T .-> T T W fi L; SI BLI O TEK A Jt, 148 Poštnina poraSmijena (C. C. con la porta) Ur« fafasfa r«ald dan ijutra) nx*n ponedeljka. Naročnin*j za 1 mino L 8.— , S muci L 77 L pol Wta L 38.—, oelo leto L 75.—, ▼ isoMUMtro mesedn^ L 6-50 ve& _ Pomo«m Mevflke 30 «t — OgMofet xa I mm proetora t MrokoeH 1 kol ime (58 mm)) za trgorake in obrtne o^aae L 1.—, m oamrt* sabrde, poaUna, rabOa L 1-50. o#aae denarnih aarodor L fc—t CTtUri na prvi »tranl L X— a patek. 22. junija. 1928. - Lato VI. Posamezna Številka 30 cent. Letnik L*l? INOST Uredniitvo in npravniStvo: Trst (3), ulica S. Franc eseo d'Aaeiai 20. Ta-Jeloa 11-57. Dopiai naj se pošiljajo izključno uredniitvu, oglari. rekla* ovactf« in denar pa upramiStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma ea ne sprejemajo. — L&et, aaloiba in tisk Tiskarne -Edinost*. P od uredništvo ▼ O o r I o I j ulica CHosa* Cardacci IL T, L a. — Telet SL 92J. Glavni in odgovorni uradniki pral. FUip Peric. Krooprelltle o beograjski skupSttol Vest o tragičnih dogodkih, ki BO S« odigrali v sredo v jugo-alovenski narodni skupščini, je jufižnkovala kakor strela ne sa-IDo-v Jugoslaviji, temveč tudi v inozemstvu, kajti morilni izpad poslanca Puniše Račića ima ▼ zgodovini parlamentarnega tivljenja komaj kak primer, ki bi se mu mogel postaviti ob stran: dva poslanca na mestu mrtva, trije težko ranjeni in preneseni v bolnico, med njim! voditelj hrvatske seljačke stranke Stjepan Radič — to je krvava bilanca one usodne seje. Vsi dobromisleči ljudje negle-de na politično ali strankarsko ijirepričanje se bodo strnili v e-nodužno obsojanje tega zločina in more se z zadovoljstvom u-gotoviti, da je dala prvi in najlepši zgled v tem pogledu sama jugoslovenska skupščina, dalje in predvsem tudi kralj in državna vlada ter končno ogromna večina prebivalstva sosedne drŽave, ki so se strnili vsi v eno-dušno fronto zgražanja in obsojanja nečloveškega dejanja na eni in sočutja za nesrečne žrtve Iia drugi strani. Te poslednje bodo pokopane na državne stroške in njihove družine bodo deležne primerne odškodnine iz državne blagajne. Čustvu človekoljubja in spoštovanja pred smrtjo bo tako radoščeno na viden način in ie v tem dejstvu je dovoljeno videti razveseljiv znak in dokaz, da imamo pred seboj — \ii}\it> pozornici prizora — vendar le samo dejanje posameznika in pa jamstvo, da bo znala mlada sosedna država z uspehom premagati tudi ta kritični hip v svoji povojni zgodovini ter odvrniti vse, kar bi moglo kvarno vplivati bodisi na konsolidacijo v notranjosti države bodisi na njene odnošaje s sosednimi dr-jfcavami. S tem hočemo reči, da se je treba varovati pri presojanju č^to politične strani tega besnega čina vsake prenagljene sodbe v smeri katastrofične črnogledno-sti Predvsem pa bi ne bile na mestu kake splošne obdoižitve ali splošne obsodbe na to ali ono stran glede krivde. Kljub temu, da so padli streli sredi skrajne razjarjenosti večinskih in opozicijskih strank ter ob Času neizprosne obstrukcije teli poslednjih, ponavljamo, da gre v bistvu le za individualen čin, za katerega se ne more delati odgovorna ne radikalska stranka kot taka niti ne demokratsko-seljačka opozicija radi svoje obstrukcije, temveč edino poslanec, ki je streljal, in okoliščine, v katerih je streljal. V tem prepričanju nas potrjuje predvsem dejstvo, da je morilec Črnogorec. Prav gotovo ni nikak slučaj, da je streljal ravno Črnogorec in ne k ik Sr-bijanec ifc Šumadije,' Bošnjak, Ličanin ali Bokelj itd. S tem cikamo na tradicionalno privzgojeni značaj Črnogorcev. Za onega, ki ta črnogorski značaj poena, je jasno, da je treba ravno v njem iskati — ne sicer opravičila — pač pa psihološko razlago dogodka. Ta črnogorski značaj je plod večstoletne zgodovine tega dela jugoslovenskega naroda in posebnih družabnih običajev, ki so se gojili med Črnogorci. V pojasnilo tega, kar hočemo reči, naj omenimo zanimivo dejstvo, da pri Črnogorcih pristnega kova — in za take hočejo veljati glede nekaterih običajev vsi brez ozira na stopnjo izobrazbe — ni takoimenovanih tožb radi razžaljenja časti. Vsak smatra namreč za svojo socialno dolžnost, da «brani sam svojo čast» brez ozira na posledice. In če tega ne stori, se izpostavlja kazni nekakega družabnega obglavljenja, ki je najobčutnej-Sa kazen. Posledica takih razmer in običajev je ta, da so o-sebne žalitve med Črnogorci vseh slojev skrajno redke, a ko se dogodijo, zapoje navadno revolver, ker je žaljeni sicer brez — časti! Sedaj pa predstavimo si takega Črnogorca v vrvežu poslanske zbornice, in to v času obstrukcije opozicije, ko letijo tja in sem najrazličnejše psovke vseh stopenj, kar jih je zmožen parlamentarni slovar, ko se od