32, štev,
V Kranju, dne 12, avgusta 1905,
VI. leto,
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Izhaja vsako soboto zvpčt. — Stani za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt
leta 1 K. Za druge države stane K 6*60.  Posamezne številke po 10 vin. — Na
naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. ■—• Za oznanila se
plačuje za petit-vrsto K) vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust.
Uredništvo in upratniltvo se nahaja v hiši št. 105 nasproti župni cerkve. —  Upravni l> ... naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Rojaki!
Vaša požrtvovalnost jo omogočila podpisanemu odboru postaviti na najlepšem ljubljanskem trgu najgenijalnejšemu našemu pesniku dr. Francetu Prešernu dostojen spomenik po osnutku mojstra Ivana Zajca. Ta spomenik se bode ob navzočnosti mnogoštevilnih slovanskih gostov slovesno odkril
v nedeljo, dne 10. septembra 1.1.
Rojaki!
Podpisani odbor za trdno pričakuje, da se slavnosti odkritja Prešernovega spomenika udeležite kar najštevilneje. Saj ima ta slovesnost pomeniti poklonstvo manom duševnega velikana, kakršni se redko porajajo na svet; s kakršnim se ima torej temveč povoda ponašati mali slovenski narod, ki v dr. Francetu Prešernu ne slavi samo svojega velikana pesnika, temveč tudi preroka in političnega navduševalca.
Ne pozabimo, da nam je v trenotkih največjega pritiska, ko mu je krvavelo srce zaradi brezpravnosti slovenskega naroda, zaklical Prešeren poln preroškega duha, „da se vremena bodo nam zjasnila" in da je s plame-nečimi besedami načrtal pravec vsej naši politiki, ko je s povzdignjenim srcem zapel, da „največ sveta otrokom sliši Slave".
Rojaki!
Temu pesniku torej odkrijemo spomenik dne 10. septembra t. 1. spomenik v takih razmerah, kakor ga slovenski narod ni še postavljal in ga bržkone tudi postavljal ne bode.
Podpisani odbor nikogar izmed Slovencev ne bode posebej vabil k slavnosti odkritja; zdelo bi se mu to razžaljivo, ker ve, da se vsak rodoljub zaveda, kaj je dolžan spominu Prešernovemu.
Vabljeni ste torej tem potom vsi vkup in vsak posebej; vabljena zlasti društva, o katerih je želeti, da se udeleže slavnosti z zastavami.
Da bode pa mogoče glede slavnostnega sprevoda ukreniti vse potrebno, naj blagovole društva, ki se slavnosti udeleže z zastavami, naznaniti to sopod-pisanemu odborovemu tajniku najkasneje do 8. septembra 1.1. ,
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1905.
V imenu odbora za postavljanje Prešernovega spomenika:
Ivan Hribar
mestni ž u p ? n predsednik.
f ran Trdina
mestni knjigovodja tajnik.
Novi tržiški častni občani.
V svojej zadnjej številki smo poročali na kratko, da je občinski odbor tržiški v seji dne 1.1, m. imenoval šest novih častnih občanov. Ti so sledeči gg.: Jos. Luckmann, ravnatelj, in dr. Schoeppl, upravni svetnik kranjske hranilnice v Ljubljani, dalje S. Rieger, bivši inžener in sedaj vodja električne naprave v tržiški predilnici, profesor ljubljanske realke dr. Binder, deželni šoiski nadzornik v pokoju Viljem Linhart in veleposestnik in deželni odbornik grof Barbo.
Najvišje odlikovanje, ki ga more narod kot samoupravna občina podeliti zaslužnim možem, je častno občanstvo. Le-to ne daje nikakega vidnega odlikujočega znamenja, niti gmotnih koristi; izraz naj je hvaležnosti in spoštovanja cele občine do odlikovanca. Kot pogoj za tako odlikovanje morajo bili velike, nenavadne in resne zasluge za celo domovino, za narod ali za dotično občino. Ako smatramo tak čin kot nekaj resnega, povzdigujočega za odlikovanca, smeli bi ga storiti pravzaprav le zaradi zaslug velikega duševnega in moraličnega pomena. Zaradi gmotnih koristi, ki jih je kdo učinil občini, bi se to skoraj ne smelo storiti; sicer bi lahko občina in odlikovanec prišla na sum — prva, da se je prodala, drugi, da si je kupil odlikovanje. Opravičljivo za občino, da podeli, in za odlikovanca, da vsprejme častno občanstvo zaradi gmotne koristi, ki
PODLISTEK.
Zatrta.
Spisal J. Starogorski.
Od večerjali smo ravnokar. ^ Pri mizi v hotelu L. sta sedela med drugimi prijatelja Ivo in Vladimir. Vsak si je še naročil kozarec piva in prižgal cigareto. Nastal je živahen pogovor; najprej o politiki, potem smo pa preskočili na dnevne novosti. Bilo je že precej pozno, kar reče Vladimir, zapalivši si že osmo cigareto, da naj vsak pove dogodbico o svoji prvi ljubezni.     Ti, Ivo, začneš!
Ivo, mož trjdesetih letj bledega, vpadlega lica in rjavih brk pravi:
— Ne vem, če vas bo zanimala moja prva ljubezen. Vidite, imam že trideset let, pa oženil se nisem in se menda sedaj že tudi ne bom. Povem vam raje povest o drugi, pa zatrti ljubezni. Prvikrat, ko sem se zaljubil, sem bil pač še mlad fant.
namene do leta 1909. Priznamo, da je lo dobrota za oblino; pn da je hranilnica tudi podarila občini lo glavnico — je-li to zanjo kaka znatna žrtev? Kranjska hranilnica ima nakupičenega premoženja mnogo milijonov, da že ne ve kam z denarjem. Vrhutega je ona primorana, dati vsako leto gotovo vsoto za javne koristne namene; njej je pač vseeno, kam jih da, ako jih mora dati. Vse svoje ogromno imetje si je pridobila od kranjskih, slovenskih vlagateljev in izposojevalcev, ali je potem kaj posebnega, ko jim vrže vsako leto nazaj nekaj tisočakov za javne namene. Pravzaprav je ona samo upraviteljica vsega velikanskega kapitala, ki ni takorekoč lastnina nikogar. Jeli torej ono posojilo kaka žrtev zanjo, ki je niti toliko ne boli kakor berača vinar! In drugič — je-li ona vsota za tržiško občino res življenjski pogoj za občino milijonarjev,   kojili   bi moralo biti   sram, da sprejemajo darove, odjedajoč  jih drugim, resnično potrebnim občinam. Kar bi lahko storil  marsikateri  izmed tržiških velikasev samih iz lastnega ži pa, prepuščajo drugim in se ne sramujejo, to svoje nedejanje obešati na veliki zvon, deleč oblastno v imenu občine častno občanstvo! Hoteč častiti druge, sramote same sebe. Na tako žalosten način sta torej postala častna Iraška občana gg. Luckmann in Schoeppl. Kako pa gg. Binder in Linhart? Kdo more čuti njuni imeni, da bi se ne domislil polnih vozov hrastovega listja in želoda, pa celega morja — frankfur-taric. Lažje bi bilo najti opolunoči na smetišču iglo, kakor pa njunih zaslug za tržiško občino. Ali pa je morebiti njunih zaslug iskati na polju političnega delovanja za narod? Ravno obratno. Vse njuno dosedanje delovanje je bilo naperjeno na to, naš narod ponižati in osramotiti pred svetom. Je-li morebiti to njuna zasluga pred tržiškimi mogotci? Še dva sta: Rieger in Barbo. Prvi ni storil druzega, kakor da je bil nekak gonilni duh nemško-klerikalnega Gassnerja, njegov osveti-telj, njegova modrost. Kar je hotel Gassner povedati na škodo našega naroda z visoke stolice člana trgovske in obrtne zbornice — to mu je moral prej navdihniti Rieger. Lepe zasluge I Grof Barbo pač na svojem dolenjskem posestvu niti še lani sanjal ni, da postane kdaj Častni Tržičan in seveda tudi še danes ne ve,
zakaj je postal dne 1. avgusta. Gotovo bi ga spravili v največjo zadrego, ako bi ga vprašali, zakaj ga je doletela ta čast in tako tudi tiste, ki so ga imenovali. Vsa šestorica je prišla do častnega občanstva tržiškega nekako tako, kakor Pilat v vero. Radovedni smo, se-li kaj sramujejo ali ne. Ako ne, potem jih moremo le 1101 n i lo vat i, kaj t i potem prevzem o žalostno ulogo nekdanjih laneknehtov, najetih za boj proti sovražniku, ki ga navadno niti poznali niso. In to je vse, za kar se v resnici gre pri tem imenovanju. Tržič je slovenski trg. Edino uplivu in silnej premoči nemškega kapitala gre žalostna zasluga, da tam še ni izumrl še žalostnejši rod nemčurjev, ki v zvezi s pri-vandranimi Nemci duše javno vest in se I vsemi sredstvi narodne korupcije in nasilja bore za slavo matere Germanije. A že se ma-jejo zidovi njihove trdnjave in veliko je nade, da se zrušijo ob prvem resnem naskoku. Fn ta pride s prihodnjimi občinskimi volitvami. Dobro čutijo nevarnost in zato: Lancknechtov vkup in prostovoljcev v obrambo te zadnje nemčurske trdnjave na Kranjskem ! Zato: imenujmo častnih občanov, novih zvestih nemških volilcev! Klika torej, doslej umetno in nasiljem gospodujoča klika je imenovala v svojem interesu teh šest Častnih občanov, ne vprašaje za čast občine, ne za njene koristi. In zato moramo javno in najodločneje obsojati to imenovanje. Da imenovanim ne gre častno občanstvo, dobro vemo; da pa so častni možje,to naj dokažejo sami s tem, da odklonijo imenovanje.
Dopisi.
Iz Cerkljan pri Kranju. Da so čitalnice na kmetih izdaten pripomoček za širjenje kulture, kdo ne ve? S čitanjem časnikov in dobrih knjig si ljudstvo razširi obzorje, izve, kaj se godi zunaj njegovega okrožja in zunaj domače fare. S poljudnimi predavanji seznanijo se ljudje z marsičem koristnim, s prirejanjem veselic razvedre se in povesele se, kar jim je ob času dela tudi dobrodošlo. — Cerkljanska čitalnica kaže mnogo delavnosti, kajti od novega leta, odkar je ustanovljena, je priredila že dve veselici. Zadnja veselica vršila se je dne 30. julija in je kljub koncu meseca tudi denarno dobro vspela. Prihiteli
jo je ona sprejela od lega, bi bilo le tedaj, ako se gre za tako veliko darilo imenovani a občini, da je zanj v resnici žrtev, ki njega samega občutno zadene, za občino pa uprav življenjski pogoj, pogoj za daljni obstoj, ali za edino možen daljni gospodarski napredek. Vsaka podelitev častnega občanstva iz drugih nagibov, ali celo zaradi gmotne ali moralne koristi kake klike je poniževalno tako za ime-novanca kakor za imenovatelje, da za slednje naravnost onečaščujoče, pravi zločin nad javno moralo. Tako imenovanje mora obsojati vsak pošten, nepristranski človek; vsak imenovanec pa, ki mu je do lastne časti, mora je kot sramotilno in nevredno njegovega poštenja odkloniti /. največjim ogorčenjem. Znana so nekatera društva, ki kar hrepene po častnih članih, ki imajo kar gotovo takso za častno članstvo in častne diplome že in bianco pripravljene za nove častne Člane, da morejo kar hitro izvršiti hitro storjen sklep, ako se nadejajo, da bo < kaj padlo». Javnost se smeje vselej društvu in odlikovancu, ki se navadno sramuje nove, dvomljive časti. Pa to je kaj nedolžen šport starih otročajev, ki ne more javnosti čisto nič vznemirjati. Resna in javnost opravičeno zanimajoča pa je zadeva častnega občanstva. Cfan večja in imenitnejša je občina, tem večje je tudi splošno zanimanje in tem bolj more vzburkati valovje javnosti. Ako podeli častno občanstvo neznatna gorska občina za novo cerkveno bandero ali nov zvon, ostane stvar navadno v gorskem zatišju in z izvršitvijo čina je isti tudi že pozabljen brez daljnih posledic. Vse drugače je, kadar se gre za važno ali veliko občino. Stvar se razve daleč na okrog in se tudi javno presoja glede opravičenosti in posledic. Brez-dvomno je javnost opravičena, presojati tak čin in tudi izreči svojo sodbo. In za tak slučaj se gre tu. Opravičeni smo vprašati: Katere so zasluge za domovino, za narod ali za tržiško občino, ki so si jih stekli novi tržiški častni občani ? Imenovanci so večinoma osebe, ki so znane med Kranjci, da, med Slovenci sploh; znano je njihovo delovanje v javnosti, deloma neprijetno znano. Zaraditega smo kot narodno glasilo prisiljeni, da govorimo. In to hočemo storiti!
Znano je, da je Kranjska hranilnica dala tržiškej občini brezobrestno posojilo za javne
— Pa nam povej dogodbico o svoji zatrti ljubezni, vzklikne vse omizje. Vsi smo bili radovedni, kaj nam pove Ivo; on je bil namreč kaj kratkočasen pripovedovalec.
— Toraj posluh, reče Ivo in si prižge cigareto. — Bilo je zadnje leto, ko sem študiral na dunajski univerzi. Prišel sem domov na velike počitnice, da se nekoliko streseni mestnega prahu in razvedrim v prosti naravi. Naša vas Selo je štela tedaj kakih sto hiš in lepa bela cesta jo je vezala z bližnjim trgom. Nam nasproti je stala hiša soseda Vrbovca, na razpotju se je pa — in to je bila edina novost v naši vasi — dvigala lepa kapelica. Ker sem le v velikih počitnicah zahajal domov, nisem prišel tako pogostoma v dotiko z domačimi ljudmi. Tako so med leni sosedovega sina vzeli k vojakom. Hčerka se je pa razvila v lepo mladenko, Ker mi je bilo doma večkrat dolg čas, sem obiskal prijatelja-oskrbnika na bližnjem gradu, ali šel vasovat v to aH ono hišo. Da se soseda nisem izogibal, se razume. Dekle se mi je prikupilo in prav kratkočasno mi je bilo v njeni družbi. Stari
Vrbovec jo je dal tudi v gospodinjsko šolo v Ljubljano, kjer se je zraven druzega potrebnega naučila tudi olike.
Nekega dne — na predvečer je močno deževalo — sem se odločil zopet iti v vas k sosedu. Radi blata ni bilo za nobeno delo, le Marica, tako se je imenovala, ali bolje tako so jo klicali, je plela in sadila nekaj v vrtu. Malce se me je vstrašila in hitela brisat mokre roke v predpasnik. Bil sem vidno vesel njene zadrege in hudomušno sem deklamiral:
•Rožice na vrtu pleje, nič ne poje Marica; roke iti v predpasnik briše, ko zagleda soseda.*
»Čakajte, porednež, kaj bo pa rekel Gregorčič, da tako zlorabljate njegove pesmi?!» reče dekle še vedno v zadregi.
»Kako pa veste, da je ta pesem Gregorčičeva?«
• Mar mislite vi, učeni gospodje, da mi na deželi ne vemo ničesar,* odvrne smeje.
•Toraj poznate vse slovanske pesnike?*
«Vseh ne, pa nekatere vendar.«
«Katere na primer?* vprašam radoveden.
»Prešerna, Gregorčiča, Jenka, Aškerca, Stritarja in nekatere slovenske pisatelje, kakor na primer: Jurčiča, Trstenjaka in kako se že vsi imenujejo.*
■ Marica, potem se pa res zelo zanimale za slovensko slovstvo.«
»Dolžnost prave Slovenke je, da vsaj nekoliko pozna slavne narodne može,* mi odvrne navdušeno.
Povem vam, da sem se kar čudil deklelu. Vedno pogosteje sem zahajal tja in čas je tekel naglo ... Zdelo se mi je prehitro ... Akoravno kmetska hči, vzgojena v težkem delu, je bila dražestna. Nje vitki stas, ponosna hoja, pod velikim lepim čelom dvoje velikih modrih oči, da je jemalo kar pogled, če si pogledal v ta kristala. Bila je rodo-ljubkinja, kakršnih je malo. Rad sem govoril ž njo o narodu in ljubezni do njega, že za to — kaj bi vam tajil — že za to, ker je v govorjenju o narodu največ besed z imenom »ljubezen*. Da sem bil zaljubljen, ne tajim, vendar s prvttga niti sam sebi nisem verjel.
1- priloga ..Gorenjcu" št. 32 iz 1.1905.
so v bele Cerklje tujci od raznih strani in so sc izborno zabavali. DomaČi ljudje so napolnili vrt in so bili tudi zadovoljni, Citalniški pevski zboi iz Kranja je blagovoljno sodeloval pri veselici in je zapel več skladb cerkljanskega rojaka g. D. Jenka, ki obhaja letos svojo 70 letnico. Citalniški pevci so dobro iz-vežbani in so za lepo petje želi zasluženo priznanje. — Gdčni. Kratnerjeva in Vavknova sla odpeli dva dvospeva («Na tujih tleh*: D. Jenko in «Cvetice»: Fr. Gerbič) tako lepo in nežno, da sta jih morali ponavljati na občno zahtevo, G. Milan Adamič, znani in priljubljeni skladatelj slovenski, je spremljal gospodični pevki na klavirju z veliko dovršenostjo. — Domači citalniški pevski zbor zadovoljil nas je nad pričakovanje dobro. Le čuda, da se dado popolnoma preprosti kmečki fantje tako izuriti v umetni pesmi in pri tem društvu gre seveda nemala čast g. učitelju Lapajnetu, ki neumorno vadi svoj sicer majhen ali dober zbor. — Zadnja točka obširnega programa je bila J. Alešovčeva burka «Nemški ne znajo«. Izvajali so jo čitalničarji. Vzbudila je cele salve smeha, kar je tako pripisovati izvrstnim dovtipom v igri, kakor dobro izvež-banim igralcem, ki so vsak posamezno dobro izvršili svojo nalogo, vsi skupaj pa častno, K lepemu vspehu je pripomogla gdčna. Milka Kernova, ki je zelo živahno predstavljala rodoljubno Reziko, vaškega župana lepo in pokorno hčerko. Zato ji gre zaslužena čast in hvala. O drugih igralcih rečemo le toliko, da so malone vsi storili svojo dolžnost, zato moramo tudi te pohvaliti. — Še ena stvar je vredna opombe, dejstvo namreč, da je cerkljanska čitalnica bila prvo in do zdaj še edino društvo, katero nam je znano iz lastnih pogovorov z g. phil. Kmetom, ki je vzelo legi-limacijski listek v prid družbi sv. Cirila in Metoda kot vstopnico. Bodi omenjeno, da je to čudno. Vedno se bere, da to ali ono društvo priredi veselico. Ali nobeno se ne spomni na legit imacijski listek, ki je popolnoma pripraven za vstopnico, obenem pa se s tem nakupovanjem položi dolžen oboi na narodni oltar. Naj bi se v bodoče bolj zanimali za legitimacijski listek. — Obenem priporočamo, da priredi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda 27. avgusta 1.1. veselico v prid d ružbi s prijaznim sodelovanjem čitalnice. S. C,
Ko sem se pa prepričal, da je tako in nič drugače, je bilo že prepozno. Moje srce je že bilo v ognju. Najbolj me je mučilo, da se je Marica meni nasproti, akoravno zaupno in prijazno, vedla nekako boječe in hladno.
Počitnice so se bližale h koncu, jaz sem bil pa čimdalje bolj zaljubljen.
Ko sem bil sam, sem se smejal samemu sebi, da sem v njeni bližini tak kakor otrok, če je storil kako napako, pa si ne upa povedati. Pogum, ki sem si ga delal, ko sem bil sam, mi je odbežal, kakor megla pred solncem, ko sem prišel ž njo skupaj.
Napočil je čas obhoda. Še tri dni in z Bogom rojstna vas. Danes moram vedeti, me li ona ljubi in če velja pol sveta. Sedela sva na klopici v vrtu. Ona s šivanjem v rokah, jaz pa z novim delom Gregorčičevih poezij, ki sem jih dobil od prijatelja.
«Nove pesni?!* reče dekle in šiva dalje. Nekako tesno je bilo obema danes na tem širokem svetu.
sem odvrnil kratko.    Dalje prih.
Z Ljubšega. Šolski otroci prirede v korist kmetijske podružnice v Ljubnem gledališko igro. Tako se glase vabila za veselico kmetijske podružnice. Toraj šolski otroci naj za tako zasebno kmetijsko podružnico kot je pri nas, in o kateri še izpregovorimo, prirede veselico in čisti dobiček naj vživa par kmetov. Kakor rečeno, o družbi sami prihodnjič več, a za danes vprašamo samo g. učitelja: Ali nima šolska mladina nobene svoje potrebe, v katero korist bi se porabil čisti dohodek? Ali ne potrebuje šola nobenih učil, ki bi se za ta denar lahko kupila? Ali ne bi bil: otroci veliko bolj veseli, ko bi se porabil denar njihovega truda za nje? Odgovor prihodnjič.
Iz Radovljice. (Tržni dan.) Z veseljem smo pozdravili razglas mestnega županstva v Radovljici, s katerim se je meščanom, kakor tudi prebivalcem okolice mesta Radovljice naznanilo, da se tržni dnevi ob sobotah obnove. — Z obnovitvijo tržnih dni je izpolnilo županstvo vročo željo občanov. Že dolgo časa, posebno pa, odkar se gradi železnica od llrušice do Bohinjske Bistrice, naročati so morali oni, kateri nimajo svojega ali v zakup vzetega zemljišča, poljske piidelke, kokoši in druga živila iz Kranja, Ljubljane in iz drugih oddaljenih krajev. — Z vpeljanjem tržnih dni odpravljene so vsakdanje skrbi hišnih gospodinj in kuharic, kako in kje si pridobiti potrebna živila. Kako potrebna je bila ta odredba, o tem smo se prepričali v soboto, dne !>. t. m. Komaj so postavile prodajalke poljske pridelke na trg, že so prihitele gospodinje in kuharice ter nakupile živil za cel teden in prosile prodajalke, da bi še v prihodnje donašalc živila, kokoši i. t. d. na trg. Veselje je bilo videti zadovoljne obraze kupovalk, pa tudi prodajalk, katere so v teku poldruge ure prodale vse, kar so prinesle. Podžupan g. Oton Homan je poskrbel poljskih pridelkov, klobas in drugih vsakdanjih potrebščin za slučaj, da bi ne bilo dovolj prodajalk iz okolice v mesto. Ko je že zadnjim pošlo vse na trg prineseno blago, je poslal šele on okoli 9. ure dopoldne na trg svoje blago, katero je prodajal po razmeroma jako nizkih cenah. Imenovanemu g. podžupanu, kateri je zastavil vse svoje moči v to, da se tržni dnevi obnove in ob-drže, ter vnovič pokazal, da hoče na vsak način svoje rojstno musto Radovljico vzdra-miti iz trdnega spanja, bodi tem potom izrečena naša iskrena zahvala.
K volitvi častnih občanov v Tržiču.
(Dopis iz Tržiča.) I.
Nekaj nečuvenega se je tukaj zgodilo v torek, dne 1. avgusta. Tega dne je bila namreč sklicana občinska seja trga Tržič. Na sporedu seje je bila sedma in zadnja točka: razni predlogi. Ko je prišla ta točka na vrsto, vstane tovarnar Gassner in prične brati neko pismo ali kaj je že bilo, koje je najbrže sestavil kdo drugi. Bral pa je tako nerazločno, da več odbornikov niti vedelo ni, kaj pravzaprav čita. Kmalu nato so pričeli glasovati Gassnerjevi pristaši,' kateri so že morali pred sejo o tej stvari vedeti, ker so imeli pred sejo sestanek v Lončarjevi gostilni. Vsebina Gassnerjevega predloga je ob kratkem sledeča; Za uresničenje železniške proge Kranj-
Tržič so si stekli nekateri gospodje velikih zaslug, zato predlaga, da se izvolijo častnim občanom sledeči gospodje: Jos. Lukmann, dr. Sch6pel, oba v kranjski hranilnici v Ljubljani; S. Rieger, bivši inžener in sedanji vodja električne naprave v predilnici; profesor ljubljanske realke dr. Binder; Linhart, šolski nadzornik v Gradcu in grof Barbo, veleposestnik na Dolenjskem. O zaslugah teh izvoljenih nam ni ničesar drugega znano, kakor to, da je dobila tržiška občina od kranjske hranilnice v Ljubljani brezobrestno posojilo do leta 1909. Druge »zasluge* so znane le predlagatelju; Tržič o njih ničesar ne ve. Zasluge si bodo pridobili šele pri prihodnjih občinskih volitvah, ker imata sedaj prvi razred v rokah le Gassner in Mali v. Posvetovalo se o tem predlogu sploh ni. Ko se je glasovalo, odšli so od seje slovenski odborniki gg.: Viljem Polak, Franc Ahačič in Franc Deu. Ostalih 13 odbornikov — treh ni bilo pri seji — je glasovalo sledeče: tovarnar Maliy kot župan in predsednik ni glasoval; pro so glasovali gg.: Bortolotti, Goeken, Gassner, Rieger, Lončar, Theuerschuh, dr. Jagodiz (izvzemši za Rie-gerja), Eggenberger, Zelenka in šomošter Miklič; glasovala nista gg. Bathelt in Glo-bočnik. Izvoljeni so dobili torej od 13 navzočih po 10 glasov, Rieger samo 8, ker v svoji zadevi ni mogel glasovati in ga ni volil dr. Jagodiz. Ako bi bili navzoči še ostali trije odborniki, bi bili mogli Gassner et con-sortes naznaniti izvoljenim trdo zmago, da so bili izvoljeni z 10 proti 8 glasovi.
Ta predlog je stavil torej mož, ki si je stekel, kakor navedeni izvoljeni, velikanskih zaslug za Tržič. Tega jezuitskega tirolskega klerikalca, ki je v resnici velik nacijonalec, se varujte domačini, kajti on le s hinavskimi besedami dela dobro, z dejanji pa vas hoče podjarmili in izkoristiti v svoje namene! Gotovo se še dobro spominjate, kako srečen je bil Tržič, dokler še ni bilo v našem prijaznem kraju tega nebodigalreba, ki se hlini vsem strankam. Oglejmo si še nekoliko bivšega inženerja Riegerja! Ta je že znan domačinom po svoji poštenosti izza časa svojega službovanja pri živosrebrnih rudnikih pri Sv. Ani. On je prava huda ura za Tržič. Njegove zasluge, radi katerih je postal časten občan, so najbrže te, da je pisal tirolskemu klerikalcu Gassnerju brošure in govore za različne prilike. Zakaj ga tudi ni imenoval za tolike zasluge, koje si je stekel zanj, častnim članom svoje predilnice?! Zasluge prof. Bin-derja so tudi jako velike. On je namreč tisti veliki mož, ki je govoril slavnostni govor na tržiški «Schillerfeier* in s tem razširil tr-žiškim germančkom njih v temno meglo meglene teme zavito duševno obzorje.
Da se je kaj takega zgodilo, je res pravi škandal za Tržič. Domačini, ali boste še naprej spali in se od tujcev, koji se na vaše stroške in od vaših žuljev bogate, pustili vladati in zaničevati?!
Na noge!
Sokolska slavnost na Jesenicah.
Bolj kakor kdaj pred leti zasleduje slovenska javnost s paznim očesom vse gibanje na Jesenicah. Priseljeni Nemci se začeli posebno, odkar se dela nova železniška proga
skozi Jesenice, nosili glave bolj visoko, misleč, da dobe nadvlado v tem indudri-jalnem trgu.  Toda, čeprav pozno, a vedno še v pravem času, so se zdramili vrli narodni Jeseničani in spoznali nevarnost, ki jim preti. Pohvalno moramo omeniti, da jc k narodni zavesti precej pripomogla naša Jeseniška Straža*. Sedaj se je vzbudil v mirnih slovenskih srcih na Jesenicah narodni čut, Jeseničani so sc začeli zavedati, kako važno postojanko na braniku slovenskega naroda zavzema trg Jesenice. Danes pa je srd na te nemške priseljence tem večji, ker so vsi (o brezdomovinskih klerikalcih ne govorimo) spoznali, kako prešeren je oholi Nemec in na kako zvit način si hoče pridobiti našo lastno slovensko zemljo. Pred letom se je na Jesenicah ustanovil »Sokol", ki naj bi povzdignil v zdravih, krepkih telesih šc bolj narodno zavednost in jo prenesel tudi med delavstvo. Prctcčcno nedeljo pa je prihitelo iz vseh krajev naše kronovine mnogo Sokolov z namenom priti pozdravit in navduševat »Jeseniškega Sokola" — enega najmlajših — naj še nadalje vstraja na svojem začetem delu. Poleg mnogobrojnega »Ljubljanskega Sokola" so se udeležila bratska sokolska društva iz Šiške, Kranja, Tržiča, Kamnika, Idrije, Zagorja, Trsta, Brežic in zastopan je bil celo volosko-opatijski Sokol po njega podstarosti bratu Severju. Predvsem zasluži idrijski Sokol pohvale, ker se ni zbal dalnjega pota in vremena. Opazili pa nismo na teh neustrašenih Sokolih (22) nikake utrujenosti in so izvajali pri javni telovadbi enako drugim prav dobro težke vaje. Pa tudi ostale Sokole je javno pohvaliti, ker se niso ustrašili grdega vremena. Vseh Sokolov je bilo zbranih do 300. Čeprav je vreme menda kakor nalašč pretilo, da se slavnost ne bo mogla izvršiti tako, kakor je bilo določeno, vendar se neustrašeni Sokoli  in   prijatelji Sokolstva niso zbali grdega vremena (saj je prav opoldne začelo »neusmiljeno" deževati) in zbralo se je vendar tol.ko ljudstva, da pohiti k slavnosti. (To gotovo na veliko jezo g. župnika Zabukovca, ki je menda — kakor se je govorilo  —  delal na to, da bi se slavnost sploh prepovedala. Fej!)
Že na postajo Javornik so prišli »Jeseniški Sokol" in večje število deklet v narodnih nošah z drugim ljudstvom, da pozdravijo došle Sokole in potem skupno odkorakajo skozi Savo na Jesenice. Žal, da jc dež preprečil ta izprevod. Zato so se vsi izletniki peljali do Jesenic in tam izstopili. Tu so se razvile zastave posameznih društev, Sokoli se uvrstili in s kranjsko meščansko godbo na čelu odkorakali skozi »Savsko predmestje" v narodne Jesenice. Že od daleč smo videli skoro na vseh hišah vihrati slovenske zastave in ko smo prišli v trg, smo zagledali postavljenih nekaj slavolokov. Posebno nam je ugajal slavolok z napisom:
Nobena moč, nobena sila, ne bode nas ugonobila, Icej trdni smo sinovi Slave Sokoli na obali Save.
Z oken so obsipale vrle narodne jeseniške gospice mimokorakajoče Sokole in gasilce iz Koroške Bele ter Jesenic s šopki cvetlic. Pred občinsko hišo se je ustavil izprevod ob viharnih »Na zdar" in »Živijo"-klicih. Ko je nekoliko polegel ta vihar, pozdravi došla bratska društva in ostale goste
v prav iskrenih besedah starosta jeseniškega sokola brat Hummer Temu odzdravlja pod-starosta ljubljanskega sokola brat dr. Rav-nihar nekako tako-le: Dragi brat starosta! V imenu vseh danes tu zbranih Sokolov se ti na prisrčnem pozdravu iskreno zahvaljujem. Zavedamo sc v polni meri velikega pomena današnjega izleta na Jesenice, in ti, jeseniški Sokol, si nam dal k temu povod. Ti si naša sokolska predstraža proti sloven-venski meji tu na severu in prišli smo iz-podbujat to predstražo v nadčloveškem boju proti vsem tvojim sovragom, tujim in tudi domačim. Bodi prepričan z našim obiskom, da nisi osamljen v tem boju, da jih za teboj stoji cela bojna vrsta, ki ljubijo, kar ljubiš ti, in sovražijo, kar sovražiš ti. Pokazati pa hočemo tudi narodu v tem divnem planinskem svetu, da je njegov spas pri tebi, da mu je rešitev v tvojej telovadnici, koja vrata naj mu bodo odprta na stežaj. Že v prvem letu svojega obstanka si dokazal svojo živ-Ijensko moč, priboril si sebi pravico do svoje eksistence, saj si ti vzbudil slovenski rod po veličastni tej dolini in tvoj sokolski rog ga je vzklical, četudi šele ob 11. uri, iz mrtvila, iz spanja k novemu življenju. S ponosom gledamo na tebe, s hvaležnostjo, pa tudi z mirno vestjo, da ti bistro sokolsko oko ne postane nikdar kalno, da tvoja sila nikoli ne oslabi, da svojih jeklenih peruti ne povesiš pred nobenim sovragom. Tebi in tvojemu plodonosnemu delu kličem v pozdrav najiskrenejši sokolski: »Na zdar!"
V imenu slovenske občine jeseniške je pozdravil Sokole vrli jeseniški župan g. Klinar. V svojem nagovoru je posebno poudarjal, da je prav, da so prišla bratska sokolska društva navdušit slovenske Jeseničane, da vztrajajo v boju braniti svojo slovensko posest — našo rodno zemljo. (Burni živio-klici.) Konec priti.
Kako se ravna s kmetom?
Piše Franc Meglic.
Brod pri Novem mestu, 9, avg. (Dalje.)
Za posnemanja vredni izgled, kako treba pravilno ceniti škodo po toči, naj bi bila služila vsem selškim občinam mestna občina v Novem mestu. Tu jo bila komisija edino pravilno sestavljena; namreč poleg domačih cenilnih mož tudi iz vsake sosedne občine po 1 član, in sicer iz Šmihelske občine en in iz Prečenske en občinski mož. Komisija je šla od parcele do parcele; pri vsaki je moral biti dotični posestnik navzoč, ki je moral izpovedati, koliko škode ima pri-lično. Škoda se je potem pregledala in ocenila. Pregledalo in ocenilo se je vse, kar je bilo poškodovanega. Seveda, kakor sem že zadnjič rekel, jebilo pri tem veliko truda in dela, ali kjer se gre za občni blagor kmeta, tam se mora žrtvovati, kolikor se da. Sodna ali pregledna komisija, ki je potem tej prvi komisiji sledila, je imela torej lahko delo.
Se pač pozna, kdo tam v mestu župa-nuje. Zupan je sicer majhen in suh, naš je pa velik in ima precej rejen trebušček, a namesto tega ima oni iz mesta tem večje za blagor občine vneto srce; pa tudi svoje županske dolžnosti dobro pozna. Skratka on je pač župan, četudi apotekar, a «birt» pa vendar ni. Ni mu treba rezati kruha z nerodnim dvoreznim nožem (to je namreč tak
nož, ki reže v enem «gril'» kar na dve ■plati«). Le to se meni čudno zdi, zakaj tudi on ni z gospodom baronom tako prijazen, kakor naš gospod župan. To je škoda! Zakaj jaz mislim, taka prijaznost ne škoduje nič, «nuca, pa nuca». Pa pustimo novomeške barone in župane, in vrnimo se v našo revno vas. Kakor se je pri nas prvič za vozilo s cenitvijo, veliko boljše se ni tudi drugič, in tako se je tudi še veliko slabejše, kakor smo mi mislili za vozilo pri razdelitvi podpore. Pri nas prva komisija škode ni prav nič videla (razen kar s pota in kjer so bili gospodje sami prizadeti), druga jc prišla šele čez en mesec, kmalu po enem pohlevnem dežku, ko so se rane glavne škode na videz že malo zacelile. Ti gospodje so sicer nekaj pregledovali, pa šli so le okoli po meji ob hosti in čez vas; posamezna polja, vsaj kolikor jaz zase vem, se niso pregledala. Tako tudi ne hoste, kjer se je škoda po toči Še več let poznala. Prva komisija, ki je pregledovala le posestne liste pri mizi, to je, kajne, enkrat nič, druga, ki je šla samo okoliš, kajne, je spet drugič nič (to se pravi za slehernega posestnika). Torej dvakrat nič je nič, in po tem računu sem tudi jaz dobil svojo podporo. Pa ne samo jaz, tudi še drugih je veliko, nad katerim je pravica zatisnila svoje oči in — ali nas ni hotela, ali nas ni mogla videti. Precej po komisiji pa je zopet piitisnila strašanska suša, ki nam jc še to vzela, kar nam je pustila toča. Treba se je tedaj dobro popraskati za ušesa in s klobukom v roki ponižno poprasati, koliko je bilo pravzaprav na polju škode, koliko se je ocenila, in koliko smo dobili na vse to naše podpore.
Koliko je bilo škode, to sedaj sam Bog ve, gotovo pa še enkrat več, kakor se je ocenila. Ocenila se je pri naši vasi, če se ne motim, ravno na 20.000 kron. Od te celokupne svote je prišlo name n. pr. 1000 kron. No in koliko smo dobili nato podpore? Prosim malo potrpljenja! Podporo je treba razločiti na tri različne vire, od katerih nam je došla. Prvo podporo smo sprejeli, to se pravi: 80 prejeli, od našega presvitlega cesarja, Le-te podpore je bilo skupaj 8000 kron, od teh se je kupilo za 3000 ajde in ostalo se je razdelilo v denarju. Druga podpora nam je došla po prizadevanju naših poslancev od države, in sicer v semenu in denarju, tretja podpora se nam je razdelila na ta način, da se nam je odpisalo nekaj malega pri davkih. Vzemimo najprvo cesarjevo podporo v pretres. Ker razen odpisa od davkov vsaj v prvem času ni bilo pričakovati nobene druge podpore, je samoobsebi umevno, da bi se moralo v prvi vrsti gledati na to in dobro premisliti ter preračunati, kako bi se naj bila podpora razdelila, da bi bila razdelitev vredna tistega visoko plemenitega srca, iz katerega je prišla. In v drugi vrsti in ravno zaradi tega bi bilo treba še tembolj pomisliti, komu naj se ta podpora razdeli. Njega Veličanstvo je v svoji prevzvišeni dobrohotnosti gotovo v prvi vrsti blagovolilo nakloniti to podporo za vse tiste po toči prizadete, ki so podpore res potrebni. Ualje prlh.
Šolska izvestja.
Četrto izvestje mestne nižje realke v Idriji za šolsko leto 1904/06. Izdalo ravnateljstvo, natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. XXXII -|- 54 strani. V prvem delu tega iz-
2. priloga „Gorenjcir
vestja so razni prav zanimivi članki, v drugem delu pa šolska poročila. G. ravnatelj dr. S. Beuk je napisal nekrolog pokojnemu ravnatelju Karolu Piretl, kojemu spisu je pridejana tudi slika pokojnega, dalje je tudi spisal zanimivo Bernoullijcva lemniskato. G. Makso Pirnat nam jc podal v spisu: Rudniško gledišče v Idriji istega kratko zgodovino. Nadalje vsebuje še to izvestje: Govor ob stoletnici Schillerjeve smrti (govoril Makso Pirnat). Iz šolskih poročil, katera je sestavil dr. S. Beuk, posnamemo, da so poleg ravnatelja dr. Stanislava Beuka poučevali v realčnih razredih še 4 pravi realčni in 2 nadomestna učitelja ter 1 pravi veroučilelj, v pripravljalnem razredu pa 1 učitelj. Število učencev koncem šolskega leta znaša 144. Izmed teh je bilo rojenih 77 v Idriji, s Kranjskega sploh 35 in iz drugih kronovin še 32. Po narodnosti so bili vsi Slovenci. — Koncem šolskega leta je dobilo izpričevalo I. reda z odliko 7 učencev, I. red 83, II. red 32, III. red 7 učencev. Ponavljalni izpit ie je dovolil 15 učencem. — V pripravljalnem razredu je bilo 33 učencev. Teh je dobilo izpričevalo I. reda 26, II. reda 3, III. reda 4 učenci. Po rojstnem kraju je bilo blrijčanov 21, s Kranjskega 3 in s Primorskega 9 učencev; vsi Slovenci. — Šolsko leto 1905/00 se prične 46. septembra. Ministrstvo za uk in bogočastje je z ukazom z dne 5. julija 1905 dovolilo, da se mestna nižja realka v Idriji začetkom šolskega leta 1905/06 razširi v višjo realko iu sicer tako, da se zaporedoma otvorijo višji razredi. Važno je posebno še to, da ministrstvo ni protivno slovenskemu učnemu jeziku tudi v višjih razredih. Sicer se bo moral pouk v nekaterih razredih višje realke doslej vršiti v nemškem jeziku, toda kakor hitro so spisane učne knjige v slovenskem jez iku, se bodo smele rabiti. Tako dobimo torej tekom časa popolno slovensko realko, kar z največjim veseljem pozdravljamo.
Tedenski politični pregled.
Netilka tolovatstva ▼ Celju. Pozno v noči od 8. na 9. t m. je vprizorila vladajoča nemška stranka velike nevarne izgrede proti Slovencem. Najprej je nabujskana svojat napadla Narodni dom, naskočila ga s kamenjem in je hotela s koli in drogovi podreti hišna vrata. Ker se jim ni posrečilo udreti v Narodni dom, so se kričaje podali pred slovensko tiskarno in pobili uredništvu »Domovine« vsa okna. Od tod so se Nemci valili proti poslopju, v katerem je nastanjena slovenska gimnazija, in je obmetavala s kamenjem in koli. Najlepše pri vsem pa je, da ni bilo nobenih varnostnih organov, ki bi čuvali Slovencem imetek in življenje. Vojaštvo je namreč malo poprej odšlo na vaje, okrajni glavar pa je na dopustu. Tako je bila žalostna-znaua policija mesta celjskega edini <varuh» Slovencev. Ta »policija« seveda ni ovirala svojih gospodarjev-tolovajev, ampak še sama pomagala! Pri takih razmerah seveda ni težko celjskim Nemčurjem napadati Slovence. Slovenci so že mnogokrat zahtevali od vlade, da se celjska policija podržavi (kakor je to v Trstu). Vlada pa se doslej ni upala, ker je bila menda sama ravno takega mišbenja, kakor tisti gospodje v Celju, ki so vprizorili zadnje škandale. Slovenci so se te dni pritožili na nomestništvo v Gradcu in na ministrstvo na Dunaj.
Za spletne volilno pravico. V nedeljo je demonstrirala v Pragi množica kakih 10.000
' št. 32 iz I. 1905.
ljudi za splošno volilno pravico s klici: Živelo, splošna volilna pravica! Doli s privilegiranim parlamentom!
V zadevi glagol ice je bil apostolski nuncij na Dunaju pozvan v Rim. Namen temu je posvetovanje, kako treba streti odpor dalmatinske duhovščine proti papeževi odredbi glede glagolice.
Ogrsko. Pričakuje se z veliko napetostjo otvorjenje ogrske zbornice dne 15. septembra, ker takrat se začne prava borba med vlado in združeno opozicijo, katera tvori večino zbornice. Liberalna stranka na Ogrskem propada, ker mnogi poslanci izstopajo iz kluba liberalcev ter se pridružijo drugim politiškim strankam.
Rniijs. Vsled zadnjih nemirov na Ruskem je zaprtih nad 100.000 oseb. Ječe so prenapolnjene. V Sibirijo jih ne morejo tirati, ker manjka vojakov za prevoz. — V mornariškem ministrstvu v Petrogradu se je zgodila strašna eksplozija. Več zgradb je porušenih. — Prvega avgusta se je pričela seja ruskega kronskega sveta; povabljenih je 45 odličnih oseb. Vrši se posvetovanje o izpre-menjenem ustavnem načrtu. Car želi, da bi mogel že na rojstni dan prestolonaslednika, t. j. danes, razglasiti novo ustavo. — V Rusiji je krenilo nekoliko na bolje. Po sestanku carja z nemškim cesarjem Viljemom II. je rogo-viljenje upornikov in političnih strank na ruskem manjše. Tupatam se oglašajo še nemiri in ti le proti judom, katere menda držijo ruski kmetje in delavci za prave krivce vse nesreče.
Rusko-japonska vojna.
Japonske vojne sile v Mandžuriji so razdeljene nastopno: Na levem krilu je armada generala Nogi in konjeništvo, kateremu zapoveduje Tamura; v centrumu je armada generalov Oku in Nodzu in konjeništvo pod poveljstvom Okijame; na desnem krilu armada Kurokijeva in na skrajnem boku armada Kamimure; v Koreji generala I lasegana in Nisi, razen tega so baje sestavljene že tri nove divizije. Četrta divizija rezerve prodira proti Vladivostoku.
Mirovna pogajanja so se že pričela. Konferenca obstaja iz 30 oseb. Kako da se japonska delegacija pripravlja na razprave, se more videti iz tega, da ima japonski delegat baron Kamura 60 kovcegov samih različnih dokumentov. Po nalogu ameriške vlade je šel pomožni državni tajnik Mr. Herbert Petrce v Newcastle poleg Portsmoutha, da bo za časa mirovnih pogajanj na razpolago.
Japonski delegatje govore angleško, ruski pa francosko. Vse izjave se takoj zapišejo in prevedo na japonski, oziroma ruski jezik. Baron Kamura je predložil mirovne pogoje dne 10. t. m., nakar jih je Vite takoj brzojavno sporočil carju. Govori se, da je Rusija voljna odstopiti Sahalin proti visoki odkupnini, v katero bi se imela vračuniti vojna odškodnina, ter razdejali vladivostoške utrdbe. Ameriški diplomatics krogi se nadejajo, da se sklene mir že v najkrajšem času.
Mirovna pogajanja bodo končana tekom enega tedna, ker bodo Japonci stavili take pogoje, da jih Rusija ne bo mogla sprejeti.
Vite se je izrazil, da bo storil vse, kolikor je v njegovih močeh, da se sklene mir. To pa je odvisno od tega, kakšne pogoje
stavijo Japonci. Ako bodo njihove zahteve pretirane in nezdružljive s častjo Rusije, jih bo seveda moral odkloniti, kar bo imelo za posledico, da se bo vojna nadaljevala.
Novičar.
Imenovanja. Nadučiteljem jc imenovan g. Ivan Štrukelj iz Roba v Bučko, definitivna sta postala g. Josip Primožič v Sorici in g. Viktor Grčar v Kovom. Premeščeni so gčd. Ludmila Mazgon iz Mengša v Mirno, g. Anton Germek iz Bukovice v Soro, gčd. Marija Kratner iz Vodic na dekliško šolo v Kamnik, gčd. Ana Mallv z Dolskega na Primskovo. G. Edmund Lachainer v Kranju je stalno upokojen.
Volitev iapana v Mavcioah. Poroča se nam, da so imeli dne 7. t. m. v Mavčičah volitev občinskega starešinstva. Pri tej volitvi je bil izvoljen županom Ivan Kuralt, mož
< po volji naših duhovnikov. Sigurno smemo trdili, da ni bila večina župljanov za Kuralta, temuč sila farovška in njih podrepnikov mu je pripomogla, da se je izpolnila njegova večletna želja. Pri tej volitvi se je pripetilo prvikrat, odka/ volijo župana, nekaj novega, nenavadnega: to je čin našega najstarejšega
* odbornika očka Zerovea z Brega, o katerem je predzadnji «Gorenjec» omenil, da je slo let za nami. Očka Zerovc nam je za to trditev prinesel dokaz zadnjič, ko je imel nalogo sklicati odbornike, da izvolijo občinsko starešinstvo. Take volitve se navadno vrše v domači občini. Pripeti se pa tudi, da odborniki gredo do pristojnega okrajnega glavarstva, da tam izvolijo župana in svetovalce, ki tam precej store svojo obljubo. Naš očka Zerovc je pa pogruntal nekaj drugega, kakor se je navadno vršilo, kajti zahvaliti se je bržkone hotel župniku Šarcu, kateremu gre zasluga, da so klerikalci zmagali vsled njegovega velikega napora in nasilstva. Sklical je volitev občinskega starešinstva mavčiškega ne v občini Mavčiče, ne pri okrajnem glavarstvu v Kranju, temuč v tuji občini Strazišče, kjer župnikuje veliki Šare. Tu je privzel kot zapisnikarja k tej volitvi — Šarca. Naši klerikalni analfabeti pojo slavo Šarcu, da je dosegel to izvanredno redko čast biti zapisnikar pri volitvi občinskega starešinstva mavčiškega, pa ne kot odbornik. Ko razumni ljudje to zvedo, bodo imeli svojo sodbo o njem. Pristavimo še, da tudi on naglo izreče hudo sodbo nad liberalci, kakor jo je izrekel dne 27. julija 1.1. o priliki požara pri klerikalnem cestarju Luka Tomcu v Druloski. K sreči se je pa dokazalo, da je zapalila sama ceslarjeva rejenka. — Očka Zerovc! Zadnjič ste se jezili, da se je «Gorenjec» malo obregnil ob vas. Ne delajte kozlov in pustili Vas bodemo v miruj Če pa vse brezpogojno slepo ubogate in prikimate vsaki neumnosti, ki pride iz blagoslovljenih ust, kakor ste tudi dne 7. avgusta miza je kimali pri peciv hiši bivšega župana,ko je novo občinsko starešinstvo prejemalo občinsko imetje in opravo. Kot občinski svetovalec ste pač za marsikaj odgovorni, ako-ravno ste trd anatfabet. Mnogo imamo še zanimivega o naših zaslepljenih klerikalcih, s kako silo in s kakimi sredstvi so delali pri volitvi, kako so slavili zmago, kako pošiljali daritve sv. Urhu, se pretepavali med seboj, da je še celo sam župnik Klobovs strahopetno se izrazil: Oj kakšni so naši ljudje,
Sedaj bode pa »Gorenjec* zopet kaj povedal. Pa molčimo zn enkrat, dn ne bode tako, kakor je mislil župnik.
Meščanska godba t Kranju napravi danes zvečer na vrtu gostilne g. Mavrja kon-eeit ob vsakem vremenu. Svira godba na lok.
V Domžalah se bližajo občinske volitve. Doslej so imeli Slovenci vseh 1K občinskih odbornikov, Nemci pa le 1» virilislov. Tačas pa so Nemci dobili v I. razredu večino, pa tudi v II. razredu je pri današnji narodni nezavednosti Domžalcev nevarnost zelo velika. Tako utegne v doglednem času preiti znamenita slovenska občina blizu Ljubljane v srcu slovenske zemlje v roke Nemcem. Ker okrajno glavarstvo kamniško podpira Nemce, je igra zanje toliko lažja. Zatorej, narodni Domžalci, vzdramite se vendar!
Volitve tpridobninsko komisijo n a Gorenjskem za priredbeno d ob o 11)0(5/07 se vrše, in sicer: Priredbe ni okraj (c. kr. okrajno glavarstvo) Kranj, III. in IV. kr. razred davčne družbe, voli volilnih mož tako: Volilni okiaj (sedež c. kr. davčnega urada) Škofja Loka, dan volitve 21. avgusta, Kranj 22. avgusta, Tržič 23. avgusta; III. razred voli v volilnem okraju Školja Loka 2 volilna moža, Kranj 2 in Tržič enega volilnega moža; IV. razred voli za okraj Škofjo Loko 30, Kranj 41 in Tržič 12 volilnih mož. Volitev članov pridobnin-skih komisij in namestnikov v Kranju dne 31. avgusta 1905., kjer se voli po en član in po en namestnik za 111. in IV. razred. — Za priredbeni okraj Radovljica je volitev volilnih mož v III. in IV. razredu za volilni okraj Kranjska gora dne 2. in za Radovljico dne 4. oziroma 5. avgusta. III. razred voli za Kranjsko goro 2, za Radovljico 3 volilne mož, IV. razred pa voli za Kranjsko goro 17, za Radovljico 49 mož. Volitev članov pridob-ninske komisije je za III. razred v Radovljici 12. avgusta 1905 in se volijo en član in 2 namestnika (1 član je z dveletno funkcijsko dobo), za IV. razred pa je volitev v Radovljici dne 14. avgusta 1905 in se volijo 2 člana in 1 namestnik. Priredbeni okraj Kamnik voli v lil. razredu za volilni okraj Brdo 19. avgusta 1, za Kamnik IG. avgusta 4 volilne može, v IV. razredu okraj Brdo, 19. avgusta 23 in Kamnik, 17. avgusta 41 volilnih mož. Volilni okraj za volitev članov in namestnikov je v Kamniku in sicer za III. razred 28. avgusta (po en član in en namestnik), za IV. razred pa 29. avgusta 1905. (po 2 člana in en namestnik).
V proslavo 75letnice presvitlega cesarja
priredi »Meščanska godba* dne 17. t. m. zvečer ob 8. uri mirozov in isti dan ob 9. uri zvečer v praznično okinčanem in razsvetljenim vrtu g. Petra Mavrja «Slavnostni koncert* s prijaznim sodelovanjem čislanega pevskega zbora »Narodne čitalnice*. Za to slavnost primerno izbrani program se bode prihodnje dni razpošiljal. Godbeni odbor upa, da bode s to prireditvijo vsestransko ustregel in računa na mnogobrojni obisk zlasti od strani c. kr. uradnikov in uslužbencev. V slučaju neugodnega vremena odpadeta mirozov in koncert ter priredi godba dne 18. t. m. zjutraj ob '/»(i. urj budnico, isti dan zvečer pa slavnostni koncert. Cesarjeve maše dne 18. t. m. se udeleži godba skupno z drugimi tukajšnimi uniformiranimi društvi. — Veteranski kor priredi dne 17. t. m. zvečer ob 8. pH baklado in se udeleži korporativno cesarjeve maše dne 18. t. m.
Umrla je soproga župana in c. kr. notarja v Škofji Loki, gospa Lina Lenček, rojena Kocelj, Pogreb je bil včeraj popoldne. Blagi ženi večen spomin! — V Radovljici je umrl g. Franc Kunstelj, gostilničar, posestnik in član ravnateljstva ondot ne posojilnice. Naj V miru počiva!
Velika gozdna veselica slovenskega bralnegadruštvainmeščanskegodbe v Kranju, ki se vrši v prijazni Straheči dolini v nedeljo dne 20. avgusta t. I., utegne bili res lepa prireditev. Veselični odsek se bode vsestransko potrudil, da ustreže p. n. občinstvu ter je v ta namen že poskrbel za razna razvescljevanja in zabavo. Pri veselici svira kranjska meščanska godba, dalje bode pel iz posebne prijaznosti slav. pevski zbor tukajšnje čitalnice, igrajo se razne otroške igre, ples, šaljiva pošta, šaljiva loterija, gledališka igra i. t. d. i. t. d. Prodajale se bodo razglednice z narodnim kolekom; koriandoli, konfeti. Ta dan izide šaljivi list Kranjska gofla*. Dobiti bo tudi pristno vino in iz-borno mrzlo pivo, dalje razna jedila in slad-ščice, limonado, malinovec in druge take pijače. Zvečer se zažge umetalni ogenj, vsa dolina pa bode čarobno razsvetljena. — Upati je, da bode vsakdo rad prihilel v prijazno Strahečo dolino, če mu le količkaj čas in razmere dopuščajo. Zal ne bode nikomur. Odbor.
Izlet S telovadbo priredi telovadno društvo »Gorenjski Sokol* v torek, dne 15. avgusta t. 1. v Škof jo Loko. Telovadba, pri kateri se bodo proizvajale proste vaje, in vaje na orodju, vršile se bodo na glavnem trgu. Po telovadbi bode pred novo pivovarno koncert v nalašč zato ograjenem prostoru. Pri koncertu sodeluje iz prijaznosti slavni čitalniški pevski zbor in meščanska godba iz Kranja. Kakor se čuje, se p. n. slavno občinstvo zelo zanima za ta izlet. Izlet se vrši le ob ugodnem vremenu.
Telovadno društvo »Gorenjski Sokol"
zbira se v torek točno ob l1/,. uri v društveni telovadnici, odkoder odkoraka do Gašteja in se odpelje od tam na vozovih v Škofjo Loko. Vse uniformirane člane opozarjamo na točnost.
Iz krogov odjemalcev električne razsvetljave iz tukajšnje elektrarne se čuje silna nezadovoljnost. In to po pravici, kajti razsvetljava je pod vso kritiko; vsaka najslabša petrolejka sveti mnogo bolje, nego katerakoli električna žarnica. Sicer je res, da je voda v Kokri zelo usahnila, toda to ne bi uplivalo tolko, da bi bila naprava v boljšem stanu. Jez izgleda kakor rešeto in gotovo uhaja dve tretjini vode. Namesto da bi se čez dan napolnila struga, uide toliko vode pod jezom, da niti čez ne teče. Letoviščarji, ki dohajajo sedaj k nam, se po pravici rečeno norčujejo iz naše uzorne (!) luči. Bržčas se Kranj proslavi s svojo električno razsvetljavo. Skrajni Čas bi pač Že bil, da se merodajni faktorji pobrigajo za stvar ter namesto, da kažejo ljudem te leščerbe, popravijo osobito vodne naprave, ker od tega, kakor se vidi, zavisi vse. Ako voda zamrzne, ni luči, ako vzame vodo vročina, ni luči, ako je povodenj, zopet ni luči. Gosp. Kreuzberger nam je obljubil svoj čas v našem listu, da nastavi akumulatorje, toda ostalo je le pri obljubi. Potreba bi bila razširiti razsvetljavo, ali niti za obstoječo ni dovolj moči. Merodajni faktorji bodo pač morali oskrbeti kakršnokoli rezervo. Kranjci so namreč najeli dobro lnč z« celo leto ll
Ciril Metodova podružnica v Kamnika
priredi jutri v nedeljo dne 13. t. m. veliko narodno slavnost v proslavo dvajsetletnice obstoja te podružnice I mnogovrstnim in bogatim sporedom.
Premeščena je gospica učiteljica Suzana Balon v Ihan.
Tombolo priredi podružnica kmetijske družbe v Begunjah na vrtu gostilne gosp. Val. Šturma v Poljčah v nedeljo dne 20. avg. 1905. Spored: Tombola. Prosta zabava. Začetek ob 4 7f. uri popoldne. Darila za tombolo se hvaležno sprejmo. Cisti dohodek je namenjen za društvene potrebe. Ob slabem vremenu se preloži na prihodnjo nedeljo. K mnogobrojni uJeležbi vabi najuljudnejc odbor.
Utonil je v Tatincih pri Predosljih ko-čarici Stare 2 '/> letni deček v bližnjem potoku. Zona je šla na polje in puslila svoja dva otroka brez nadzorstva sama doma. Ko se je vrnila domov, je našla po dolgem iskanju malega otročiča mrtvega v vodi.
Treščilo je minulo nedeljo opoldne v gospodarsko poslopje posestnika g. L Šmida na Gašteju. Gospodarsko poslopje je popolnoma pogorelo; velika nevarnost je pretila gostilni imenovanega, toda to poslopje so srečno ubraivli gasilci iz Stražišča in Kranja prihitevši požaru.
Umrl je g. Jakob Strupi, župnik v Šmartnem pod Šmarno goro. Pokojni je bil rojen 28. aprila 1850 v Cirčičah pri Kranju in se je njegovo truplo v sredo prepeljalo na kranjsko pokopališče.
Požar je uničil na Hudem pri Radomljah pretočeno soboto štirim gospodarjem vsa gospodarska poslopja. Zgorel je tudi eno leto star otrok posestnika Jakoba Šarca. Sam se je nevarno opekel. Zgorelo mu je več glav živine, tako tudi drugim posestnikom. Baje so zažgali otroci. Tudi v D o b u jc nekaj dni prej uničil ogenj eno hišo.
Umrl je v Monakovem elen največjih slovenskih umetnikov Anton Ažbe. Rojen je bit 1. 1862 v Poljanski dolini. Povspel se je iz navadnega trgovskega pomočnika do samostojnega umetnika. V Monakovem je ustanovil svojo slikarsko šolo, ki je danes najslavnejša v tem umetniškem mestu. Do smrti je bil zvest svojemu narodu in se živo zanimal za svoje rojake, posebno mlajše umetnike-talente. Ob bril ki izgubi takega genija-umetnika mu kličemo:   lahka ti žemljica!
Novo gasilno društvo snujejo v Predosljih pri Kranju.
Šolske tiskovine in »Učiteljski koledar".
Na mnoga vprašanja cenj. gg. učiteljev odgovarjam, da se dobe pri podpisanem letos vse šolske tiskovine, tudi one, katerih prejšnja leta nisem imel. Založil sem se v veliki meri z vsemi šolskimi tiskovinami, tako da bodem pri cenj. naročilih lahko čim točneje in solidneje mogel postreči. Tudi glede cene — smem reči — so moje šolske tiskovine najcenejše. «Učiteljski koledar* je razen par manjših podatkov že skoro ves sestavljen ; želeti bi le bilo, da se gg. učitelji in gdč. učiteljice zanj čimpreje zglasijo. Nekaj jih je to že storilo, več mi jih je obljubilo, od ostalih pa se sigurno nadejam, da bodo postali odjemalci tega »Učiteljskega koledarja*, ki bo imel jako lično obliko in je praktično urejen. Cena mu je prav nizka. — Na nekatera vprašanja, koliko odstotkov bodem odračunil »Učiteljskemu koledarju*, če ne
dobim 260 šol, odgovarjam tem potom, da kljub temu, če se oglasi manj kakor 250 šol, dobi »Učiteljski koledar« temu primerne odstotke; n. pr. če se zglasi le 150 šol 6*/r
I v. Pr. Lam pret. „Ročni zapisnik" ps »Učiteljski koledar". Danes došla številka »Učiteljskega Tovariša* prinaša pod tem zaglavjem med drugim tudi trditve, ki ne odgovarjajo popolnoma resnici. Ker pride najbrže ta zadeva v par dneh na razgovor pri »Zavezinem» zborovanju v Pulju, radi tega hočem za enkrat še počakati z odgovorom. Želeti bi le bilo, da se ta stvar razpravlja pravično in modro, predno pride pred slovensko javnost.
I v. Pr. Lampret.
Domača knjižnica.
«0 ožitnini od vina in mest je naslov knjižici, ki jo je pravkar izdala c. kr. kmetijska družba kranjska. Knjižica obsega 8Q strani navadnega formata. Spisal jo je c. kr. finančni višji komisar Makso Kostanjevec. — Vino in meso! Kdo ne pozna teh predmetov? Vinorejec in živinorejec, ki jih pridelujeta, krčmar in mesar, ki jih razpečavata, konsument, ki jih uživa, vsakdo jih pozna, kajti soživljenski predmeti, Naravno je torej, da so postali ti predmeti že zgodaj vir državnih dohodkov. Naložila seje nanje užitnina. Kakor konsumne davke sploh, plačuje užitnino od teh predmetov neposredno pridelovalec ali prodajalec, posredno pa uživalec, kajti v cenah jo prvi prevali na zadnjega. Koliko pa je ljudi, ki plačujejo na ta način užitnino od teh predmetov, ne da bi jih sploh zanimalo vprašanje o užitnini! Koliko je dalje užitnino neposredno plačujočih ljudi, ki se pač zanimajo za užitnino, a nimajo prilike, da bi se seznanili z zadevnimi določbami. In vendar je poznanje teh predpisov zanje največje važnosti, da jih ne kršijo in ne zabredejo s tem v kazni, gotovo zanimivo pa tudi za konsumenla vobče. Zaradi tega pa veljaj vsakomur: »Vzemi knjižico, ki je pravkar izšla, in čitaj!» — Knjižica je pisana vseskozi v poljudnem, vsakomur umljivem slogu. Namenjena je širšemu občinstvu, posebno pa krčmarjem, mesarjem in dacarjem. Razdeljena je v dva dela. Prvi del obsega razpravo o užitnini od vina, vinskega in sadnega mošta, drugi del razpravo o užitnini od mesa. Oba dela sla zopet razdeljena v poglavja, kjer nas g. pisatelj seznanja s pravicami in dolžnostmi obrtnih, obenem pa tudi zasebnih strank, ki izvršujejo tako-zvana davkovna dejanja; dalje z razmotri-vanjem o teh davkovnih dejanjih samih, o kontroli itd.; končno s kazenskimi določbami za prestopke uzitninskih predpisov. Te nam navaja v obliki praktičnih slučajev, ki se brez dvoma pogosto dogajajo. Za dodatek ima knjižica kratke opombe glede dohodarstveno-kazenskega postopka vobče in glede pravnih sredstev. — Preprosto ljudstvo kaj pogosto krši užituinske predpise iz nevednosti. Saj pa tudi ni čuda! Odkod naj preprost človek izve, kaj je pravo in kaj ne, ko nimamo spisov v domačem jeziku, ki bi ga o tem poučili. Celo olikanemu občinstvu je užitnina le malo znana. Temu nedoslalku se je sedaj odpomoglo. V obliki poljudne razprave, izogibajoč se citatom zakona, nam je g. pisatelj podal težka, včasih celo sporna vprašanja, tikajoča se omenjenih predmetov, Tudi, čigar duh ni vajen na znan-
stven razmotrivanja, "o našel v knjižici pri pazljivem čitnnju to, kar bo iskal. Ne dvomimo, da bo v spisu našel sveta vsakdo, ki se zanima za predmet, bodisi, da se sam peča z užitninskimi dejanji, bodisi da se sicer zanima zanje. Za blagor ljudstva vselej in po-vsodi z najlepšimi uspehi delujoča c. kr. kme-tijskn družba kranjska, ki je iz mnogobrojnih jej došlih vprašanj spoznala veliko potrebo take poljudne slovenske knjige, si je stekla z izdajo te knjižice novih zaslug. Naj bi tudi občinstvo v svojo korist pridno segalo po knjižici, kar stori tem lažje, ker jej je cena samo 1 K 50 h s poštnino vred. Knjiga se naroča pri kmetijski družbi v Ljubljani. Denar je naprej poslati.
Gospodarstvo.
Tedenski sejm v Kranju dne 7. t. m.
Prignalo se je 75 glav goveje živine, 5 telet, 130 prašičev, 105 ovac, — koze, 25 buš, 50 kg pšenice K 8*50, prosa K10—, rži K 7'50, ovsa K 6-50, ajde K 7-—.
Semenj za ječmen. Trgovska in obrtniška zbornica v Miškolcu je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo VIII. deželni semenj za ječmen v Miškolcu vršil dne 22. avgusta 1.1. Dotični razglas in izvleček iz poslovnega reda za ta semenj se lahko vpogledata v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Skoro popolnoma nova decimalna tehtnica
na kateri se lahko tehta 700 kg (sistem Schember in sin, Dunaj) se radi premajhne vzdržljive teže id ročica. 185—1 Istotako so proda tudi omara sa led (Eiskasten). F. Dolenz v Kranju.
L)ec porr)ocr)il^OL>
in dva ali več učencev sprejme takoj Matija Ažman, mizarski mojster v Kranju. Učenci se lahko uče na stroj ali na roko.
136—1
Kam Krrtrpr
v Kranju (zvezda)
oddaja v drugo roko še naslednje časopise:
•Slovenski Narod», »Slovenec* «Gorenjec«, «Skrat*, «Laibacher Zeitung»,    «Witablatt», »Interessantes Blatt» in «Wiener Bilder.» Obenem naznanjam slavnemu p. n. občinstvu v meslu in na deželi, da sem
začetkom avgusta prevzel
to kavarno ter se uljudno priporočam z velospošlovanjem
134—1 Evg. Müllner.
Loterijska srečka dne 5. avgusta 1.1.
Trst:   44      11      41      04 9
Zahvala,
Podpisani se srčno zahvaljuje si. požarni hrambi iz Stražišča in Kranja, ki sta preteklo nedeljo z neumorno pridnostjo do pozne noči gasile in požar omejile, da se ni širil dalje. Iskrena hvala g. K. Jagru in g. Ani. Bidovcu na uzornem vodstvu, vrlim stražiškim brambovcem, ki so celo noč do 7. ure zjutraj culi in gasili, kakor tudi sosedom iz Stražišča, ki so pomagali pri brizgalnah. i»2-i
Gaštej, 10. avgusta 1905.
Luka Smid.
Gostilna JlliV" v Kranju
(nasproti valjičnega mlina) vabi
cen], meščanstvo, kakor tudi z deželo prihajajoče občinstvo na obisk.
Gostilna se je zadnji čas nanovo prezidala in ima na razpolago štiri lepe gostilniške lokale, moderno zimsko kegljišče s tlakom iz cementa in s krogljaml iz kavčuka, senčnat vrt in prostoren hlev z dvoriščem za voznike i. t. d.
Kegljišče se društvom in družbam oddaja proti primerni odškodnini od ure.
Dobijo se vsaki čas mrzla kakor tudi topla jedila proti nizkim cenam in izborne pijače do najfinejše vrste.
Za dobro in točno postrežbo se jamči. B4T Otvoritev novih lokalov in kegljišča se vrši v torek, dne 15. t. m. popoldan in se priredi tem povodom primerna veselica. ~l*ff
Za mnogobrojni obisk prosita in se priporočata
Matija in Kati Varšek.
33
47
35
Brez vsakega posebnega obvestiti.
(ilobokn užalosten naznanja r tem Niko I. o n. i- k. c. kr. notar v Školji Loki,v lastnem, k.ikm tudi v imenu KVojili nedoletnih otrek Gabrijel• in Marte, svojega tasta in tašče Ivana Ne p. in Marije Ko cel i ter v imenu vsjh IVO* jih bratov, sester, svakov in svakinj — tužno vest, daje iskreno ljubljena soproga, oziroma muli, liri, sestra in svakinja, gospa
Iltta inU\ niKoceli
dan« oh *, 1. 1110 popoldan po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v (iospodu zaspala.
Truplo predrage ranjke se hode preneslo v petek, dne 11. avgusta oh pol (J. uri zvečer iz hiše žalosti št. 117 v Skolji Loki k večnemu počitku.
Prosimo lihega sožalja.
m
V Skofjí Loki, !». IVftuU l!tOr.,
MlMB«e Ol JUH* mOHS CONCOU«S'
Zobo- tcfen&ii atcljf
Oton Scydl
pri gf. dr. E. Globo čniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdrav-uiike operaoije izvršuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre.
Glasovir
po nizki ceni proda.
Kje o pove upravništvo «Goienj'a»
129-1
Slavnemu p. n. občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da sem
svojo trgovino z nsnjem in sirovimi kožami preselil iz hiše št. 102 v hišo št. 100.
V zalogi imam usnje vsake vrste po zelo ugodnih cenah.
Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem 180-1 Ivan Bedenk v Kranju.
posamezne SteViltfe »Gorenjca*
prodajajo po 10 vin. v Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev
trg 8;
Škof jI Loki g. M. Zigon, trafika, glavni trg;
Radovljici g. Oton II om ann, glavna trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
Ernšici g. Štefan P o d p a c, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. G robo tek, trgovec;
Kamnika g. Marija A ž man, trafika.
Naprodaj je
mlin
s 4 tečaji na Bledu.
128-1
Pojasnila daje Franc C vek v Kamniku.
Proda se ceno najnovejši
Natančnejša pojasnila h prijaznosti pri trosp. De-poliju, brivcu v Kranju. 181—1
Slavnega lekarnarja in fizika dr. (i. Srbmidta
ušesno olje
hitro in temeljito odstranjuje perijodično gluholo, tok iz ušes, šumenje v ušesih in slab sluh tudi v slučaju zastarelosti. — Stekleniea z navodilom o uporabi stane 4 K. — Dobiva sc v lekarni «pri črnem orlu» v Celovcu, Novi trg. 38—10
WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškove ulice &t. 4.
Stavbeno - umetno ii konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejiiO omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Špecijaliteta: 103-69 valjični zastori (Rollbalken).
Pozor! Oitaj!
Bolnemu zdravje!
Pozor! Oitaj!
Slabemu moč!
Pakraike kapljice in slavonska zel, to sta
danes dve najpnljubljenejši ljudski zdravili med naro dom, ker la dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sU si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo kriv, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mi žlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurisič, lekarnar v Pakracu št. 107, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. 121—8 Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničk (1 ducit) 5 K, 24 stekleničk (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničk (4 ducati 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bo-denju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
P, Jurišic, lekarnar v Pakracu 107, Slavonija,
>N
O A
O
Z
o
k
(S
z
o
^<a#aja1>< ^aai%a<^b^>%>a#^a^a^^aa^ajat*Me< K%a»a%Nd ^f»aeÉa*|a*, ^a<^aa<!aa%l^*M%a**M
i
Zastopnik:
«4-9
Iz Ljubljane v
Novi York
z dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deUek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
FR. 8EUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
93
^654
tfcgdlUv
Najbolje za zobe.
Oibivi se v lekarni o. K. šivnika Kranju.
G. Tônnies
104-62
tovarna za stroje, železo in kovino livarna v LJubljani priporoča kot   posebnost   žage   in vi«
■troje za obdelovanje lesa. F r a n c i s - turbine osobito za zagrne naprave zvezane neposredno z vratilom. Scsalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
121-44
Tovarniška zaloga
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahlevanje zastonj.
H. Svttner
urar v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo ar, zlatnine m srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta.
Nikelnasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov .anovitno bel gld. 37f>, najfinejša znamka, gld. 650. 114-67
da sem se preselil v svojo lastno hišo št. 102, tik „Nackove" mesarije nasproti „ Gobarja" in se priporočam za vezanje knjig in pa popravljanje koles. _Pavel Bizjak.
Posestvo.
20 mernikov posetve, 4 johe gozda, travnik in vrt s sadjem, se prostovoljno proda za 6000 kron.
Več se izve pri posestniku Andreju Koširju na Hujah H. 11. 127-2
Tt?(tflil( is preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-46
Dva učenca
vsake starosti, sc vzameta prihodnje šolsko leto na Stanovanje. Zagotavlja se strogo nadzorstvo in lina vzgoja.
I. Primožič
117-a        Gorica, via ospitale št. 10.
Dobro lzvežban stavbeni
ključavničarski pomočnik
se takoj sprejme.
Dopisi z zahtevano plačo se pošljejo na
0. Bathelta v Tržiču.
118-8
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča »s-6
prva in največja tovarna peči inglinaetih izdelkov
Avgust Drelse
-—- V Ljubljani.-
krojaški mojster
Radovljica št. 41
Jeeenioe it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-silh in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, so-«
Najnovejše Bucherjeve
patentirane trombe za gnojnico
priporoča 98-9
Trgovina z mešanim blagom Peter Majdlč »MERKUR" v Kranju.
********************************
Iasftlca je
»Dobra tpAarica"
spisala Minka Vasi reva
v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v LJubljani
Dobiva ae samo vezana; cena 6 K, po polti 6 K 55 h.
Obseza na 676 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejsih jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaskega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemike kuharske knjige. 10—42
yy*yyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyy
Najboljša
Najcenejša
kolesa
m~ ta šivalni stroji -m
se dobe pri
65—15
tovreticuRebolju v pranju,
289159
V—'
H
Pariz 1900
99
Grand Prix"
Najvišji- odlikovanje.
Q Singerjevt šivalni stroji.
Original Singer Šivalni stroji m v«omi»konstrukciji in izvedbi.
Original Singer Šivalni Stroji eo neutrpUM m obrt in domačo rabo. Original Singer Šivalni Stroji w najbolj ratsirjenl v tovarni«ihc4>ratovksÄ. Original Singer Šivalni Stroji so neprekosljivi glede trpežnostiin zmožnosti. Original Singer Šivalni Stroji so posebno pripravni za moderno umetno vezenje. Brezplaeni poučni kur/.i za vse domače šivanj i in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseli barvali v veliki izberi v zalogi.  Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, dein, družba
Ljubljana, av. Petra costa it. 4.
7—10
Cjnoljana (Holizej) R* IvANG na Marije Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah, Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Špecijaliteta : Gostilniški stoli.
97-IÍ2
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Špecljalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju,
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
s/\
KI
Varstvena znamka.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo z znamko Jelen'.
Ono je par* zajamčeno čisto ~m*B in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 11946 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen".
Dobiva se povsod!
«*        JURIJ SCHICHT t*
(ČesKo) največja toVarna sVoje Vrste na eVropsKeta Kontinentu. (ČesKo)
Ildaj« kotujorcij »Gorenjca..
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju,