V NAŠI DRŽAVL Spremenfea __k&_. o ljndskih Solah. Ka predlog prosvetnega ministra v tporazumu s predsednikom vlade je Kj. Vel. kralj podpisal zakon o spretnembah in dopolnitvah zakona o osnovnih šolah. Najvažnejša ]e spretnemba § 43, ki se tiCe ver3kega poUica. Prej je ta člen določal, da verotik poučujejo ali duhovniki ali pa učittlji dotične veroizpovedi kakor pač fele starši. Sedaj pa določa novi Clen to-le: Veroiik poučujejo pri prlpadnik.ih svoje vere krajevni duhovniki ali fijihovi duhovni namestniki. Predloži jih pristojna verska oblast banski tipravi radi imenovanja ali name.eenja. Dotična občina jim more dati gotovo nagrado. Morajo blti državljani kraljevine Jugoslavije. Če so službono ali drugafe ovirani, jih mora zameEjati učitelj te šole, ako ja njihove ve_e. Na predlog pristojne verske obla•tl moro ta zamona bitl tudi stalna. Ako se pristojna vcrska oblast ne pobriga za verski pouk, bo izdala potrebne določbe banska uprava in prosvetno ministrstvo Morejo se tudi nafitaviti posebni vorouCitelji v šolah, kjer bi imeli najmanj 20 ur na teden, ie je najmanj 20 učenccv v vsakem razredu ali oddclku. Postavlja jih prosvetni minister iz vrst kandidatov, ki bo dovr_ili bogoslovns nauke in ki jih Je predložila cerkvena oblar-t. UČni načrt in program o veronauku predpisuje prosvetni ministcr v eporazu- mu z vrhovnim predstavništvom dotične veroizpovedi za kraljevino Jugoslavijo (_a katoličane: predscdstvo škofovskih konferenc). Enkrat na leto predstavnlk pristojne verske oblasti inore nadzorovati izvršitev verskega pouka. — K členu 68, ki določa, da nčenci no smejo biti člani društev ¦na verski podstavi, se je dodal ta-le nov odstavek: Izven šole u.encl osnovnlh Sol morejo biti člani verskib. druStev svo.je verske zajednice. Kar se tiče zasebnib učiteljišč in veljavnosti Ba njih napravljenih izpitov, določa nov odstavek k členu 71: Po predlogu odposlancev prosvetnega ministrstva, ki so prisostvovali diplomskemu učiteljskemu izpitu na zasebnih uCIteljiščiii, bo prosvetni minister nostrificiral (potrdil) diplome (izpriCevala) tudi učiteljskim kandidatom s teb. Sol. Kandidat s takšnim spričevalom more biti nastavljen za učit€l|a državne osnovne Sole. K 5. odstavku člena 78. s. dostavi: Učitelji morajo voditi ob dneh, ki jih odredi minister za prosveto, otroke k službi božjl. To bo prosvetni minister odredil v sporazumu s predstavnlki vseh priznanih verolzpovedi (za katoličane: s predsedstvom škofovskih konfcrenc) in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. — Kar se tiče nadzora šolskega upravitelia nad delovan.iem !n vedenjem učiteljev in veroučiteljev (odstavek 6, člen 114), določa nov odstavek: Ta na^Izor se ne nanaša na sam verski pouk. K čl. 156 in 157, ki govorita o zasebnih kulturno-prnsvetnih ustanovah in društvih, je dodan hov odstavck, ki določa, da se te odredb. ne nanašajo na verska društva. V BRU&IH DRŽAVAH. Avstrijskl kanoelar zopet potuje. -— Avstrijski kancler dr. Schober S8 Je mudil v Budimpešti. Posledica tega obiska bo posebna pogodba gled« gospodar3kega sodelovanja med Avstrl|« In Madžarsko. Kakor razglaša €_sopisje, je prej«l dr. Schober povabi_a za obisk Prage in Varšav«. Bolgarfiki mLeistrski predsed-Os Ljapčev je bil sprejet na potovanju skozi Madžarsko od ogrskega regenta Hortyja v Budimpešti. Obisk je imel le zasebni značaj. Prekinitev pogajanj za izpraznitev Porenja. Francozi so bili pripravljeni, da bi izpraznili nemžko Posaarje predčasijvo in _o že bila uvedena tozadevna pogajanja med Francijo in Nemčijo. Francoska vlada poudarja, da so se pogajanja začela na njcno pobudo in da je njen predlog, da se Posaarj« izprazni pred določenim rokom in brez plebiscita, ki bi na ~sak način pomenil gospodarsko škodo za Posaarje, zaslužil, da Nemčija uvaZuje nekoliko iudi francoske industrijske koristl, kl so se tekom 10 let zasedbe uveljavile na posaarskem czemlju. Francija mora naravno zaščititi uložke svojega kapitala kakor tudi trgovske zveze, ki _o se razvil« med zapadnimi deli Francije in. Posaarjem, ki je postalo važen odjemalec za francoske prid-elke in narobe. Ker se je nemška vlada postavila na neomajno stališCe, da o francoskih predlogih sploh noče razpravljati, sta obe delegaciji uvideli, da bi bilo brezpredmetno nadaljevati pogajanja in da bi bilo za obe stranki boljše, ako se za nekaj časa vrneta domov, da vprašate za svet vsaka svojo vlado. Francoska vlada ni zaprla vrat za na- daljevanje pogajanj in čaka novih predlogov od nemške strani. Seveda pričakuje, da bo našla njena dobra volja, da pred letom 1935 Izprazni Posaarje, tudi dobrohoten odmev na nemlki strani, ki bo olajšal nalogo delegaeij, kadar se zopet sestanejo. Nsmei pr0tl last_im ljn&em v Fo- r©nj_. Kakor znano, so zapustile francoske čete letos 1. julija po desetietni zasedbi Porenje. Odkar so ostaviii nemško ozemlje Francozi, so se pričeli nemški nacijonalisti znašati z vso srditostjo nad onimi Nemei, ki so bii! v dobi zasedbe prijazni s francoskim vojaštvoni. Mnogim takim prijateljem Francozov so razbili šipe pohištvo In uni6ili vse, kar jim je prišlo pod roke. KaJ bo z Indijo? Že dolgo ni bito slišati kaj posebnoga iz razburkan«' Indije. Kakor je razvidno iz poroSil angleških časopisov, bo postala Indija na letošnji londonski konferenci dominijon. Egipt se pcnia, EgipCansld nacijonalisi!, kojih voditelj je bivši ministrski predsednik Nahas paša, so začeli prirejati protestna zborovanja proti uklnltvi parlamenta. Na enem takem zborovanju je do§lo do spopada med demonstranti tor vojaštvom.