vprašani splošne važnosti prehaja mehanlVno m osebnosti najnižje vrste, kot nas uči zgodovina, vseh obstrukcij! V tej gneči in dren ju, v tem zabavljanju in medsebojnem brezobzirnem očitanju in psovanju pride pristen Črnogorec stokrat v položaj, da mu »leti roka pod silo podedovanih navad na ročaj revolverja ter da kot suženj prirojenega običaja ixvrši tudi v parlamentu činf ki bi ga mehanično izvršil prav tako v vsakem drugem kraju v podobnem položaju! Kljub vsem ostalim okoliščinam, ki so spremljale zločinski poboj v beograjski skupščini, je treba iskati njegov najgloblji vzrok v zgoraj navedenih dejstvih. In to je treba naglasiti s tem večjim poudarkom, ker zapeljujejo zamotani notranjepolitični položaj in pa zunanjepolitične težkoče sosedne Jugoslavije k najkatastrofističnejšim prerokovanjem in predvideva- njem glede posledic krvavega, dogodka v skupščini, in to na podlagi neutemeljenega posploševanja dejanja, ki predstavlja v bistvu le Individualen sločin. Kot le rečeno, se Je ogromna večina j ugoslo venskega naroda postavila v presojanj* zadnjih dogodkov po zdravem nagonu na popolnoma pravilno stališče in je pokazala s tem visoko stopnjo politične zrelosti in hladnokrvnosti, ki bi je ne mogli skva-riti nikaki nepremišljeni koraki impulzivnih elementov, ker so v manjšini. V tem je, da ponovimo, sigurno jamstvo, da bo prebila sosedna Jugoslavija tur di to mučno krizo brez vsakih resnejših stresljajev.- To tem prej, ker se morajo zavedati vsa tri plemena, ki v njej Živijo, da bi vsako drugačno usmerjenje duhov ne bilo naperjeno le proti temeljnim- interesom njihove drŽave, temveč tudi proti interesom miru. tele demonstracije. Po vsem mestu je zavladal nered, tako da ni mogoče ugotoviti njegovega obsega. Niti policija ni do sedaj obveščena o vseh dogodkih. Po mestu se čuje j o streli iz pušk, žvižganje, vpitje itd. Kolikor smo mogli doznati je bilo doslej demoliranih nad 10 podjetij. Kavarna «Korzo» je popolnoma razdejana. Podrobnosti o demonstracijah doslej še ni. Redarstvo še ni izdalo ni-kakega zadevnega poročila. Izvedeli smo, da so demonstracije zahtevale dve Človeški žrtvi. 43 ljudi je bilo ranjenih, 180 a-retiranih. Izpo ell PunRe Ma pred preiskovalnim sodnikom BEOGRAD, 21. Proti Puniši Račiću se je takoj uvedla sod-nijska preiskava. Preiskovalni ni sodnik ga je zasliševal tri u-re. Puniša Račić je izjavil, da so ga hrvatski poslanci napadali in do skrajnosti užalili. Žaljenje njegove časti pa je prišlo včeraj do vrhunca in tako je kot Črnogorec moral dobiti zadoščenja. Ko je videl, da mu predsednik ne dovoli, da bi so javno branil {»red napadalci je sklenil, da si sam zadosti. Ko je sprožil prvi strel proti dr. Pemarju, ki ga je 3e najbolj žalil, je izgubil razsodnost in je sprožil še ostale Štiri strele kar na slepo, ne da bi vedel, kaj dela. «Iz skupščine,* je nadaljeval Račić, «sem odšel k nekemu svojemu prijatelju, da se ž njim nekaj ur v miru porazgovorim in da napišem nekaj pisem svoji rodbini, svojim prijateljem in •vojim volilcem. Nisem imel ni-kakega namena, da bi pobeg5-nil.» V resnici je Puniša Račić napisal več pisem svojim sorodnikom ter svojim osebnim in političnim prijateljem. Pripravil je tudi proglas na svoje volilce. Ta proglas so priobčili današnji jutranji listi. V tem proglasu pravi Račić, da so mu bili ve-dno pri srcu interesi njegovih volilcev, za katere je žrtvoval svoje imetje in svojo osebo. Kot Srba iz Črne gore so ga užalili in teh žalitev ni mogel prenašati. Ob koncu proglasa se zahvaljuje svojim volilcem za izkazano mu zaupanje in obžaluje, da v bodoče ne bo več mogel delovati za dobrobit domovine in kralja. foirobnosti o dogodkih v narodni skupščini BEOGRAD, 21. Včerajšnja seja Narodne skupščine se je pričela kakor prešnje precej razburljivo, vendar pa v splošnem nihče ni pričakoval niti mogel misliti, da bi so končala tako tragiđuo, kakor se je Seja se je pričela ob 9.40 do-poldne. Po pri'Čitanju zapisnika «e debata o zapisniku, v katero so je razvila, kakor običajno, dahša debata o zapisniku, v katero so posegli poslanci Pucelj, Kosano-vić, PribrČević in Maš tro vic. Radi ostrega spopada med poslanci večine in opozicije ter velikega hrupa, ki je pri tem nastal, je bil predsednik prisiljen, prekiniti sejo. Med odmorom se je prepir nadaljeval in, ko je predsednik spet otvori! sejo, se je prepir le še z večjo silo razvnel. Puniša Rafi&č je nato vstal in pričel iz svoje klopi govoriti, češ, da ga vedenje opozicije revoltira. Dr. Pernar: «To je predrznosti Nedostojno je, da tako govorite.« Puniša Račić: «Tukaj pred vsemi vam povem, da naši interesi niso bili niti takrat, ko so pokale puške in topovi, tako v nevarnosti, *kakor so sedaj.» Poslanci DKD so proti tem besedam protestirali in zahtevali od predsednika, naj pozove govornika k redu. Predsednik tega ni storil, nakar jo Puniša Račić nadaljeval: «Po svoji nacionalni in pa-triotični zavesti tukaj pred vso Narodno skupščino' odkrito izjavljam, da znam uporabiti tudi drugo orožje, kadar je treba zaščititi naše interese.» Proti tem grožnjam, ki pa vendarle niso dale niti slutiti, s kakšnimi nameni se bavi govornik, jo vsa opozicija protestirala. Sve-tozar Pribićević je vstal v svoji klopi in zaklical. «Tudi v Londonu bodo slišali, da nam tu gTozi-te z orožjem." Puniša Račić je nadaljeval svoj govor. Posl. dr. Pernar: «Molči, ti si oplačkal bege.» Puniša Račić Je na te besede zapustil svoje mesto med klopmi vladne veČine ter skočil na govorniški oder pred ministrsko klopjo in zaklical predsedniku: »Predsednik, kaznujte ga! Ce ga ne bodete vL jra bom iaz.» V naslednjem hipu je odjeknil v jvorani strel in poslanec dr. ernar se je, zadet v prsi, zgrudil med klopmi. Krogla mu je prodrla levo stran prsi. V dvorani je nastala nepopisna panika. Poslanci vladne večine so drli proti izhodu, kjer je nastala prava gneća, a tudi galerije se jc polastil*, panika. Medtem je I iiiiše Račić stopil v o-spredje govorniškega odra, se naslonil na ograji Ur nameril samokres na ^tepana Radića, okoli katerega se je v hipu zbralo več poslancev KDKH, da ga zaščitijo. Poslanec Ivan Grandja je, videč, da meri Puniša Račić na voditelja opozicije, skočil pred Radića in ga zakril z lastnim telesom. — Ta hip je počil drugi strel, ki je zadel Grandjo v levo roko in mu zdrobil kost. Stepan Kadrć je skušal prestreči ranjenega Grandjo, v tem pa je počil tudi že tretji strel, ki je zadel Strpana Radića \samega v trebuh. Smrtno bled se je Stepan Radić prijel za trebuh, klecnil na kolena, a se v naslednjem hipu zopet dvignil in napravil par korakov proti izhodu. Okrog njega stoječi poslanci KDK so ga še komaj prestregli, da se ni zgrudil na tla. Radič jim je s težko muko rekel: «Težko sem ranjeni Ubil mo je!» Nato je nezavesten omahnil v naročje poslancev. Ko je zagledal poslanca Sveto-zarja Pribičevića, se je -zapot sklonil na leseno ograjo govorniškega od**a in pomeril nanj. Poslanec dr. Gjuro Basarićek, ki je to opazil, je skočil naprej, da obvaruje Pribičeviča. Zadel v vrat m levo stran prsi, je padel dr. Basarićek na kolena, se nato zopet dvtgnil, napravil dva koraka naprej in se, oblit s krvjo, zgrudil pred stenograrfsko mizo brez glasu na tla. Zadnja žrtev razburjenega R Brčića je postal posl. Pavle Račić. Stal je v četrti klopi poleg posl. dr. Krizmana. Z besedami: «Tudi tebe iščem!» je sprožil Puniša Račić zadnji strel proti njemu. — Krogla je zadela Pavla Radića 2 cm pod prsno bradavico v levo stran prsi. Smrtno ranjen je napravil Pavle Radić par korakov in se nato med klopmi oblit s krvjo zgrudil nezavesten. Ranjencem jo takoj priskočilo na pomoč več zdravnikov poslancev toda dr. Basartćek je medtem že izdihnil. Glede Pavla Radića so zdravniki sicer ugotovili, da je Še pri življenju. Med prevozom v bolnišnico je umrl tudi on. Tudi rano Stjepana Radića so zdravniki označili za smrtnonevarno. — Radić je bil z ministrskim avtomobilom nemudoma odpeljan v bolnišnico slediti so mu moraii ostaii štirje z rešilnimi avtomobili. Rimski listi o tracičnem dogodku v Beogradu RIM, 21. Tukajšnji listi obširno komentirajo krvavi dogodek v jugoslovenski narodni skupščini. «Ta dogodek,» piše «Tri-buna», «ni nikaka degeneracija parlamentarne borbe, marveč pravcati izraz plemenskega sovraštva i? * Srbi in Hrvati. Sedaj se še ne more reči, kakšen odmev bo imel ta dogodek po Hrvatski; umestno pa je, da ponovimo, kar smo že večkrat trdili glede nettunskih konvencij, namreč, da borba za njihovo ratifikacije ni nič drugega kot odmev spora med srbsko večino in hrvatsko opozicijo. Ta trditev odgovarja točno resnici.j* «11 Lavoro d'Italia» trdi v svojem komentarju, da je zgodovina nove Srbije polna takšnih krvavih žarov, zato se pač ni čuditi najnovejfiemu dogodku. ffNočemo se slepiti z domnevo, » nadaljuje list, «da ima Italija v Jugoslaviji prijatelje in neprijatelje. Vse stranke in vsa plemena so nam nasprotna. Kar se tiče posledic, ki jih u-tegne imeti krvavi dogodek v skupščini, pa menimo, da ne bodo-mogle biti katastrofalne. Gotovo pa je, da dogodek ne bo pripomogel k pomirjenju med Srbi in Hrvati.« «11 Giornale d*Italia» piše: «Vnovič imamo tu spor med Srbi in Hrvati. Krvava seja skupščine zahteva, da posveti Evropa svojo pozornost notranjemu političnemu položaju Jugoslavije in njegovim krutim iznenadenj em.» Stresemann okreval in bo odšel na dopust BERLIN, 21. Zunanji minister Stresemann, ki je že skoro docela okreval, je bil danes v av-dijenci pri državnem predsedniku maršalu Hindenburgu v avdijonci. Stresemann bo odpotoval v kako kopališče na daljši dopust H nolile in tovarili za silo preskrbljeDl Mli SAM Jirisniiija ea. hs»Silli o uspešnem poletu majorja Maddalene RIM, 21. Državni podtajnik za' mornarico admiral Sirianni je bil sprejet v avdijenci pri on. Mussoliniju, kateremu je obširno poročal o poslednjem uspešnem poletu majorja Maddalene. Po njegovem poročilu je general Nobile javil ladji «Citt& di Milano», da so vse stvari, ki jih je spustil m#tjor Maddalena s svojega letala na njegovo taborišče, v najboljšem stanju, ker so bile skrbno pripravljene. General Nobile se je prisrčno zahvalil za živež, obleko in o-rožje. Javil je, da se je njegovih tovarišev polastila nepopisna radost, ko so zagledali rešilno letalo in uvideli, da so končno; najdeni. Vsi, razen Ceccionija, ki se ne more še opirati na poškodovano nogo, so planili pokonci in od veselja začeli kriliti z rokami po zraku. Duševno razpoloženje ponesrečenih zra-koplovcev je bilo vedno dobro, sedaj pa je naravnost sijajno. Nobile je sporočil tudi navodila, kako naj se nadaljuje rešilna akcija. Ker letala ne morejo pristati na razorani ledeni poljani, je treba pri rešilni akciji uporabiti predvsem ladje in sani. V najkrajšem času je treba začeti iskati skupino, ki je ostala na ponesrečenem zrakoplovu, in skupino, ki jo vodi poročnik Mariano. Za ta raziskovanja so po njegovem mnenju najbolj pripravna velika letala, kakor «Dornier Wal» majorja Penzo, «S. 55» majorja Maddalene In Švedsko letalo s tremi motorji «Uppland». Ostala štiri manjša letala, ki ne zmorejo daljših poletov, naj se uporabijo za iskanje Marianove skupine. V to svrho je posebno pripravno Švedsko letalo, ki je o-premljeno trebščin, in sicer: obuvala, vreče, niti, orožje, z! "jiv čoln, nv»t^rial za sestavo ^ani, živila, .| avila, akumulatorje, cigarete, pečico s po-sebn in kurivom. Maddalena je s svojo prisotnostjo vlil Nobilejevi skupini predvsem poguma in zaupanja v končno rešitev. Razen tega pa jih je dodobra pre »*bel s vsa-kovrstnimi potrebščinami, tako. Po krvavem degodiai v narodni skipttM Žalni sprevod pokojnih poslancev po beograjskih ulicah Stanje ranjenih poslancev Poslanski klub KDK bo zapustil skupščino? BEOGRAD, 21. Danes dopoldne so posetili poslanci KDK ranjence v bolnišnici, da se informirajo o njihovem stanju. Zdravstveno stanje Stjepana Radića se je tekom današnjega dne precej izboljšalo. Vročica je prenehala. Radić se počuti razmeroma dobro. Vse bolj resno je stanje dr. Pernarja. Njegova rana je zelo nevarna in tudi vročina še ni padla, vendar pa se njegovo stanje tekom dneva ni poslabšalo. Poslanec Grandja ima hude bolečine, ker mu je kost na roki zdrobljena. Njegovo stanje ni nevarno. Poslanskemu klubu KDK so izrazili sožalje radi krvavih dogodkov v narodni skupščini vsi parlamentarni klubi. Posebno iskreno je bilo sožalje muslimanskega poslanskega kluba, ki ostro obsoja zločin. Vodstvo KDK je prejelo doslej iz vse države okrog 400 sožalnih brzojavk. V današnjih dopoldanskih listih objavlja klub Črnogorcev izjavo, v kateri naglaša, da so bili Črni gori vsiljeni poslanci, ki niso bili nikdar pravi Črnogorci in ki jih narod nikdar ne bi izvolil po svoji svobodni volji. Eden takih poslancev je tudi Puniša Račić, ki je glasom te izjave čisto navaden razbojnik in kateremu črnogorski narod ne bi nikdar poveril mandat, da ga zastopa v narodni skupščini. DUNAJ, 21. Iz Beograda je došla vest, da je poslanski klub kmetsko-demokratske koalicije sklenil, da zapusti narodno skupščino, dokler se ta ne razpusti in se ne razpišejo nove volitve. Kmetsko-demokratska koalicija bo pretrgala vsako vez s sedanjo Vukićevićevo vlado. V njenih krogih se pričakuje o-stavka vlade. Trupli obeh žrtev prepeljani v Zagreb BEOGRAD, 21. Danes popoldne ob 16.30 se je vršil svečan sprevod trupel pokojnih poslancev Pavla Radića in dr. Basa ričeka, ki sta ležala na mrtvaškem odru v kapeli državne bolnice na VraČaru. Že ob 16. uri se je pričelo zbirati občinstvo v Višegradski ulici, ki vodi proti bolnici. Ob 17.30 je prišel k pogrebu beograjski Škof dr. Rodić z asistenco 14 duhovnikov. Polagoma so se zbrali poslanci vseh parlamentarnih klubov. Ob 17. uri se je pričel pomikati sprevod proti kolodvoru. Na čeiu sprevoda so nosili dve blazini z odlikovanji pokojnikov. Sledilo je mnogo vencev raznih poslanskih klubov in občin in nato mladina. Takoj za mladino sta bila vozova s trupli in rodbini pokojnikov, gospe Pavla Radića in dr. Basarićeka z otroci. Za njimi so sledili poslanci in zastopniki vlade ministri Grol, dr. Spaho, Popovič, Marković in Andrić. Sprevoda se je udeležilo okrog 2000 oseb. Ob obeh straneh ceste je tvorilo občinstvo gost špalir vse do ko- lodvora. Na kolodvoru so poslanci KDK odnesli krsti v železniški voz. Vlak je odšel iz Beograda ob 23. uri. Govora ni bilo nobenega/ Pavle RadlC hi dr. Basartfek žrtvi pvedvčerafinjo«a imeldon-ta v narodni sknpUHnl BEOGRAD, 21. Trupli obeh pokojnih poslancev sta bili izpostavljeni v Beogradu, kjer o-staneta še danes. Jutri pa bosta prepeljani v Zagreb, kjer bosta v soboto na drftavne stroške svečano pokopani. Pokojni poslanec Pavle Radič je bil rojen na novega leta dan 1880. Študiral je gimnazijo v Zagrebu in nato trgovsko visoko šolo v Pra^i. Poučeval je kasneje dve Mi trgovinske vede v Pragi, kjer je stopil nato v gospodarsko prakso. Vojno je preživel v Slunju, kjer je organiziral tamkajšnjo «Gospodarsko zadrugo*. V Hrvatski seljački stranki se je Pavle Radić kot gospodarstvenik uveljavljal predv3em kot organizator zadružnega gospodarskega življenja na selu. Pavle Radič zapušča ženo in sedem otrok. Druga žrtev včerajšnjega incidenta v narodni skupščini je poslanec dr. Gjuro Basariček, rojen 1884. v Zagrebu. V svojem 24. letu je promoviral doktorjem prava in nato stopil v sodno služIjo in se v zasebnem življenju posvetil karitativnemu delu. Ob času ujedinjenja je bil član Narodnega vijeća v Zagrebu. Nato pa je nastopil v Hrvatski sel jaški stranki med njenimi prvimi poslanci. Dr. Basarićek zapušča ženo-vdovo in hčerko. Neredi v Zagrebu Pogrob obeh pokojnih poslancev se bo Trta na stroške zagrebške občine? ZAGREB, 21. Danes se je vršila konferenca zastopnikov političnih skupin v zagrebškem občinskem svetu. Na konferenci so sklenili, da se bo jutri vršila seja vsega občinskega sveta v znak protesta. Občinska uprava namerava na svoje stroške pokopati oba pokojna poslanca in jima je odkazala častno grobnico na zagrebškem pokopališču. Nadalje je bilo na konferenci sklenjeno, da bo zagrebška občina podpirala rodbini obeh pokojnikov. Občinski svet bo polnoštevilno prisostvoval pogrebu. Danes se je vršila seja vseh akademskih klubov na zagrebškem vseučilišču v znak protesta proti beograjskim dogodkom. Na seji so vseučiliščniki odobrili resolucijo, v kateri obsojajo incident v skupščini. V zagrebških predmestjih je policija danes zaplenila velike količine komunističnih letakov, ki so polni žalitev proti kralju in drŽavi. Kot izgleda izrabljajo komunisti poslednja dogodke v svoje namene, da bi kratili mir in red, ki sta državi toliko potrebna. Na zagrebških ulicah je bilo v večernih urah zbrano ogromno število Uudi. Ob 21.30 so se pri- IX- « EDINOST* V Trstu, dne 22. junija 1923. jim ne bo težko čakati na re- Aihio poinoč. . Ve: erjetno je, da bo gen. Nobile Jrabil doposlane mu sani in fciln, zato da se spravi na varno otok Foyn. RIM, 21. Državni podtajnik za aeronavtiko on. Balbo je danes ob 20. uri odpotoval v Marina di Piaa, kjer bo jutri zjutraj prisostvoval odhodu drugega letala «Dornier Wal», ki je namenjeno v King's bay. Ledolomec «Maligin» obtičal med ledofjem LONDON, 21. «T1mes» poroča , iz Rige: Ledolomec «Maligin» je nplul do 77° severne Širine, takih 20 milj zapadno od otoka Hope, od koder ne more več nadaljevati svoje poti, ker so ledeniki preveč na g*>sto pose-j jani. Ladja se je morala radi te-; ga ustaviti in če 1k> vreme dovo-; lilo, se bodo pričeli v prihodnjih f dneh poleti z letalom, ki je na ladji. Kar se tiče ledolomca «Krasi-na», je upati, da bo dospel Še tekom dneva v Bergen, kjer si bo obnovil zalogo kuriva in nadaljeval nato svojo pot proti severu. 0 Amunftenu in GuHtsauila še vedno nikaklh vesti PARIZ, 21. Do danes opoldne ni došla še nobena vest o usodi Amuiidsena in Gj^ilbauda, ki sta odletela pred nekaj dnevi iz Tromsoja proti Svalbardskim otokom. Pariška javnost se je pričela spričo tefra vznemirjati. «Journal» pojasnuje, da so bili natovoi jeni na ietalo «Latham 47» dva zložljiva čolna in dvoje sani. To pomeni, da se A-mundsen ni nameraval ustaviti v King's bayu, marveč poleteti naravnost do Smythovega rta. Kraji okrog tega rta so Amun-dsenu dobro znani. V svoji knjigi, ki jo je izdal 1. 1924., namreč pravi, da je Okolica tega rta skoro vedno prosta ledu. Spričo tega je mogoče, da se je letalo ustavilo ob tem rtu. Tu je A-mundsen, tako vsaj ugiba «Journal», pustil letalo pod varstvom spremljevalca Couvervil-leja, sam pa se je z obema drugima spremljevalcema bržkone na saneh in z zložljivimi čolni odpravil proti severu, da najde generala Nobileja in njegov«* tovariše. List meni, da bo Amundseno-va ekspedicija, če je sploh dospela do Smvthovega rta, prispela šele v nekaj dneh na svoj cilj, dasi je ta le kakih 40 km oddaljen od Smythovega rta. Mesta Mm paiDiaa bo danes zaključena BUKAREŠT, 21. Današnja seja Male antante se je pričela ob 10.15 dopoldne. Na dnevnem redu so bila vprašanja splošnega značaja, o katerih so ministri obširno razpravljali. Diploma-tični krogi mnogo govorijo o potrebi enotne in čvrste balkanske politike, ki naj bi privedla do konsolidacije razmer na Balkanu. NaglaSali so tudi važ- 1 nost vprašanj o grško-turških in turško-bolgarskih pogajanjih. Grčija ima baje namen, skleniti z Bolgarsko razsodiščno po-; godbo, na podlagi katere naj bi se rešila vsa m<\dspbojna sporna vprašanja. Diplomatični krogi pravijo, da bo v slučaju, da bi se ta pogajanja ugodno zaključila, nedvomno prišlo do balkanskega locarna. Glede vprašanja o srednjeevropskem gospodarskem sistemu pravijo, da bo dr. Beneš stavil na konferenci zadeven predlog. Današnja seja konference se je zaključila ob 12.15. RIM, 21. Po brzojavnih vesteh iz Bukarešta se bo konferenca Male antante zaključila jutri, ker se mora jujaroslovenski zu-i nanji minister Marinkovič rad? j poslednjih dogodkov v skupščini nemudoma vrniti v Beograd. Titulescu, ki je potreben počitka, bo baje ostal v Braiianuo-vi vladi kot minister brez portfelja in je baje pooblaščen, da zastopa v inozemstvu Romunijo pri reševanju vseh romunskih političnih vprašanj. Seja RIM, 2&. Osrednji medsindi-kalni odbor se je sestal dane* dopoldne pod predsedstvom on. Turatlja in vzel v pretres poročilo, ki ga je bila sestavila fa-šistovska trgovska konfederacija glede vpelj&nja stalne cene v vseh pokrajinah Italije. PotoiaJ na Grilcem Stavkovno gibanje ATENE, 21. Atenska agencija poroča, da so neresnične vse one vesti, ki so se razširile v inozemstvu glede upora grške mornarice z ozirom na stavko tovarniških delavcev. Delna stavka v Solunu in v Kavali se nadaljuje, vendar je iz poslednjih poročil razvidno, da že pojema. V ostalih tovarnah se delo ni ustavilo, ker je j neznatno šte_vilo delavstva, ki 1 je proglasilo stavko. Prometni uslužbenci s^ stavke niso udeležili. Nadaljna poročila atenske a-gencije se glasijo, da pričakujejo voditelji delavstva za danes zvečer odgovor na njihove zahteve, vendar se že sedaj stavka lahko smatra za ponesrečeno. |Ma pogodbe pntt rajal? PARIZ, 21. «DaiIy Telegraph» poroča, da pripravlja Kellogg 8 sodelovanjem višjih uradnikov zunanjega ministrstva novo noto glede pogodbe proti vojni. Nova vsebina načrta bo sestavljena po mnenju «Daily Te-legrapha» v tem zmislu, da se bo o jači! prvi člen s svečanost-nejšo izjavo velesil glede zavračanja vojne. Isti člen bi nadalje določal, da se ta izjava obnovi vsakih 5 let. Z druge strani bi pa bi! iz tega novega načrta odstranjen oni člen, ki govori o pridržkih glede nekaterih drŽav. Izjemo bi tvorila le Francija, kateri bi bile pripoznane pogodbe s Poljsko in Cehoslova-ško. DNEVNE VESTI Vdfes rek za apekejence Pmšivo javnih nameščencev, odsek /a upokojen cel. opozarja, da 25 avgusta 11928. 28pade rok za vlaganje prošenj za dosego poviž-knv, ki so bili dovoljeni s Kr. u-kazom-zakonom št. 1431 iz leta 192ii. v prid upokojencem. Prošnje za te poviške, katere bi se vložile po zgoraj omenjenem roku, bi imele za posledico občutno zgubo za upokojenca, kajti Čl. 5. imenovanega zakona določa da imajo taki zamudniki pravico do po viška le od prvega pokojninskega obroka, ki zapade po vložitvi prošnje. Podrobnejša pojasnila dobijo člani druStva v društvenih prostorih, nI. S. Caterina l/I ob uradnih urah. OBREZOVANJE BRESKEV Z dežele nam pišejo: Ko je pred leti goriška kmetijska potovalna šola začete razšir-je vati saditev breskev v velikem obsegu, smo se z vso vnemo oprijeli tega dela, sledeč začetnim navodilom omenjene šole. Seveda pa zahteva vzjgoja breskev tudi manje — in tega mi kmetovalci še nismo vešči. Mislim, da bi bilo zelo potrebno, da bi nam bila kmetijska šola vedno ob strani m nam bi pomagala s poukom in nasveti dokler se ne priučimo popolnoma delu. Lansko leto smo imeli priliko videti bujno razraščen breskov nasad g. Stekarja v Cerovem. Tedaj so gospodje rekli, da bi morale biti breskve prej obreeane. (Bilo je menda v juliju). Zato — sledeč temu nauku — bi morali vsaj letos v pravem času iposkrtreti za ob-rezavo. Zlasti, ker nam radi letošnje bujne rašče ugoden čas že skoraj uhaja. Zato bi prosili, da bi nam dali priliko videti tudi letos in po možnosti čim prej, kako se obrezujejo breskve. To mnenje sem slišal od mnogih, zato sem se odločil, da napišem teh le par vrstic. Britki kmet. POZDRAVI IZSELJENCEV Iz Ceute v Afriki poftiljajo sorodnikom, znancem in prijateljem najlepše pozdrave s poti v Ameriko podpisani izseljenci: Andrej Skapin (Rojani Miroslav PerSič, Franc Belfc (Sempas pri Go i • ^ Jordan Figel (Gorica), Viktor U-mek in Štefan Godnič (Kostanjevica). • m • ¥ m Najsrčnejše pozdrave pošiljajo slovenski izseljenci iz Amerike svojim sorodnikom in znancem v domovini: Ernesta M ar kič (Vrtojba), Maks Antončič, Pavla Anton-čič (Brestovica), Jos. Stolfa (Komen), Silvester Pahor (Vrtojba), Rozalija Komel (Gorica), Rudolf Vratnik , kft trn nI obnesla. Da ni bil brezposeln m v hudih denarnih stiskah, bi 30-letni Ivan Benvenuti gotovo ne bil iztuhtal, kako je mogoče priti v kino brez denarja in polog tega še zaslutiti kako lirico. Pa ker sila kola lomi, je Benvenuti tuhtal in tuhtal, dokler ni redil zamotanega vprašanja. Namesto da bi se zvefier rzpreha-jal po nabrežju ali na kak drug način zapravljal dragoceni čas, se je sukal okoli kinematografov ter pobiral vstopne listke, ki so jih ljudje po predstavi metali stran. Na ta naim si je s časom preskrbe! celo zbirko rabljenih listkov, ki so predstavljali zanj gotovo vrednost. Sklenil je namreč, da jih tako predela in popravi, da bi izgledali kakor novi. Najbolj pripravni za takšno «ob-novitev» so se mu zdeli listki kinematografa *Excelsie>r» v ulici XX. Settembre. In res se mu je posrečilo tako dobro predelati star listek, da si je z njim odpri pot v kino. Ker pa ima vsak listek svojo številko, ki se vsak dan menja, je moral Benvenuti poskrbeti, da se te Številke ujemajo s Številkami njegovih lietkov. 1*udi to se mu je posrečilo; vsak večer se je namreč informiral o Številki listkov pri blagajni in tako je preračunal, kakšna bo številka naslednji dan. ] Seveda tega ni mogel natančno j preračunati in ravno ta nedostatek je zakrivil, da se njegova »iznajdba^ na obnesla. Ker je Benvenuti izdelal več listkov kot jih je rabil t"1*-'" ^e tudi prodajal, seveda po znižani ceni. Tako se je zgodi- lo, da je neki večer uslužbenec kinematografa «Excelsior» ustavil nekega fantalina, ki je hotel v kino z listkom, katerega serija se ni ujemala s serijo listkov, ki so se raziprodajali pri blagajni. Razen tega je bil listek sestavljen iz dveh kosov, bi sta bila skrbno prilepljena skupaj, tako na prvi hip tega ni bilo opaziti. Fantič je moral seveda povedati, kje je -dobil listek in na podlagi njegovih izpovedb je policija kmalu izsledila Benve-nutija, ki se je moral proti svoji volji nastaniti v velikem • državnem hotelu v ulici Coroneo, kjer bo imel dovolj časa za tuhtanje kakega novega izuma. Tržaško sodiSče Ukradel Jo vrsčtoo, ne da U vedel, kaf Je v njej Peter Appolonio, star 30 let, stanujoč v Kopru, se je včeraj zagovarjal pred tržaškimi sodniki radi tatvine. Delavec Atiiij Tomat je namreč dne t), t. m. nosil, s seboj vrečico, v kateri je bilo 800 lir drobiža. Sedel je med potjo na voz Josipa Učena. Opazil pa je, da nekdo strogo pači nanj in da sledi vozu. Zato je Tomat skril vrečico pod neki zaboj. Neznanec je nekaj Časa sledil vozu in naposled izginil. Tomat se je oddahnil, a prerano kajti kmalu je ugotovil, da je s neznancem izginila tudi vreč&ea. Za srečo je Tomat opazil v katero smer je ptiček izginil in začela sta ga z Ličenom zasledovati. Kmalu sta ga dohitela, a ni imel več pri sebi vrečice. Po dolgem oklevanju je priznal, da je vrečo vrgel v grmovje ob cesti. Tomat je vrečo zopet našel — ptiček pa je moral v zapor. ^ Apollonio pravi, da ga je beda prisilila k zločinu. Ni vedel, kaj je v vrečici; mislil je, da so v njej jestvine. Oškodovanec *n kočijaŽ izpove-sta kakor smo opisali zgoraj. Branil je odvetnik Kezich. Sodni dvor je obsodil Apolloni-ja na 7 mesecev poostrene ječe. Vesti z JjoriSkega Goriške mestne vesti fta o pevcih, ki so aa morali maga-v ar Jati pred goriškim sodiščem radi pasmi «OJ, Slovani* Včeraj smo poročali o odgođeni razpravi proti pevcem, ki so obtoženi, da so peli lan&ko leto v črničah pesem «Oj, Slovani, kje so naSe meje?« Pomotoma smo poročali, da so pevci is Oseka. Po večini so iz Ozeljana. In sicer so sedeli na zatožni klopi sledeči: Vencelj Spacapan, Štefanija Spa-capau Jožefa Spacapon, Pavla Tribufton, Friderik Brankovi*, Miha Drašček, Ivan Leban, Jožef Remec in Pavla Špacapan. Dvojna ločena dovoljenja za ttgev-Id prodajajo blago tndl aa prostem Trgovska konfederacija sporoča, da je ministrstvo nacionalnega gospodarstva določilo, da si morajo oni trgovci, ki prodajajo svoje blago razen v stalnih trgovinah tudi na prostem v lopah, ali pa od trgovine ločenih prostorih, nabaviti dvojno dovoljenje in torej plačati tudi dvojno, trgovinski panogi odgovarjajočo kaverjo, in sicer za dovoljenje za stalno trgovino in dovoljenje za potujoče trgovanje. Edino v onem slučaju, kjer se tr- govanje na prostem vrši tik poslopja stalne trgovine, je potrebno le eno dovoljenje. O nesrečah in tatvinah — Blizu Dolenj v Brdih s,0 orožniki ustavili sredi ceste nekega Jožefa Angelinija, starega 63 let iz Ga^liana pri Čedadu, in zahtevali od njega, naj se legitimira. Temu se je pa najbrže ta. malo zdelo in začel se je z orožniki prepirati, jih psovati kd. Vsaj tako (pravijo orožniki, ki &o upornega Aneelinija aretirali fol naznanili sodnijaki oblasti. — V Svetem Lovrencu pri Ne-,blem v Brdih so neznani tatovi odnesli iz MSe nekega -Franca Kocijančiča ca 800 lir raznih oblek, svinjine in podobnih dobrot — Pri delu v raj bel k k eni rudniku pa se je včeraj ponesrečil rudar Ivan Marka, star 24 let. Posili se je namreč nanj voziček, poln rude. Pri te«m si je rudar zlomil desno ramo in zadobil Se več poSkodb po vsem telesu. Prepeljan je bil z avtom Zelenega krita v goriiko bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 60 dni. Izsrad sodila Vtihotapljen tobak so naiU pri nJem. Pri neki preiskavi v hičd Izidorja K lede ta iz Kojskega so finančni stražniki našli 620 gramov inozemskega tobaka. Klede je bil radi tega naznanjen sodnijski oblasti'. V sredo ga je sodiSče obsodilo v kon-tumaciji na 355 lir globe. •Bolj kot jaz je bil kotel star» Sedemdesetletni Jožef Jejčrč iz Erzelja na Vipavskem, sedaj stanujoč v Gočah, je sedel v sredo na zatožni klopi pred goriškimi sodniki. Pravcati tip starega kmeta iz Severne Vipavske doline. Belo-las, malo ukrivljen, godrnjav in sam v vase zaverovan. Tožili so ga, da je v letu med 1926. in 1927. zlomil pečat pri kotlu za žganje-kuho in tega ni naznanil obla-stvom. «Ali ste res to storil ?» «NeČ, neč, neč. Prav neč. To ni ničto neč rojs. Jaz nisem neč, neč!» To so bile edine besede, ki jih je govoril pred sodniki. Pa še to. Ko ga je predsednik vprašal, kako star je bil kotel, je odgovoril *Star? kaj pa ko star, še bolj kot jaz!» Bivši župan Maks Vidrrh iz Goč, ki je takrat županil v svoji vasi, pravi, da so takrat dobili od finance nalog, da vse kotle vzidajo, ali jih pa uničijo. In Jejčlč ga je na ta način uničil. Brani odv. Tonkli. SodiSče oprosti obtoženca prve obtožbe radi pomanjkanja dokazov, obsodi pa obtoženca, ker ni naznanil oblastvu, da je kotel uničen, na 100 lir pogojne kazni. OMoion, da Jo dal napačne informacije orožnikom. Konrad Bratma, občinski tajnik — in kot sam večkrat omeni sodnikom, biva karabinijer — iz Dol Otlice je v sredo dopoldne sedel na zatožna klopi, ker je bil obtožen, da je orožnikom, ko so prišli k njemu v urad po informacijo glede Že večkrat kaznovanega u-trežnika Ivana Krapeža, dal na-' pačna navodila, čeč da naj ne Iščejo KrapeŽa, ker se nahaja v Avstriji. Kakor se je pa dognalo, je bil Krapež doma. Bratino obtožujejo tudi, da je nekoč izročil Krapežru 50 lir, katere pa mu je ta — kot pripoveduje obtoženec, le nekoč posodil. Obtoženec trdi, da je nedolžen. On je orožnikom daja! vedno in rad pravilne informacije in je takrat celo navedel Številke hiS v vasi, v katere Krapež večkrat za^ haja, kadar se mudi v domaćem kraju. Glede 50 lir pa je bilo tako. On se je nekoč nahajal v stiski in priskočil mu je na pomoč Krapož, 'katerega je on takrat prvič videl. Orožni&ki brigadir Jožef Cescone vztraja pri obtožbi in trdi, da jo obtoženec resnično skvi£al speljati orožnike na led. Mora pa priznati na protest obtoženca, da rijeka nI bilo 5e na Otlici, ko se je to zgodilo, pač pa je bil njegov prednik, ki pa ni bil klican k razpravi. Zaslišana sta fte Viktorija Velikonja, Krapeževa sorodnica, in občinski sluga Alojz Vidmar, ki izpove*ta v korist Bral in e. Veliko novega pa pove priča Avgust Vidic — tudi bivSi karabiner. Ta razloži sodnikom vso zadevo in iijavr, da je brigadir naznanil Bratino le iz nia.&čevalnosti in vso obtožbo lepo iz trte izvil. Nekoč da je on — kot bivSi karabinet* prijatelj z vserni orožniki v pogovoru z brigadirjem slišal tega govoriti: «Tale Bratl-na. ki je bil prej navaden karabiner, se sedaj tako drži m ponaša, ker jo prilezel do tajnika! Toda preden bom Sel proč, mu jo bom skuhal!» In res je ;tačel oJ takrat Bratino preganjati. Neko nedeljo zvečer so sedeli v gostilni; kar je prišel brigadir in jih vse zapisal. Priča se je začel protiviti proti temu, toda brigadir jim je vsem nalo-Ž't l-«-ntrp- ■ n radi pijanosti. Nekoč sta Šla iz Ajdovščine proti Ou. j ^tatino. Kar poči v bližini strel. «Najbrie bodo orožniki!» je rekel Bratina. «In že so bili tisti trenotek orožniki z brigadirjem pri nas. «Vi ste streljali, nihče drugi kot vi!» začeli in nas peljali v vojaftniro. Tam so nas preiskali, pa niso nič našli. Tedaj mi je brigadir rekel: