo še šibko, bi bilo pa napačno, ko bi vse poganjke iz njega popolnoma odstranili. Porežimo le tiste, ki so blizu vrha, druge pa p i n c i -rajmo t. j. odščipnimo jim vršiček, ko so 10—15 cm dalje. S tem ustavimo njihovo rast in pospešujemo rast poganjkov iz cepiča in rast debla. Popolnoma jih bomo odrezali šele prihodnjo pomlad. Potem poglejmo pa cepiči Navadno ima tri ali tudi več očes. Včasih odženejo vsa, včasih samo dve, redkokdaj samo eno. Pri drevesih, ki so cepljena pri tleh, potrebujemo samo en poganjek in sicer za vzgojo debla. V to svrho odločimo najkrepkejši poganjek, ki raste najbolj navpično, vse ostale pa prineiramo, ko so prilično 10 cm dolgi. Ne bilo bi prav, ko bi odstranili kar cele poganjke, kolikor jih je odveč. Pri divjaku, ki je cepljen v vrhu, je pa drugače. Tu pa pustimo vse poganjke iz cepiča cele, ker iz njih bomo gojili vrh. Ti poganjki, ki bi jih moralo biti pet ali, so temelj za prihodnje glavno vejevje. Na podoben način ravnamo pri pre-cepljenem starejšem drevju. Pregledati je treba vsako precepljeno vejo. Če je iz starega lesa pognalo le preveč poganjkov, jih nekaj gladko odrežemo, zlasti one blizu cepiča. Večino pa moramo zaenkrat pustiti. Da pa ne rasto dalje, in ne porabijo preveč gradiva v škodo cepiču, Jih zopet prin- eiramo. Na cepiču pustimo zopet en sam in sicer najlepši poganjek nedotaknjen. Vse druge pa prineiramo. Če bi jih bilo prav preveč, bi imeli tu ali tam kakega odrezati tako, da bi ostali spodnji trije listi. Bujno rastoči poganjki iz cepiča so mnogokrat v nevarnosti, da jih polomi vihar. Zato jih je treba na ta aH oni način zavarovati (privezati na žep ali na primerne palice ali kole. To velja za vse cepitve bodml na tleh ali v kroni ali na preceplje-nem drevju. Ko je glavni poganjek iz cepiča okoli 20 cm dolg, je treba pregledati v e z , s katero je cepič privezan na podlago. Takoj, ko opazimo, da je vez močno napeta, ali da se celo začenja zajedati, jo moramo nemudoma prerezati. Vsa ta dela se ne dado opraviti pri vseh cepljencih na en dan, ker ne rasto vsi enako. Zato pa je nujno potrebno, zlasti junija meseca čim pogosteje pregledovanje minulo pomlad cepljenega sadnega drevja. Pri tem pa ne pozabiti na razne za-jedalce, ki se posebno radi lotijo poganjkov iz cepiča. Zlasti pozor na listne ušil Dana?. g Vrednost denarja dne 14. junija t. 1. Na curiški borzi je notiral naš dinar 9.135 centimov. Temu primerno so se tudi inozemske valute plačevale na domačih borzah v Zagrebu in Belgradu po teh-le cenah: 1 angleški funt 276.50 Din, 1 ameriški dolar 56.80 Din, 1 nemška marka 13.49 Din, 1 švicarski frank 10.95, 1 madžarski pengtt 9.94 Din, 1 avstrijski šiling 8.01 Din, 1 belgijski belg 7.95 Din, 1 italijanska lira 3.13 Din, 1 francoski frank 2.23 Din, 1 češkoslovaška krona 1.685 Din, 1 grška drahma 0.75 Din, 1 bolgarski lev 0.41 Din, 1 ru-munski lej 0.345 Din. — Večina inozemskih valut je v zadnji dobi ostala na stalni vrednosti, le Italija se je nekoliko dvignila, dosegla celo Din 3.20, pa zopet padla na Din 3.13. g Mnenje inozemstva o dinarju. V švicarskih listih se ugotavlja, da velja dinar za eno najstabilnejših valut v Evropi. Kot vzrok stabilizaciji se pripisuje dejstvo, da je naša Narodna banka dobila pri angleški banki 10 milijonov dolarjev takozvanega revolving-kredita, ki bi se vporabljal le, če bi devizna podlaga ne zadostovala. Govori se o zamenjavi 1:10, torej bi bil zlati kurz 91. Cane. g Ljubljanski trg. Na ljubljanskem trgu je blaga vedno dovolj; posebno zelenjave in črešenj je vedno več, zato tudi oene nazadujejo. Cene drugim živilom so ostale nespremenjene. Tako se je plačevalo: Meso ln mast: goveje meso 15—18 Din za kg, telečje 17—20 Din, svinjsko 20 do 25 Din, mast 24 do 25 Din; perutnina: piščanci za komad 10—25 Din, kokoši 25 do 40 Din, petelini 30—40 Din. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 44 Din, čajno 60—60 Din, kuhano 44 Din kg. Jajca 0.75—1 Din kos. Mlevski k-(Jelki: moka >0« 5.50—6 Din kg, kaša 6 do 7 Din kg, ješprej O—10 Din kg, ajdova mol." 6—9 Din kg. — Krma: seno sladk« 90 Din 100 kg, seno druge vrste 75 Din, kislo 50 Din, slama 50 Din za 100 kg. — Kurivo: premog 42 Din za 100 kg, drva trda 150 Din, mehka 75 Din kubični meter. g Položaj na žitnem trgu. Dandanes poznamo inozemski žitni trg, ki zaznamuje cene po svetovnem stanju, in domači žitni trg, ki jih narekuje neodvisno od svetovnih žitnih cen. Na ameriških žitnih borzah so cene žitu padle in sicer precej znatno. Ta nenaden padec je v zvezi z ugodnejšimi vremenskimi razmerami v Zedinjenih državah in v Kanadi. Izgledi letošnje žetve so se z nastopom lepega vremena poboljšali. — Domači žitni trg pa še vedno drvi cene visoko, ker se je vse hzalog polastila špekulacija. Ta je pa zaščitena proti uvozu inozemskega blaga z vinskimi carinami, na drugi strani pa je domači konzum vezan na njo. Domače zaloge žita so dandanes tako obsežne, da bodo zadostovale do nove žetve, ne da bi bilo treba znatnih množin uvažati. Zato bodo tudi cene predvidno ostale na današnji višini tako dolgo, dokler jih ne bode pritisnilo blago nove žetve. Ovsa, prosa in ajde je zmanjkalo in jih skoro ni več mogoče dobiti. g Lesni trg. V zadnji dobi se opaža živahno zanimanje za stavbeni les. Cene bukovini so se nekoliko dvignile, ker je povpraševanje po nji poraslo, medtem, ko so cene ostalim vrstam v glavnem neizpre-menjene. Izvoz je bil zadnje tedne zelo živahen. Tudi v Španijo in Grčijo so se izvozile večje množine mehkega lesa. Trdi les pa gre predvsem na Angleško in v Nemčijo. g Cene lan o na svetovnem trga. Od po-četka tega leta so cene lanu na svetovnem trgu znatno narasle. Nazadovanje cen 1925. I. je provzročilo, da se je lani zmanjšala z lanom zasejana površina. Ker je bil poleg tega lanski pridelek manjši od prej-šnih, se je na trgu pojavilo pomanjkanje blaga. V Londonu se je cena dvignila od 57 do 60 funtov šterlingov za tono v januarju na 05—100 futov šterlingov koncem maja. g Cene svincu padajo. Cene za svinec v Berlinu in Londonu, ki je najvažnejše tržišče za kovine na svetu, so od začetka t. I. do sedaj nazadovale za 12 odstotkov. Vzrok je vedno rastoča ponudba, ker so veliki mednarodni producenti vedno več blaga proizvajali. V zvezi s tem nazadovanjem cen je tudi mežiški rudnik s 1. junijem odpustil nekoliko desetin delavcev. Sedanje cene svinca na domačem trgu znašajo okrog 7 Din za kg. Mežica ie lani pridobila 79.500 ton v vrednosti 59 1 milijona Din, zaposlenih je bilo 1154 delavcev Svinčarnl v Litiji in Žerjavu sta natopil, lani 9/775 ton svinca v vrednosti 81.2 milijona Din z 270 delavci. Produkcija svinčene rude je v ostalih delih države neznatna (lani samo 75 ton). Živina. g Ljubljanski živinski sejem. Prigna-mh je bilo 73 volov, 352 konj, 73 krav, 17 telet m 445 prašičkov za rejo. Prodanih je 8* bilo 48 volov, 88 krav, 11 telet in 842 prašičkov. Promet je bil zelo živahen. Cene teletom so se dvignile za 0.50—1 Din pri kg. Največ se je prodalo prašičkov za rejo, edino pri konjih je bilo povpraševanje mlačno. — Cene za kg žive teže so bile: voli I. 10—11 Din, II. 9 Din, III. 8 Din; krave debele 5—7 Din, krave klobasarice 3—4 Din, teleta 13—14.50 Din. Konji od 500—4000 Din, prašički za rejo pa 175 do 300 Din komad. g Svinjski sejem v Mariboru. Prigna nih je bilo 237 prašičev, 2 ovci, 2 kozi. Prodanih je bilo 145 prašičkov in 2 kozi. Kupčija je bila srednja. Povprečne cene so bile: prašiči 5—6 tednov 6tari 80—125 dinarjev, 7—9 tednov 150—225 Din, 3—4 mesece stari 330—350 Din, 5—7 mesecev stari 420—450 Din, 8—10 mesecev 530 do 600 Din, 1 leto stari 1100—1200 Din komad. Za kg žive teže se je plačevalo 9.50 do 11 Din, mrtve 15—17 Din. Koze 13 do 200 Din komad. g Ohranjevanje jajc. V poletni dobi se jajca kaj hitro pokvarijo, če niso dobro shranjena. Načinov konzerviranja je več. Najbolj razširjen je ta, da se jih postavi v posodo in jih zalije z vodenim steklom. Garantol je tudi sredstvo za ohranjevanje jajc v vodi. Glavno pri ohranjevanju jajc je to, da ne dospejo do njih gjivice plesni in da se ne osušijo na zrakn. Ohraniti jih moramo na suhem, čistem in hladnem prostoru. Zelo dolgo jih ohranimo tudi v suhi zdravi pšenici. V zaboj se postavi kakih 5 cm visoko plast pšenice, v katero se vložijo jajca tako, da se ne dotikajo. Nato jih zasujemo s pšenico, v katero vložimo drugo plast jajc, tretjo itd. dokler je zaboj poln. Jajca vzdržijo tu nad pol leta, ne da bi se sk varila. Razno. g Semnji od 20. junija do 2. julija. Pekel pri Poljčanah (21. junija); Buče (21. junija); Šmarje pri Jelšah (21. julija); Št. Jurij ob juž. žel. (22. junija); Sevnica (22. junija); Konjice (24. junija); št. Jurij pod Taborom (24. junija); Laško pri Sv. Lenartu (24. junija); Podsreda (24. junija); Že-tale (24. junija); Ljubno (24. Junija); Ponikva (27. junija); Gomilnica (29. junija); Olimje (30. junija); Rajhenburg (30. junija); Spodnja Polskava (30. junija); Zreče (30. junija); Sv. Bolfenk v Slov. goricah (30. ]unija); Podčetrtek (1. julija); Nova ".a,Pt"'8ki 8°ri (2- ju"ja); Petrovče (2. julija); Tmsko pri Sv. Tilnu (2. julija); Moravče (21. junija); Sv. Gothard (2. julija) ; Mala gora (30. Junija); Mozelj (30 junija); Reka na Kočevskem (2. julija) - Ribnica (24. junija); Cerkev občina Struge (27 junija); Velike Lašče (21. hmija); Škofja Loka (24. junija); Bučka (20. junija); Drnovo (24. junija; Krško (1. julija); Mokronog (25. junija); Radeče (28. juni a) Sv Jurij (24. .junija); št. Janž (27. u V Dole (23. junija); Litija (20. juni a)?m nja gora (24. junija); Zagorje (30. junija); Rakek (30. junija); Rovte (30. uni a Crmošnjice (24. unija); Mirna (24. luni a)' Mirna peč (30. junija); Velika Loka (21 junija); Bohinjska Bistrica (24. junija) - Jesenice (30. junija). Za morebitne napake uredništvo ne prevzema odgovornosti Inž. R.: legat je odredil, da se imajo v bodoče^ vse neposredne davke vročevati davč 1 plačilni nalogi, in se torej davkoplačevalk o predpisu neposrednih davkov ne bodrt več obveščali potom razgrnitve prednja, nih izkazov pri občinah in davčnih uradiK S tem je torej ugodeno dolgolelni uprav£ čeni želji vseh davkoplačevalcev. g Pospešen transport jajc. Zaradi šte. vilnih pritožb je generalna direkcija državnih železnic izdala strogo naredbo n« kateri se morajo transporti jajc pospeši vati. Brez nujne potrebe se taki transporti ne smejo zadrževati na postajah niti ob priliki carinske manipulacije. Vsi trans, porti jajc imajo pred drugimi prednost g Povišanje železniških tarif. Zadnja dni je prometni minister sklical tarifni od. bor, ki je razpravljal o povišanju JokalniB in pristaniških tarif. To povišanje se bo uveljavilo 15. avgusta t. 1. To je v zvezi z zniževanjem dohodkov državnih železnic-kar se je pojavilo že lani. Proti takemu povišanju so protestirale razne gospodar, ske korporacije v Ljubljani in drugod, kajti v današnji gospodarski krizi je neprimerno zvišati že itak visoke železniške tarife, Stroški za vzdrževanje železnic naj se na drug način spravijo v sklad z dohodki, po< sebno s štedenjem na pravem mestu. g Stanje evropskih hmeljskih nasadov. Srednjeevropski hmeljarski urad poroča na podlagi dospelih mu poročil, da je mrzlo vreme v maju skoraj povsod oviralo razvoj rastline. Boj proti peronospori, ki je lan! povzročala v nekaterih hmeljskih okoliših veliko škodo, kaže lepe uspehe. Kjer se je premalo škropilo, je ta bolezen precej nastopila. Razvoj rastline v žateškem okolišu je neenoten, v elsaškem zadovoljiv, ravno tako v hmeljski hokoliših Nemčije. Posajena površina se je letos povečaia. g Sekcija hmeljskih trgovcev v Celjo, Na občnem zboru okrajnega gremija trgovv cev v Celju 24. maja je bila ustanovljena posebna sekcija hmeljskih trgovcev. Ta ima nalogo pospeševati reelno hmeljsko trgovino in pobijati delovanje gotovih škod-ljivih elementov. Sekcija je na svoji prvi seji sklenila izstaviti vsem članom gremija, ki se bavijo s hmeljsko trgovino, kakof tudi nakupovalcem, ki bodo od članov prijavljeni in pooblaščeni, posebne legitima« cije s fotografijami. S tem bo olajšana kofl« trola nad šušmarstvom. Inozemske hmelf ske tvrdke so o tem sklepu že obveščeni in naprošene, da se pri kupčijah poslni* jejo posredovanja pozvanih legitimnlB hmeljskih trgovcev. g Polonica, pomočnica vrtnarjev in hmeljarjev. Komu ni znana pikapolonici božja kravica, božji volek, ki jo dobimo m vrtnih rastlinah, pa tudi na hmelju in saa« nem drevju. Na pokrovkah ima sedem črnih pikic na rdeči podlagi. To je izredna koristna živalica, ki napravi posebno vrt* narju, sadjarju, hmeljarju več dobrega, kot si misli. Polonica zleže namreč jajca n®1 vadno tja, kjer Je mnogo listnih uši. h jaJO se izležejo ličinke, ki se hranijo večinoma z listnimi ušmi in jih pokončajo ogromna množino. Na ta način uničijo več uši, neg« hi jih mogel kmetovalec s svojimi sredstvi. Nepravilno je domnevati, da grize ta hrDOMOLJUB< 198f> Otnn 38$., wsek vršičke rastlin, lHSinke pa listje. Ravno nasprotno je res, da rastlin sploh ne poškodujejo, ker se hranijo samo z mesnato hrano. Zato ne pobijajte nikjer po-lonice, ampak jo čuvajte in bodite ji hvaležni kot svoji pomagalki. g Mlekarstvo v Avstriji. Dve leti je že od tega, kar se je začelo v Avstriji intenzivno pospeševati mlekarstvo, da se omeji uvoz mleka. V tej dobi je bilo samo v Dolnji Avstriji ustanovljenih 11 večjih mleka-ren, ki dnevno predelajo okrog 100.000 litrov mleka. V kratkem se ustanove štiri nove mlekarne. Obrat vseh teh mlekarn je tako živahen in dobičkanosen, da so sedaj obresti in amortizacija že kriti iz tekočih dohodkov. g Prva številka »Naših goric», glasila Vinarskega društva v Mariboru je izšla 11. t, m. v dvojnem obsegu in s pestro vsebino. Ker po sklepu eksekutive društva dobe glasilo samo oni, ki so plačali članarino v znesku 20 Din, vabimo vse vinogradnike, ki še niso člani, da pristopijo k Vinarskemu društvu. Vse gg. zaupnike, ki so prejeli od društva nabiralne pole za nabiranje novih članov, vljudno prosimo, da pošljejo čim prej društvu nabiralne pole s številom do sedaj prijavljenih članov, da s jim more poslati glasilo; nabiranje članov pa naj uspešno nadaljujejo. Slana: Davek in službene prejemke zasebnih nameščencev. Finančni zakon za leto 1927/28 urejuje V členu 79. točka VI. nanovo obdačbo službenih prejemkov. Po tem členu plačujejo zasebni nameščenci (ki mednje spadajo tudi kvalificirani trgovski in obrtniški pomočniki) od dne 1. januarja 1927 dalje kot davek in kot vse državne pribitke izvzemši invalidski davek in komorska doklada od skupnih svojih prejemkov, ki jih dobivajo razmerja bodisi v denarju, bodisi v naravi in sicer: če znašajo ti prejemki na leto: preko 6.000 Din do 12.000 Din 3.5% > 12.000 » > 24.000 > 4 % » 24.000 » » 36.000 » 2= 4.5% » 36.000 » » 48.000 » £ 5 % » 48.000 » 3> 60.000 » X 5.5% > 60.000 > > 72.000 » = 6 % > 72.000 > » 84.000 » — 6.5% i 84.000 » > 96.000 » 7 % » 96.000 > 108.000 » 8 % » 108.000 3> 120.000 » 3E 0 % » 120.000 10% Tedaj so davkov prosti službeni prejemki letnih 6000 Din. Opozarjamo, da je treba računati v skupno obdavčljivo svoto Prejemkov tudi denarno vrednost prejem-, kov v naravi kakor: stanovanje, hrana, razsvetljava in podobno. Jasno je pa, da navadni trgovski In obrtniški pomočniki nikakor ne bodo plačevali gornjega davka, ampak še vedno 3.3% davek na telesno delo, ker zakon pravi, da naj plačujejo gornji davek le kvalificirani .pomočniki, \edaj oni, ki jim je razen navadne učne d<>be in običajne pomočniške preskušnje Potrebna še kaka višja strokovna izobrazba, oziroma oni, ki delajo v svoji službi pretežno z glavo, ne pa z ročnim delom. Taka razlaga zakona je vsekakor tudi ugodnejša za navadne trgovske in obrtniške pomočnike. Poleg davka izračunanega po gornji lestvici, morajo zasebni nameščenci plače>-vati se invalidski davek in komorsko do-klado, računano od celega zneska davka, občinske in druge samoupravne doklade, kjer bi jih samoupravna telesa naložila pa le od ene četrtine tako izračunanega davka. Za plačevanje tega davka z invalidskim davkom in komorsko doklado skupaj jamčijo delodajalci. Upravičeni so odtezati od prejemkov davek ob izplačevanju. Pobrane vsote morajo oddati pristojnemu davčnemu uradu s posebnim pregledom v dveh izvodih, ki naj ima sledeče stolpce: Ime in bivališče uslužbenca, skupni prejemki, odstotek davka, izračuni davek, invalidski davek, komorne doklade. Davek s pregledi je vplačati v 14 dneh po preteku vsakega tromesečja, to je do 14. aprila, 14. julija, 14. oktobra in 14. januarja za preteklo tromesečje. Delegacija ministrstva financ je s posebnim razglasom pozvala davku zavezane zasebne nameščence, naj vlože posebno prijavo službenih prejemkov tekočega leta najkasneje do 30. junija 1927. Prijavo more sopodpisati delodajalec. Potrebne tiskovine se dobe pri davčnih okrajnih oblast-vih. Kdor ne bi prijave vložil in je davku zavezan, mu bo oblastvo davek odmerilo po lastnih poizvedbah. Zato raje vložiti prijave. Živinska razstava v Poljanah. Živinorejski odbor za škofjeloški sodni okraj je dne 4. maja 1.1. priredil v Poljanah nad Škofjo Loko razstavo in premovanje goveje živine za Poljansko dolino. Udeležba živinorejcev iz tega okoliša pa ni bila taka, da bi se moglo na podlagi prignane živine ugotoviti današnje stanje govedoreje v tej dolini. Na razstavi je bilo namreč le 19 bikov, 10 krav in 14 telic, skupaj torej samo 43 glav. Izmed bikov je bilo nekaj prav lepih živali, toda prvovrstnih plemenjakov je manjkalo. V splošnem se je dalo iz razstavne živine sklepati, da se tamošnji živinorejci premalo brigajo za odbiro in odgoj bikov, od česar je pač odvisen ves razvoj govedoreje. Tudi med kravami ni bilo mnogo izrazito dobrih mlečnih živali. Še najlepše telesne oblike in mlečne znake so kazale krave posestnika Alojzija Grošeljna iz Poljan, ki so jim pa manjkali pravi znaki gorenjsko-cikaste živine; izhajale so namreč iz križanja pinegavske in simodolske pasme. Telic je bilo nekaj prav lepih, večina pa z ozirom na svojo starost slabo razvitih. Krivo je temu, ker kmetovalci premalo upoštevajo načelo, da je treba tele že v prvem letu tako krepko krmiti, da si že v tej dobi napravi popolno telesno ogrodje. Prvo leto zanemarjeno se nikdar več ne da popraviti. Naravnost krasen zgled tega načela sta nudila dva mlada originalna pinc-gavska bika iz Koroške, ki sta glede teles- nih oblik in razvoja . prekosila domače bike, ki so bili dvakrat to iico stari. Največ in najlepšo živino sta razstavila posestnika Alojzij Grošelj iz Poljan in Matej Inglič iš Gorenje vasi. Premovalna komisija je bila sestav« ljena iz načelnika živinorejskega odbora g. Sušnika iz Škofje Loke, sreskega kmetijskega referenta g. Jakob Hladnika iz Kranja, živinozdravnika iz Škofje Loke g. Go-larja, posetnika in oblastnega poslanca g, Burgerja iz Hraš in tajnika Kmetijske družbe inž. Rado Laha, ki je predsedoval. Prispevali so k nagradam za odlikovano živino: Okrajni živinorejski odbor v Škofji Loki, Kmetijska družba v Ljubljani, Posojilnica v Poljanah, občini Poljane in Javorje. Bikom se je podelilo 10 premij, kravam 8 in telicam 8. Da se te prireditve ni udeležilo veKakopak! Vsega naj bo kriv župan in odborniki. Če kje ne bo mogla kokoš jajca znesti, pa bo že župan in odborniki krivi. Pojte se no soliti« Res! Tudi občani so včasih krivi, da v tej in oni občini nI vse tako, kot bi moralo biti. Manjka jim zavest skupnosti. Kaj pa je vendar to .smisel, zavest, čut za skupnost? Misliva si, da bi živel nekje na božjem svetu bajtar (»dobra bajta,« pravi pregovor, »je boljša kot slab grunt«), ki bi bil obenem tesar, kot tak bi mož z lahkoto preživljal sebe in svojo družino. Brez posebnih težav bi lahko poskrbel, da mu bodo žena in otroci zdravi in zadovoljni. Pa ne! Možu se ne ljubi delati in mož nima nobene ljubezni, pa tudi ne skrbi do svoje družine. Kaj zalo, če otroci hodijo sestradani in žena raztrgana? Kaj zato, če žena hira pod težkim delom ln otroci brez zadostne hrane rastejo, polni jetike? Kaj ?ato, da bo žena prekmalu legla v grob, in da bodo otroci, če preživijo mater, prepuščeni na milost in nemilost sebi in svetu? Vse to je temu možu deveta briga, le da se niemu dobro godi, ko se brezdelno Bolnči na toplem solncu ali pa so veseli v družbi svojih vinskih bratcev. Ali misliš, da ljudje tega moža in njegovo početje spoštujejo? Ali res misliš, da bo tak oče in njegovi potomci ostal na njegovem domu. Povem Ti, da ne. Zapisano je namreč nekje: Kdor za svoje ne skrbi, je hujši od pagana in skušnja kaže, da taki domovi in take družine razpadajo. Mož torej, ki ne skrbi za svoj dom in svojo družino, ni noben mož. Kdor je res mož in res družinski oče, tak s skrbjo gleda, da vlada v njegovi hiši najlepši red in zadovoljnost in zdravje in sreča. Zato ga je skrb hiše in gospodarskih poslopij, da ne razpadajo, skrb njiv in travnikov, da so lepo obdelani, skrb zlasti žene in otrok, da so zdravi in zadovoljni in kar je največ, da so otroci tudi dobro vzgojeni. Noč in dan tuhta, kako bi spravil svoje otroke do kruha, predvsem pa zato, da kateri ne postane lenuh, postopač, cigan, zapravlji-vec, in kar je še takih in enakih ljudij. Tak je mož, ki se zaveda, da je namestnik božji pred Bogom odgovoren za svojo družino. In to je tudi mož, ki ga ljudje obrajtajo, pa tudi Bog blagoslavlja. Pribito je, da bo ostal on in njegovi potomci na svojem domu, pa naj bi imel še ako revno bajto. Vedeti pa morava, dragi fant, da noben človek ne živi sam zase. — Živalim je ze priroda dala, kar jim treba: živeža, odelo, obrambo. Dala jim je nagone, da ločijo, kar je njim v korist ali kvar. Človeku pa je priroda dala le pamet in roke. S temi si pa sam ne more vsega oskrbeti, zlasti ne v otroški dobi, a tudi pozneje ne. Le v družbi, kjer drug drugemu pomagaj«, je mogočo človeku najti, kar zadovolji človeške potrebe. Le v družbi, je dejal že star modrijan-pagan Aristotel, je samozadovoljstvo. Človek kot umno bitje potrebuje mnogo več kakor živali, razviti se more ne le telesno, ampak tudi duševno, umsko, nravno in versko. Tega pa ne more vsak sam iznova započeti, zato je treba družabne vzgoje, skupnega družabnega dela. Kaj bi bilo z zdravstvom, kaj s cestami, vodovodi, železnicami, sploh z omiko, ko bi bil vsak človek sam sebi prepuščen? Omika je uspeh stoletnega skupnega družabnega dela. Človeštvo je tudi vodno živelo v skupnosti, v družbi. Če vidite človeka, ki sam zase nedružno živi, boste našli, da ni človek, marveč ali bestija ali nadčlovek, je dejai že isti Aristotel. Za zgled so na eni strani sami sebi prepuščeni poldivji ali bebasti ljudje, na drugi strani krščanski puščavniki, ki pa so izšli iz družbe in živeli za družbo. Človek čuti tudi sam v sebi, da je družabno bitje. Človek si želi tovarišev in drugov. Kaj je slajšega, kakor imeti prijatelja, s katerim se lahko pogovarjaš kakor sam s seboj. Človek je torej že po naravi družabno bitje in kot tak prejema tudi od družbe velike dobrote. Nihče ni popolnoma samostojen, nihče se ne more odtegniti vplivu drugih in njihovih pridobitev, nihče se ne more vsega, kar mu je za dušo in telo potrebno, vsega sam pridobiti. Narobe pa tudi nihče ni brez vpliva na druge; tudi najneznatnejši vpliva na mišljenje, hotenje in čuvstvovanje drugih, mnogih ali pa tudi vseh in nikogar ni, ki bi ne imel za družabno stanje svoje dobe ali zasluge ali krivde. Le v skupnosti in le s skupnim delom je mogoče ustvariti tiste splošne pogoje, da se morejo vsi in vsak veseliti zmernega blagostanja, zadovoljnosti, sreče. Človek sodeluje torej v družbi, da doseže svoj cilj. Tako ima človek dolžnosti do družbe in ima družba dolžnosti do človeka. Z drugo besedo: med družbo in družabniki mora vladati družinska skupnostim zavest. In to družinsko skupnostno zavest moramo postaviti za podlago tudi ljubezni do domačega kraja in občine, ki je poleg družine prva družba, v kateri živi vsak človek. Vsak prebivalec v domači občini se mora zavedati, da je zvezan z domačini po skupni usodi, da ima domača občina skupne naloge, skupno veselje, skupne skrbi, da je vsak dolžan tukaj sodelovati, da nima nihče pravice stati ob strani in iskati le in samo svojega dobička. Nasprotno, svoje moči in delo mora posvetiti tudi skupnosti, žrtvovati domovinski občini. Zavedati se mora, da vse, kar stori za skupnoet, stori tudi za sebe, ker če bo njegova domovinska občina rastla in dobivala na ugledu, bo tudi on z njo raBtel kot član v njeni družbi. Ker ima človek svojo domovinsko občino, kjer je bil rojen ali v kateri ima kot občan domovinsko pravico, mora za njo delati. V tej občini si napisan kot občan. Če imaš le malo posestvice, ali samo hišico, je ta zapisaua na tvoje ime! V tej tvoji domovinski občini imaš s soobeam skupno šolo, s skupnim delom ste jo sezidali, skupno z drugimi zahajajo v njo tvoji otroci. V tej občini je skupna Župnij, ska cerkev, 6kupuo pokopališče, skupni društveni dom, tam se tvoji otroci skupno vadijo, izobražujejo z mladino tvojih so-občanov. Kar storiš za vse te skupne naprave, koristi vsem občanom, torej tudi tebi, tvoje veselje na lepi župnijski cerkvi, šoli, društvenem domu je tudi veselje sovaščanov, sokrajanov. S ponosom se moreš izkazati v tujini, da imaš svojo domovinsko pravico v tej občini. Nasprotno pa pogrešeno in slabo skupno delo v občini ali fari škoduje prav tako tebi in tvojim. Sedaj upam, da vsaj malo pojmuješ, kaj je to: skupnostna zavest. To je ljubezen do domače občine, podobna ljubezni, ki jo ima družinski oče do svoje družine. In o tej stvari lioeova nadaljevati še v prihodnjem pismu, ker nama jemlje za danes besedo urednik »Domoljuba« s svojim pičlo odmerjenim prostorom. Dotlej zdrav Ti in Tvoji drugi I Tvoj vaški učitelj. Žitno klasje. (Legenda.) V časih, ko je Gospod Bog še sam hodil po svetu, je bila rodovitnost zemlje mnogo večja kakor dandanes. Takrat nI bilo v klasu samo petdeset ali šestdeset zrn, ampak štiri do pet sto. Takrat je bila žitna bilka od vrha do tal en sam klas. Pa kakor smo že ljudje, da v dobrih časih ne znamo ceniti božje dobrote in postanemo ošabni in prevzetni, se je tudi takrat nekaj zgodilo, kar je imelo hudo kazen. Nekega dne je šla bogata žena s svojim otrokom po polju. Ker je prejšnji dan deževalo, je bila steza polzka in otrok je padel ter si umazal oblekeo. Pa je utrgala mati pest lepega rženega klasja in je z njim snažila otroku obleko. Gospod Bog, ki je šel pravkar tam mimo, se je razsrdil in rekel: »Odslej naj žitna bilka ne nosi prav nobenega klasu; ljudje mojega dam niso vredni!« Ljudje, ki so se hitro nabrali okoli Gospoda, so se prestrašili, padli na kolena in Ga prosili usmiljenja. Vsaj nekaj zrna naj pusti na bilki, so Ga prosili, če že oni ne zaslužijo, vsaj zaradi kokoši, da od lakote ne poginejo. In Gospod, ki je v svoji vsevednosti vnaprej videl veliko bedo, ki bi nastala na svetu, se je dal preprositi. Pa je ostalo klasje tako, kakor ga imamo še dandanes. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! ^C