Inseritl se aprejemajoin vnljfc triatopna vrsta:
ii kr., če «e tiska lkrat,
i v	»>
14 » n II it - it
n n n n ^ 'i
Pri večkratnem tisitanji se tena primerno imanjsa.
Rokopisi
se ne vračajo, netrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opnivništvo administri -ijai in ekspediciia na Starem trgi ti. »t. 16
Političen list n
liarod.
Po pošti	prejeman velia:
/.a eem ieto	. . 10 gi. »r.
e« poi leta	. . o .. —
r.a četrt ieta	. . 'i n 50 „
V administraciji velja
/.a culo letu .	8 gi. 40 kr.
ra poi ieta	4 ,, 20
ta četrt leta . . 2 „ 10 ,,^'f i^i V Ljubljani na dom poniljan	w
velja 60 Jtr. več Jia leto.
H'
Vredništvo je ua Bregu uišna itev. 190.
Izhaja potrikrat na teden in nic«r v ttireK . četrtok m sonoto.
Nova davkarska postava v državnem zboru.
V zadnjem listu smo razjasnili stališče vlade in davkovskega odseka, ter omenili odličnejših govornikov. Poprijel je v tej zadevi besedo tudi iinančni minister Depretis; pa povedal ni nič posebnega, in ni se mu posrečilo, pridobiti si z besedo kaj novih prijateljev za svojo postavo. Pač pa je mnogo hvale žel demokratični poslanec Krona\vetter, kteri je to postavo z vso ostrostjo pobijal. Obračal se ni toliko proti vladi, kakor proti davkov-skemu odseku državnega zbora. Kronavvetter pravi, da zna državni zbor pač davke nakladati, da bi pa davkoplačevalcem tudi politične pravice pridobil, o tem neče nič vedeti. Sedanji volilni red imenuje Krouawetter goljufijo. Komisija, ki bo imela vcenitev izvrševati, je rekel, bo sostavi j ena iz vradnikov in velkih posestnikov; reveža in malega posestnika ne bo nobenega zraven, kako smemo tedaj pričakovati, da bi bila vcenitev za revne ljudi pravična. „Vrana vrani oči ne izkljuje" je dejal, in to po pravici, kajti vsi odsekovi predlogi, kakor smo že zadnjič omenili, merijo na to, bogatinom davek zlajšati in zvaliti ga na rame revežev. Revežev , ki plačajo direktnega davka samo po pet goldinarjev, je največ, pa ne pomisli se pri tem, da morajo ti tudi neposredne davke plačevati pri vsaki kupici vina, pri vsaki žemlji, pri vsakem funtu mesa. Kako je to, da tako mnogoštevilna vrsta ljudi, akoravno na vse strani davke plačuje, nema političnih pravic, nema volilne pravice niti v občinske zastope, niti v deželne in državne zbore?
Sklicujejo se sicer na Prusijo, kjer je bila najmanja svota za živež določena s 140 tolarji, pa jt. hočejo sedaj povikšati na 400 tolarjev. Toda ko se je dohodninski davek na Pruskem vpeljal, pravi poslanec Kronaivetter, znižala je pruska vlada vžitninski davek zdatno; pri nas pa se je lani samega vžitninskega davka na meso pobralo v celi državi tri in pol milijona goldinarjev, in za kruh samo na Dunaj 800.000 goldinarjev. Ta davek pa revno ljud stvo teži, in ta se naj poprej odpravi, potem naj se še le vpelje nasvetovani dohodninski davek 1
Ob enem, ko z revežem tako trdo ravnajo , odpuščajo se pa bogatinom stotine iu tisočaki. Po odsekovih predlogih plača tisti, ki ima 6'J.OOO letnih dohodkov, ravno toliko davka, kakor oni, ki ga ima GO.OOO gld. na leto, tedaj bi od 9000 goldinarjev letnega dohodka ne plačeval nobenega krajcarja! I Državni zbor je zastop bogatinov, zato le za nje skrbi. Revež naj le plača, gospodarstva če/, [dačani denar pa mu ne pripuščajo , ker mu ne dajo volilne pravice; le bogatini, ki primerno meuj plačujejo, oni odločujejo čez večino v državnem zboru; rajši pa, ko se p o d v r ž e m o g o s p o d s t v u bogatinov, pravi govornik, rajši vidimo absolutizem.
O vladnem predlogu bi se dalo še govoriti, o odsekovih predlogih pa ni druzega omeniti, ko da naj se zavržejo!
Burno ploskanje od vseh strani bila je pohvala govorniku Kronawettru, vse se je bilo okoli njega vstopilo, ko je govoril, in izvrstni državniki, kakor grof IIohenwart, Pražak, \Veiss pl. Starkenfels so mu pritrjevali. Ako-
ravno dunajskih demokratov sicer nismo posebno cenili, je bil veudar takrat Ivronawetter na svojem mestu, ter se z njegovimi argumenti popolnoma skladamo. Nas pa pri tem veseli, da je gospodujoča stranka iz ustavo-vernih ust enkrat slišala resnico in očitanje, da je pristranska po pregovorom : „vrana vrani oči ne izkljuje." Vsled govora Krona-wettra, mislimo da bo tudi v nemškem prebivalstvu , posebno v dunajskih predmestjih nastala huda opozicija zoper to novo , malo prikupljivo postavo, ter da se morda vendar srečno odvrne.
Z bojišča.
.,Turški" listi z veliko radostjo poročajo, da so Turki Rusom vzeli vse vtrjene kraje pri Plevni, med njimi tudi Grivico, in da je vojni svet ru<ki pod predsedništvom cara sklenil nazaj proti Donavi se pomakniti. Tudi naznanjajo , da so se Rusi in Rumunci sprli med seboj in da hočejo Rumunci vse ruske rede nazaj dati. Pa obe te novice ste arda-hanske laži. Car, veliki knez Nikolaj iu knez Karol dan za dnem kakor pravi vojni tovarši skupno hodijo ua bojišče in med Rusi in Rumunci vlada najbolja vzajemnost in prijateljstvo. Glede bojev pri Plevni so pa Turki pač spodrinili generala Skobeleva, kakor smo že zadnjič poročali, Grivica pa je po jako zanesljivem telegramu angleškega lista »Daily News" še vedno v ruskih rokah. Pa tudi Sko-belev se je hrabro držal in bi mu ne bilo treba z velikim trudom osvojenih krajev zopet prepustiti Turkom , če bi mu bil general Le-
Bog je pravičen,
(Iz nomškega po K. Bolanden-u.)
(Dalje.)
„Da, — dobrohotno očetovsko svarjenje".
„Menda ste hotli s tem naznaniti, da bo stari Bog prokletstvo izobčenja, ki ga je Vaša Svetost nad menoj izrekla, spolni).
»Izobčenje je bilo po cerkvenih postavah izrečeno nad cerkvenim roparjem Napoleonom Bonapartom, cesarjem Francoske. Pred Bogom so, Vaša Svetlost, vsi ljudje enaki. Tudi knezi so zavezani Božje postave se držati".
Napoleon se nekako čudno bojazljivo na-smeja in stopa rožljaje gori in doli po sobi.
„0ho! to se sme meni reči! — Meni! — To je zopet prostost Kristusovega namestnika".
„To je dolžnost namestnika Kristusovega", dostavi papež resno. ,,Kdo bo poglavarje na zemlji na njih dolžnosti opominjal, ako ne papež?"
»Dosti, dosti," reče odmajajo Bouaparte. „Vi se motite o času, mi nismo več v srednjem veku".
Molče stopa Bonaparte po izbi. Nemir in nepokoj vreta po njem.
,,Stari Bog še živi" — ste rekli Vi. ,,Kaj pričakuje, kaj upa tedaj Vaša Svetost od starega Gospoda?"
»Od vsegamogočnega in zvestega Boga jaz vem, da drži svojo besedo, bolj odgovori Pij VII.
„Kaj pa Vam je vsegamogočni in zvesti Bog vse obljubil?" praša cesar zaničljivo.
On je obljubil svojo cerkev na zemlji varovati in braniti proti sovražnikom, in da jo bo ohranil do konca sveta", odgovori visoki starček slovesno.
,,To je velika obljuba! Bomo videli! Jaz sem s papežem in s cerkvijo starega Boga nezadovoljen. Morda bom na svojo pest državljansko cerkev vstanovil, ktere poglavar ne bo namestnik Kristusov, ampak cesar '.
,,Vi preveč zaupate na svojo moč, gospod!"
„Jaz zamorem vse v Evropi", zakliče ošabno zmagovalec. „Le svojeglavnosti starega , moža, ki se imenuje namestnika Kristusovega, no morem vkloniti. Naj bo! Naj pa umrje kot vjetnik".
Papež skloni se po koncu, kot sodnik, in sveta jeza bere se mu na obličji.
,,Veličanstvo! dovolite mi, da Vam iz svetne zgodovine dokažem, ktera roka Vas bo enkrat zadela in zmečkala1'.
Cesar zavzetno pogleda resnobnega starčka, ki je čvrsto pred njim stal), kot {prerok iz stare zaveze obsevan od č^znatornega žara. Dasi je Napoleon tako osoren pogled imel, da je z njim cele armade strahoval, in se je nar bolj divji vojak pred njim stresel, pobesi zdaj vendar oči v tla.
„Govorite, jaz slišim!" reče, ko se malo prikloni.
»Vi žugate papeža kot vjetnika umreti pustiti, cerkev pa preganjati, iztrebiti in novo državno vero vtemeljiti", govori Pij VII. „Kar Vi hočete, so pred Vami močueji gospodje zastonj pričakovali. Rimski cesarji, ki so skoraj čez celi tedanji svet gospodovali, so tri sto let cerkev preganjali, vero v Kristusa iz sveta iztrebiti poskušali, papeže morili in verne mučili. In kaj so ti mogočni cesarji z vsem tristoletnica preganjenjem cerkve pri vsi svoji grozovitosti, s kojo so 12 milijonov kristjanov
vicki ob pravem času poslal naprošeno pomoč. Pa Levicki je sodil, da ima Skobelov dovolj vojakov in mu pomoči ni poslal. Konečno mu je general Kojlov ua lastno odgovornost poslal 1000 mož, ki so pa že prepozno došli ua bojišče. Omenjene zgube je tedaj kriv le general Levicki, kterega „Pol." po pravici jako hudo graja in zahteva, da naj mu vzamejo meč in ga zlomijo (to se pravi, da naj generala brez usmiljenja odstavijo). Poroča se, da je voje-vanje pri Plevni toliko časa ustavljeno, dokler Kusi ne dobe nove pomoči, toda zadnji dogodki pričajo, da Kusi ne potrebujejo samo pomoči, ampak tudi boljših vojskovodjev.
Novejših poročii z bojišča ni zlasti iz ruskih in privatnih virov ne. Iz Carigrada se pač naznanja, da je Mehmed Ali 14. t. m. premagal močeu oddelek vojne carjevičeve ter ga vrgel nazaj proti Siuanu, Osman paša pa da je Ruse natepel 15. t. m. pri Plevni, kjer so zgzbili 8000 mož, mnogo topov in strtljiva, pa dozdaj se te novice še niste potrdile in ste menda zgolj turške babarije.
Iz Carigrada 17. t. m. tudi poročajo, da so se po tridnevnem boju, zgubivši pozicijo sv. Nikolaja, umaknili s Šipkinega klanca. ,,Ag. Hav." pa iz Carigrada 18. t. m. naznanja, da »o Rusi zopet na^aj vzeli pozicijo sv. Nikolaja. Ker se ob enem iz Gorenjega Studena poroča, da so Turki 17. t. m. hoteli vzeti višine sv. Nikolaja, da so bili pa po 'Jurni bitvi vrženi nazaj, bi skoraj sodili, da sv. Nikolaja Turki Rusom niso bili vzeli.
Črnogorci so se iz Nikšičev obrnili proti Nozdri iu Zlostupu, Vukotič pa je pri Krstcu zaprl Dugo-sotesko, da tam ustavi Turke, če bi jo hoteli vdariti proti Nikšičem. Od Črnogorcev napadeni kraji prosili so Soliuiana paša v Trebinji, da naj jim pošlje pomoči, ker je pa tudi Trebinje v veliki nevarnosti, jim ni mogel izpolniti želje.
Vsled Rusom neugodnih dogodkov na bojišči začeli so nekteri listi zopet pisariti o posredovanju vnanjih vlad , da bi Rusija in Turčija sklenile mir, in zlasti povdarjajo, da je Turčija v teh bojih pokazala, da zasluži še obstati. Toda ta dokaz ravno toliko velja, kakor če bi rekli, da se mora tolovaj, ki stra-huje sosede in okolico ter napada mirne ljudi, pustiti pri miru, ker je s tem, da je telesno močnejši od napadnega človeka, pokazal, da zasluži še dalje živeti in nadaljevati svoje gro-zovitosti. Po tem takem bi morala povsod
merodajna biti le surova sila, omika pa bi bila odveč, in narodi, ki bi presegali v div-josti in surovosti svoji morda še Turke, imeli bi prvo pravico do vlade čez vse druoe manj silovite pa bolj omikane narode. Sočutje za Turke zmešalo je našim Turkom tako zelo glave, da že več ne vedo, kaj pravijo. Nekteri listi sklicujejo se omenivši posredovanja celo na Bismarka , ki je boje rekel : ,,Ali boste Rusija in Turčija še pred zimo skleuile mir, ali pa bodemo imeli precej po minuli zimi splošno vojsko." Toda tem nasproti ruski list ,,Novoje Vreinja" omenja nekega izreka cesarja Viljelma, ki je zvedivši govorico, da bodo nevtralne vlade posredovale zarad sklenitve miru, boje rekel: „Moj sestrič, car ruski, ne bo in ne more prej miru skleniti, dokler popolnoma ne doseže svojega namena." Namen sedanje vojske pa ni rešiti razžaljeno čast, ampak osvoboditi od Turkov trpinčene in zatirane slovanske in krščanske narode. „Pol. Corr." res odločno iz Petrograda oporeka govorici o posredovanju in premirji.
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. septembra.
Cesar se danes od vojaških vaj vrnejo v Budapešt, jutri pa se najbrže že odpeljejo nazaj na Dunaj. — Pri pogrebu kraljice Saksonske, sestre ranjke nadvojvodinje Sofije, ce sarjeve matere, ki je v Draždanah umrla, bode cesarsko rodbino vsled določbe cesarjeve na-domestoval navojvoda Ludvik Viktor, ki se je IG. t. m. podal v Draždane.
'Ma Dunaja piše se „Čechu" č. 212 da se bratijo vstavoverci z ministerstvom, da med njimi ne bode nobenih razporov, celo v avstro-ogerskem vravnavanji ne; marveč da se umakne baron Laser, njegov naslednik pa bode Ilerbst. Kaj če to pomeniti Slovanom, kterim Herbst nikdar dober ni bil, se ve. Prihaja pa nam glede na naše stanje ua misel Krez, kteri se je še le takrat spominjal Solonovih besedi, kedar je bilo že vse zgubljeno. Da bi pač ne bilo prepozno, pravi dopisnik, poslušati še prave svetovalce iu prijatelje Avstrijske!
\T državnem zboru še vedno obravnavajo davkarsko postavo, ktera utegne sprejeta biti. Državnopravna stranka se razprave boje ne bo vdeležila ter samo izrekla, da bode glasovala zoper to, da se prične posamezna obravnava.
poklali iu pomorili, dosegli? Ravno nasprotno, kar so nameravali. Ni bil iztrebljeu nauk Kristusov — ne; vse preganjanje je bil le vihar, ki je teme božje besede nesel v daljne dežele, in iz krvi mučenikov vstali so novi kristjani. Od kodi ta čudna prikazen? Ravno zato, ker je tisti stari Bog, kterega Vaše Veličanstvo zasramuje, svojo dauo besedo držal, namreč, da hoče cerkev pred vsemi sovražniki in pred peklensko močjo obvarovati. Kje so danes oni gospodovalci zemlje, mogočni rimski cesarji? Zdavnej propadlo je njih mogočno celosvetno gospodstvo. Prah njih razdrobljenih sedežev raznesli so že davno vetrovi, razpadli so njih paganski oltarji, cerkev pa obstoji. Berite še dalje v zgodovini. Tudi v srednjem veku se je bila marsikaka mogočna cesarska roka proti papežu vzdignila. Divje sta bila napadana cerkev in nje vidni poglavar. Ali tista božja roka, ki cerkev varuje, pobila je nje sovražnike. Vi sami, Veličanstvo, ste bili mojega prednika papeža VI. v sužnost odpeljali in ga vjetega umreti pustili. Tudi mene že držite 4 leta vjetega; o, neznano veliko grenkega sem moral
pretrpeti! Večkrat je že hotla smrt mojemu trpljenji konec storiti, vendar še živim! Da, živim, zato da bom še videl, kako da bo roka starega Boga tudi Vas zmlela. Vaša mera je polua. Kmalo boste dosegli tisti konec, kakor vsi cerkveni preganjalci".
Papež se zgrudi nazaj na stol, cesar pa drži navskriž roke in divje pogleduje prevzvi-šenega starčka. Plemič v prednji sobi se trese na vsih udih, kajti sveti Oče se mu je zdel kot vzvišena stvar iz unega sveta. Napoleon pa se mu je zdel strašen, kakor duh iz pekla.
„To je vrhunec predrznega prilastovanja vikšega duhovna!1' zaupijesrdito zmagovalec". „ star i Bog zmelje le neumneže, ne pa cesarja ! Vas, gospod papež, bo moja jeza zmlela!" Potem se obrne in razburjen hiti iz sobe.
Tisto noč Napoleon ni našel miru. Celo imč hodil je po svoji spalnici godrnjaje nektere nezastopne besede , izmed kterih je plemič te-le slišal: „Stari Bog, ta me bo zmlel? Mene? Ilo, ho! Jaz kljubujem staremu Bogu! Jaz kljubujem vsej prešli zgodovini."
(Dalje sledi.)
Hrvatski sabor je z 38 glasovi proti 12 sprejel postavo zoper oderuštvo po načrtu odsekovem. Po tej postavi zuašajo uaj višje obresti, ki se smejo za izposojene denarje zahtevati 8 odstotkov. Tudi družinska postava bila je nespremenjena sprejeta.
IVa Moravskem bodo imeli 24. t. m. volitev državnega poslanca za veliko posestvo. Konservativna stranka ni postavila nobenega kandidata in se volitve ne bode vdeležila.
JVladjarski listi obravnavajo novo pogodbo med Cislo in Translo, s ktero se bo imel pečati državni zbor. Vendar pa nobena točka ni še tako dognana, pravi ,,Lloyd", da bi jo državni zbor mogel pretresati. Vladi nasprotni listi pričakujejo, da se bode pogodba zavrgla.
Vnanje države.
IleroliiiHka „Germania", ki je silno huda uasprotniea Rusov, je nedavuo v nekem članku obravnavala potrebo vstauovitve države poljske in Poljakom svetovala, da naj bodo zdaj mirni in previdni, da si z nepremišljenim in prenagljenim ravnanjem svojega stanja ne spridijo. V tem članku je tudi rekla, da Prusija namerava državo svojo raztegniti do Visle ter si prisvojiti vse dežele na njenem levem obrežji. „Nordd. Allg. Ztg.", pa „Germaniji" oporeka, češ, da vlada nemška nikdar ni mislila na pridobitev omenjenih dežel. Nemčija ima že z dosedanjimi poljskimi deželami dovolj opraviti in ne želi jih še pomnožiti. Kakor je eden največih državnikov rekel, imajo diplomati jezik, da svoje misli prikrivajo. Bismark kot zvit in pretekan diplomat tedaj tudi ne bode na veliki zvou obešal svojih namenov in načrtov ter časnikarjem pravil, ktere dežele si misli še prisvojiti, in kakšne načrte si je glede poljskih pokrajin ob Visli osnoval, in če se je o pridobitvi teh dežel s svojimi tovarši že kaj razgovarjal ali ne. Po gori omenjeuem načelu morali bi marveč soditi, da je ravno nasprotno res, kakor piše „Nordd. AH. Ztg.", in da govorica, ktere omenja „Germania" ni čisto prazna in izmišljena.
Vrancofeki levičniki so se zopet razdelili v več strank, odkar so zgubili skupnega odja Thiersa. Vsak le količkaj ponosen mož hoče biti glavni voditelj in nasprotuje drugim, kteri se mu zde nevarni. Vladi je ta razcepljenost jako ugodna, ker ima vsled nje veliko več upanja pri volitvah za narodno skupščino, ki se bodo vršile l4. oktobra, zmagati s svojimi kandidati. Maršal Mac Mahon, ki je po-potoval po deželi bil je v nekterih krajih jako sijajno in prisrčno sprejet. Zdaj se je zopet povrnil v Pariz.
H|»anjska kraljica Izabela je svoj odhod na Francosko odložila ter se podala v Sevillo, kjer hoče toliko časa ostati, da bodo obravnave glede zaročitve kralja s princesinjo Montpensier dovršene.
jprnače novice.
V Ljubljani 20. septembra.
(Na gimnazijo ljubljansko) je letos v prvo šolo oglasilo se zopet več učencev — do IGO — , kterih pa žali Bogi v razločena dva razreda — slovenski in nemški - niso sprejeli več kot 125, vse druge so vsled sprejemalne preskušuje odvrgli, kar je obžalovati tim bolj, dokler jih v višib stanovih, v ktere prihajajo le iz gimnazij, tolikanj že pomanjkuje. Sploh se kaž°, posebno po glasovitem „krahu", da do realk nimajo več kaj zaupanja. Prav bi
torej bilo, da bi se mladini, ktera po postavi v šolo hoditi mora, ue branil vstop v srednje šole, kajti marsikteri se pozneje prav pokaže jn po šolskih praznicih so pri lahko pozabljivi mladosti preskušnje malo gotove.
(Popravka) Novi profesor gimuazijski zove se Oton (ne Anton) Adamek. Slavnostni (rnvor na Hanko (ue Ilaulto, kteri tiskarni po-
D
grešek iz zadnjega Slov. je ponatisnil tudi gl. Nar. št. 213), ki je našel rokopis kralje-dvorski. —
(Prihodnja porotna doba sodnijska) prične se 8. oktobra. Za porotnike bili so 17. t. m. izžrebani: Janez Defroncerchi iz Šturije, Jakob Epih iz Kamnika, Janez Ge-strin iz Ljubljane, Leopod Globočnik iz Železnikov, Luka Rabat iz Toplic, Jožef Jaklič iz Šmartna, Franc Jakopič iz Ljubljane, Janez Jalen iz Kranja, Anton Jentl iz Ljubljane, Franc Ježek iz Poljan, Jožef Ježek iz Zavrha, Janez Kogler iz Ljubljane, Franc Kotnik iz Brda, Jernej Lončar iz Žiganje vasi, Kari Lušin, Edvard Mahr, Ferdinand Mahr vsi iz Ljubljane, Peter Majer iz Kranja, Jakob Nag las Alojz Paušin iz Ljnbljane Jakob Petrič iz Verda, Leop. Pirker, Jožef Pock iz Ljubljane, Ludvik Polak in Valentin Polak iz Tržiča, Franc Prašnikar iz Kamnika, Jožef Rabič, Fr. Souvan jun., Albin Sličar, Nikolaj Špinder, Alojz Steinmetz vsi iz Ljubljane, Jožef Stul-ler iz Spodnjih Dupelj, Albert Trinker iz Ljubljane, Janez Vidali iz Mengša, Itaimund Wa-scher iz Ljubljane. Namestniki: Janez Bajer, Franc Debevc, Andrej Dolinar, Anton Meršol, Koltnan Miglar, Anton Orehek, dr. Viljem Ribič, Jožef Svoboda, in Franc Slovša vsi iz Ljubljane.
(Valvasorjeve kronike) prišel je ravnokar na svitlo 18. snopič, ki obsega nadaljevanje zanimive XI. knjige, to je popis grajščin, mest, trgov in samostanov na Kranjskem. V tem snopiču nahajamo podobe grajščin na Brdu, Železnice, Gracarjevega turna, Bistrice, Ribca. Smlednika, Zaboršta, samostana v Bistri, trga in grajščine Podbrežja, Berhovega, Galenberga, Mudje, Glavnika, Gabrija, Pedpečja, Na Golem, Lesičija, mesta Galinjane in podobo Erazma Burgstalla, ki je bil tako silno velik, „da mu je kozel z rogmi vred šel med nogami.'1 Podobe so jako lepe in izvrstne, zlasti kar jih je narisal g. Vinko Novak sam. Prihodnji snopiči se bodo tiskali v Novem mestu, ker je založnik g. Krajec, dozdaj oskrbnik Blazuikove tiskarne, kupil Bobnovo tiskarno v Novem mestu, kamor je včeraj odšel. Vendar se smemo nadejati, da bosta tisk in uprava enako lična iu natančna, si bodo g. Kv&jw gotovo na vso moč prizadeval, da pridobi svoji tiskarni dobro iu slavno ime. V drugem pa se reč ne bode čisto nič spremenila, in se zamorejo pisma in naročnina pošiljati pod istimi naslovi kakor doslej.
Razne reči.
—	Duhovske premembe v ljubljanski škofiji. C. g. Janez Golob pride iz Tržiča za kaplana v Cirklje pri Kranii, č. g. Jožef Lavtižar pa iz Gorij v Tržič, in č. g. Janez Šlakar, novoposvečenec v Gorje.
— Papežev nuncij m s g n. J a k o b i n i je 12. t. m. došel v Levov, kjer je bil jako slovesno sprejet. Ostal je pri grškem katoliškem nadškofu ter se je imel tam muditi tri dni.
—	Mariborskemu podpornemu društvu za revne realce so cesar darovali 150 gl.
—	Kamniška narodna čitalnica napravi v nedeljo 23. t. m. veselico s sledečim programom: 1. Devi, čveterospev. 2. Župan, izvirna šaloigra v dveh dejanjih. 3. Ples. Vljudno se vabijo vsi častiti gg. udje, ki naj blagovolijo tudi sposobne ueude seboj pripeljati, k obilni vdeležbi. Začetek ob 8 uri zvečer. Odbor.
—	Za pogorelce v K o m p o 1 j a h je na dalje došlo : Od gosp. župnika v Šmartnu pri Kranji 52 gld., (od tih 10 gld. za cerkev). Od gosp. župnika v Bukovšici 10 gld. Od gosp. župnika v Mošnjah 7 gld. Od gosp. vikarja v Zagorji pri Postojni 8 gl. 50 kr. Od gosp. profesorja Tomaža Zupana 2 gld. Od gosp. župnika pri sv. Trojici nad Cirknico 5 gld. in en žakelj žita. Od gosp. župnika iz Žaline G gld. (od tih 1 gld. za cerkev). Od gospoda župnika iz sv. Križa pri Tržiču 5 gld. (od tih en gl. za cerkev). Od gospoda Andreja Stritarja, penzijouiranega kaplana 15 gld. (od tih 5 gl. za cerkev). Od gospoda župnika v Ilotedršici 3 gld. Od velečast. gosp. korarja Janeza Vovka iz Itudolfovega 5 gld. Od gosp. župnika iz Šent-Jurja pod Kumoni 7 gld. 57 kr. Bog povrui dobrotnikom!
V Dobrepoljah 14. septembra 1877.
Val. Sežu n, fajmošter.
—	Umor. Župan Jakob M i 1 a v e c iz Studenega šel je, kakor se SI. Narodu 15. t. m. poroča, v Postojno davke plačevat. Na potu ga pa nek hudodelnik napade ter ga ubije in mu vzame ves denar, okoli 200 gld.. Našel ga je neki kmet, ki je tudi šel v Postojno, in ne vedoč, da je ubif, ga je prašal, če ne bo šel naprej, na kar se je revež še zganil. Glavo ima vso razbito tako, da je v koščice razpadla, ko so jo zdravniki preiskovali. Župauoval je 8 let, ter je imel dosti dolžnikov in mej temi tudi sovražnikov. Morilca še niso zasledili, dasi je bilo že 8 ljudi iz omenjene vasi pri sodniji zaslišanih.
—	V Stranjah bil je za župana 4. t. m. izvoljen Miha Arnež, za svetovalca pa sta bila izbrana posestnika Matija Podgoršek iu Anton Zupanec.
Svde podobice.
A n t o n M ii 11 e r v G m u n d e n u vstanovil je novo založnico svetili podobic, ki so ne le prav mične iu lepo pa spodbudljivo izdelane, ampak se odlikujejo tudi po jako nizki ceni, in jih zarad tega vsem po vsej pravici 'priporočamo. G. založnik bode č. duhovščini razposlal posebno naznanilo iu nekaj podobic na ogled. Opozorujemo tedaj čč. duhovne pastirje in katebete na te podobice, ki so prav lepe in okusne, ob enem pa tudi prav dober kup.
Gospodarske stvari. Poročilo likvidacijskega odbor« banke Slovenije.
(Konec.)
Likvidacijski posel je že sam po sebi ovinkast in vsled obilnih zavarovanj jako obširen, in ker odbor ui mogel biti brez denarja, ki se za likvidacijo in zlasti za poplačevauje škod po ognji in življenji potrebuje, je odbor delničarje najprvo opomnil, da naj doplačajo od zbora sklenjenih 15° „ na vsako delnico.
Od G25 delničarjev, ki imajo 2337 veljavnih del- ic. jih je 210 doplačalo dobrovoljno, 353 pa jih je bilo treba tožiti. Pri tej priliki se je pokazalo, da je 27 delničarjev umrlo, pri petih pa se ni moglo zvedeti, kje da sedaj bivajo.
Doplačalo se je od 15"/» dozdaj 33,658 gl.
13 kr., svota, ki se ima še doplačati, pa znaša 36.451 gld. 87 kr.
Koliko strašanskega dela to toževan je prizadeva, bode vsakdo lahko previdel, ki le nekoliko pozna sodnijsko poslovanje.
Od 353 toženih delničarjev, plačalo jih je 121 iu povrnilo tudi tožbine stroške, pri 232 pa se tožba še vrši, pri nekterih se celo obravnava o zahtevanji aktorične kavcije, kar silno dela prizadeva, in ne le pravnemu oddelku več ko preveč opraviti daje , ampak tudi mnogo pisačev potrebuje, da vse to prepisujejo in zapisujejo.
Razuu tega se te tožbe tudi zato jako zategujejo , ker je pri tukajšnji c. k. deželni kot kupčijski sodniji le en dan v tednu, namreč ponedeljek, za obravnave odločen, ktere jo treba dostikrati tudi preložiti.
Da se pozve o premoženji umrlih delničarjev in njihovih dedičev pa o razpravi za-pv/stviiv;, treba je dolgotrajnega dopisovanja z viianjinu notarji iu odvetniki, kar zopet ne-povoljno zadržuje izplačanje dotičuih dolgov.
Tudi se po tožbi. Če so razsodbe za banko ugodne, kakoršnih ji je že došlo čez 40, dolg precej izplačan ne dobi, ker je treba vsled soduijske obsodbe zahtevati in zviševati še sekucijo, kar pa včasih dolgo trpi. To pa ne zavira samo hitrega razmotovanja likvidacije, ampak banki prizadeva tudi veliko stroškov na obrestih, tožbiuih in sekucijskih stroških, ker ne more izplačati svojih že likvidiranih in sekuciji podvrženih dolgov.
Vsled omenjenih razmer morala se je banka, da dobi potrebni denar iu odvrne večkrat ji zažugano nevarnost konkurza, najprej obrniti do delničarjev kot podvzetnikov , kar je tudi občni zbor s svojim sklepom od '28. sept. 187G pripoznal. Likvidacijski odbor pa vendar ui opustil iztirjevati na menjice dolžnih zavarovalnih premij in dolgov pri agentih.
Da se iztirjajo na meujice dolžne premije, treba je bilo več kn 200 tožb in prošenj za sekucijo, kterih mnoge še niso rešeue.
Glede dolgov pri agentih treba je bilo pri večih čakati, da je potekel obrok za odpoved, pri vsih pa je bilo treba napraviti na-taučne račune, kar je prizadejalo veliko truda, ker je, bilo treba pregledati vse zapisnike jn pisma ter se porazumljevati tudi z agenti. Se le potem bilo je likvidacijskemu odboru mogoče, tiste tožiti, ki so se obotavljali plačati. Od 126 izročenih tožb je nekaj oiiravnav že razpisanih, pri drugih pa se še pričakuje rešitev. Več sto agentov v raznih kronovinah treba bo pa še tožiti, kakor hitro se bodo računi ugotovili.
Silno veliko truda prizadeva tudi natančni od finančne direkcije pod kaznijo zahtevani izkaz vseh 60.000 menjic (Vaglien), ki jih je banka od začetka sim pri večletnih zavarovanjih izdala.
Bankini hiši, kterih je bila umi v Zvezdi vsled neke sekucije vradno cenjena na 38.000 gld., druga (tako imenovana tovarna za šmir) pa na 9000 gld.. se niste mogli ugodno prodati, in ker donašate dobre obresti, je treba toliko časa čakati, da se bolje prodaste.
Vradnfkov, ki imajo z likvidacijo opraviti, je še 8; ker so se jim pa službe že odpovedale, poskrbelo se je, da se vsaki izmed njih, če se več ne potrebuje, koncem meseca brez odloga odslovi. Izvzeta sta le tajnik in pravnik, pri kterih še velja trimesečna odpoved. Vse plače vradnikov znašajo na mesec 633 gl. 33 kr.
Tudi to moramo še omeniti, da so se /, več protizavarovalnicami. kterim je bila Slovenija dolžna, sklenile ugodne pogodbe, ker s:; je po 25 do 33% odbilo; ravno tako se je več škod po ognju po zdatnih prostovoljnih odpustkih dotičnih strank poravnalo.
Iz teh kratkih črtic je razvidno delovanje likvidacijskega odbora, ki od svoje strani ni opustil nobne reči, ki je bila likvidaciji in tedaj tudi p. i. delničarjem na korist.
Ravno tako je pa tudi iz njih razvidno, tla posel likvidacijskega odbora ni zavida vreden, ker se mu je bojevati z vednimi denarnimi stiskami.
Kupčija je sedaj popolnem v Ljubljani zedinjena. Veliko reči se ima še izvršiti in zato se sedaj konec likvidacije še ne more za trdno določiti.
Priklade.
A. Pregled požarov od 4. avgusta 1876 do 1. avg. 1877.
Od 4. avgusta 1876 do 31. avg. 187(5 . . „ 1. sept. 187« do 31.
deccmbra 1876 . . ,, 1. januarja do 1. avgusta 1877 Še nepreiskovan 1 požar
Skupaj Teh požarov bilo je: Na Kranjskem, Koroškem in spodnj. Štajarskem ....
Na Dunaji ....
Na Češkem, Moravskem in v Sleziji
Na Gališkem ....
Na Ogerskem . . .
V Trstu.....
Skupaj
62
62
Koliko je bilo škode.
glČL 'kr.
Koliko znaša protizavarovanje.
gld. kr.
9192
3GG6
4338 150 17348
2337 1G24
10249 2921 100 115
17348
11
11
4588 1423
176G90 50
7828
1239 1200
85
4310 83
1078
29
(Je se od škoda 17.348 gld. U kr. protizavarovanje . . 7.828 „ 85 ,,
7828 85
odbije zadene
..Slovenijo" .... 9.519 gld. 26 kr.
B. Pregled še nepoplačanih škod 1. avg. 1877.
Od 1540 po tarifu 1. do XV. skleujenih zavarovanj na življenje, bilo jih je 1. avgusta 1877 veljavnih le še 34 s skupno svoto 9824 gld. po tarifu III. in XV.
D. Pregled premoženja banko Slovenije. 1. avg. 1877.
Aktiva (premoženje.)
Gotovine I. avgusta . .
Nepremakljivo blago: Iliša število 24 v gle-dišnih ulicah 38.000 gld. Iliša Št. 160 (tovarna za šmir) 9.000 gld. sku-
3.923 gld. 66 kr.
Premakljivo blago . . Napisni konto . . . Menjiški konto . . . Razni dolžniki (tožbeni
konto)......
Dolgovi pri delničarjih od I. doplačila . . . od II. doplačila . . .
Dolgovi, ki se imajo tirjati od raznih bank in zavodov s 17.222 gld. 60 kr. po odbitih 8.570 gld. 77 kr., ki jih banka tem zavodom dolžuje .
Dolgovi ki jih ima od agentov tirjati za zavarovanje zoper ogeuj 55.062 gld. S9 kr. za zavarovanje na življenja pa 18.076 gld. 62 kr. tedaj skupaj ....
47.000 gld. — kr.
1.799 „	71 „
186 „	20 „
1.4G7 „	19 „
2.617 „	84 „
1.186 gld.	- kr-
36.451 „	87 „
8.651 gld. 83 kr.
73.139 gld, 51 kr.
. Protizava-o Se ima rovanjo Po ognju:	plačati: znaša:
--—■—t;—---
gld. kr. gld. kr.
A.	Likvidirano (potrjene)
škode : Nil Ceskem, Moravskem
in Šleziji .... 43 18941 88 8301 59 Na GaliSkem . ... 21 4264 59 1378 32 Na Dunaju .... 3 25 48 — —
V Reki..... 1 303150 80 96
Na Ogerskem ... 2 163 40 57 39 Na Kranjskem, Koroškem in spodnj. Šta
jarskem . . ■ . 6 4155,17 1131 42 Skupaj . 76 27854j 2 11549 68
B.	Preteče in že naznanjene, deloma tudi likvidirane škode , za ktere pa teče še
pravda.....— 12000 j— 9000 —
C.	Škode , ki se imajo povrniti protizavaro-
valnicam .... — 2500 — — — Skupaj T — 42354 ~2 2054!)jB8
I I
10.300 gld. - kr.
Skupaj 176.423 gld. 81 kr.
Pasiva (dolgovi). Na hišo št. 24 vknjiže-nih (intabuliranih) . . Gotove premijne reserve posrednje in retrocesij-ske kupčije po odbitih zneskih za protizavarovanje Premijske reserve
3.085 gld. 16 kr. 359 gld. 84 kr.
42.354 gld. 20.549 „
2 kr. odbije 68 ,, zadene
Če se od škode protizavarovanje z .
,,Slovenijo . . . T" 21.804 „ 34 kr.
Škode za zavorovanje na življenje ima ,,Slovenija" še plačati 1700 gld.
C. Poplačane škode od 4. avg. 1876 do 31. julija 1877.
Poplačane škodo povzročene po ognju s preiskovalnimi stroški vred in s tem, kar se je plačalo
na račun .....
Škode na življenju . . Obroku primerna povračila premij zavarovanja proti ognju .... Za matematično vrednost odkupljene police zavarovanja na življenje Nazaj plačana posojila Skupaj
Protizavarovalnicam oziroma retrocesij.-ikim zavodom po vknjiženju poplačane škode na ognju Skupaj
12.034 gld. 46 kr.
9.000 gld. --- kr.
26.083 gld. 10 kr. 2.600 „ — „
Tirjatev društ. vzajemne zavarovalnice z obresti
vred.......
Posojila, ki jih je treba nazaj plačati .... Škode na ognju:
a)	že likvidirane 27.854 gld. 2 kr.
b)	preteče in že naznanjene, deloma tudi likvidirane škode, za ktere pa pravda teče 12.000 gld.
c) škode, ki se imajo povrniti protizavarovalni-cam, oziroma retrocesij-skim zavodom 2.500 gld. tedaj skupaj 42.354 gld. 2 kr., od kterih po odbitem protizavarovanju z 20.549 gld. 68 kr. Slovenijo zadene . . Reserve za škodo na življenji .......,
tedaj skupaj Če se od premoženja . odbijejo dolgovi ...
ostane premoženja 118.140 gld. i Iu če se od tega zopet odbije, kar se reči spridijo in kar se bo težko in dvomljivo iztirjalo s skupnim zneskom • •
1.G74 gld. 58 kr.
1.249 gld. 1.800 ,,
72 kr.
33.407 gld. 40 kr.
20.892 gld. 10 kr.
54.299 gld. 50 kr.
21.804 gld. 34 kr-1.700 gld. — kr.
58.183 gld. 80 kr. 176.423 gld. 81 kr.
58.283 „ 80 „
kr
60.000 gld. — kr.
ostane
in če k tem prištejemo še to, kar bi imeli od 2337 veljavnih delnic doplačati delničarji v znesku ......
znaša vse bankino .
premoženje
58.150 gld. 1 kr.
140.220 gld. — kr.
198.3GO gld. 1 kr.
V Ljubljani 1. avgusta 1877.
Likvidacijski odbor banke Slovenije.
Eksekutivne dražbe.
20.	septembra: 3. Anželj iz Kočevja. 3, Povšo, 3. Rupar iz Sftvinjeka, Lindič iz Slančvrha vsi v Mokronogu. 3. Petrič iz Velesovega , v Kranji. 3. Konig iz Kočevja, 2. Hogler iz Starega loga oba v Kočevji. 2. Kren iz Zagorice, 3. Novak iz Totnazin oba v Lašičah. 2. Gerden iz Martinje vasi v Zatični. 1. Novak iz Knježaka v Bistrici.
21.	septembra: 3. Pangretič iz Čepelj, 2. Kom iz Rožanea, 2. Flednik iz Perudin, 3. Kobe z Vrba, 3. Štrueelj iz Nakla vsi v Črnomlji. 2. Ponikvar iz Ilablane, Zakrajšek iz Nadliška, oba v Ložu. 2. Kunčič iz Stenične v Tržiču. 1. Polh iz Gorenjo Košane, 3. Fatur iz Petelin, 3. Zele iz Trnja vsi v Postojni. 3. Logar iz Tomin, 3. Senkinc iz Šarnbij, 3. Tomšič iz Knježaka vsi v Bistrici. 3. Jurajevčič i« Mlake v Metliki. 3. Gerdanski iz Gerdanca, 3. Berganski iz Bergan, 3. Suhadolec iz Šmarije, 3. Jamnik iz Čateža, 3. Cujnek iz Drame, 3. Goreuec iz Čateža, 3. Fran-čič iz Stare vasi vsi v Kostanjevici. l.Gostinčar iz Kleč na Brdu. 1. Vidmar iz Draške vasi, 1. Mustar iz Grintovca oba v Žužcnberku. 1. Res-man iz Sela v Radolici.
Umrli so:
Od 14. do 17. septembra: Jakob Daničar, berač 53 1., za vnetico možg. mrenice. Janez Japelj, gostač 73 1., vsled starosti. Janez Pust, tesar. o. 5 t., za božjastjo. Helena Erolini, del. ž. 35 1., za jetiko. Špela Krause, gostinja 60 1., za vtriplj. pljuč. Terezija Perhavec, vrad. v 53 1., za jetiko, Marija Knšar, del. 70 1., za škro-felni. Etna Toman, dež. ofie. o. 5 m., za božjastjo, Franc Horvat, sukačev o. 20 m., za vtriplj. pljuč.
TelcKriifične dennrne cene 17. septembra. Papirna renta 65.65 — Srebrna r-uita 68.10 — Zlata renta 76 35. — lS601etno državno posojil" 113 — Banltini akcije 836 — Kreditne akcije 232. — London
119.--Sr-lm 105 10,— Ces. kr cekini 5 60. — 20
frankov 9.41.
Priporočilo.
Podpisani si šteje v čast, slav. občinstvu objaviti, da je gospod
JoMip Shi|»i<;i,
mizarski trgovec in posestnik na Viru pri Mengšu, za tukajšno farno cerkev 4 spovednice in 34 klopi po bizantinskem slogu prav izvrstno in okusno iz čiste hraščine izdelal ter se pravega umetnika v svoji stroki skazal. Kdor se hoče tega prepričati, naj se oglasi pri podpisanem, ki mu bode vse z veseljem razkazal. Ker gosp. Stupica vsakoršna mizarska dela pod naj ugodnejšimi pogojami in tudi ne predrago prevzema, ga z lahko vestjo vsakemu, ki si enaka dela omisliti želi, priporočam.
Šenčur pri Kranji.	(3)
jVfiurlii" 1'ovše,
župnik.
* |j 1 Izurjen organist in mežnar |
išče mežuarske in orglarske službe. Na- % % » ■ • • , i '(i ss tančneje se izve pri o p r a v n i š t v u |
| „Slovenca."	(2) |
ss	A
smmm^mm&mismissisii&mmm&ii&iii

P. n, starišem učencev Cštufleiilov.)
Za učence šol v Kranji uljudno ponuja: Btano vanje, lira n o, in vse oskrb-ljenje, — pri tem pa priliko doma pod-učevati se v laščini, francoščini in v igri na glasovi r u
Ana Jiifcovic
v Kranji, v Ulrihovi hiši.
(3;