1«. HiriH.
i uniim. i vii,». jmn mi.
mm. ino.
j^^^^^^^^^^^^^^^^b        ^_^^^_^^m_^^                                ^_^^^^^^^^                ^^b^^^^^^^^^b ^^mmhi    a^^M|b^^m_^n^^_i^_        ^^^^^^^^^_       fl^^^^i^^^^^h                   ,^^^^^^^_^^^^^^k       ^^^^^^^^^^^^_ ^^^^^^^^^^^^                                                                                                                 ___^___^_^_                                                                _^^^^^^^^^^^M—^_^—__                                         ^^^^^^^^                        ^^^^^^^^^^^^^^^^^_
.SlovensV Narod" velja ▼ LfabllaBi
na dom dostavljen:                 •            v upravništvu piejeman:
ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 24*— I celo leto naprej   .   t   .   .   K 22*—
pol leta       .       ..... 12'— I pol leta        ,       •   .   •   •    . li'—
*etrt leta     ,       .   .   .   .    .    6*— I će trt leta      „       •   .   .   .    .    5*50
na mesec     .       .   •   .    .    •    2*—  ■ na mesec     „        .   •   •   .    #    liW
Dopisi naj se frankirajo. Rokopiti se ne vračijo. Uredništvo t Knaflova milom *t 5 (v pHffltfti lem) telttoa M. 94.
Ufcaja vmmk dam *¥«6er Uvi«m*l ae««i|« m prmmmlkm.
tarerati veljajo:   peterostopna   petit  vrsta  za enkrat   po  16 vin., za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  večkrat   po 12 vin   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročmne, reklamacije, inserati UA,
to je administrativne stvari.
——   P^smmmimm itevilka v*lj* 10 vinari««.   -^^———-
Na piMMaa marodU brez istodobne vpotlatve naročnine te ne odu.
„lVaro«a& tls&anu« tmlaims ftt M.
•biovensu Narod' velim po posu: u Avstro-Ogrsko:                 »                    za NemčIJo:
cek> leto skupa] naprej      .   K 25'—  I  celo leto naprej        .   .   .   K 30*-*
pol leta       „         m     .    ,     . 13*—   I            »       „     .           j          j x i
četrt leta     2         Z     .   .    I   650  I    za Amcriko "i vse druge  deiele:
na mesec    „         •     -   -    •    2 30  ■  celo leto naprej    .    .    .   .   K 35.—
Vprasanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UaranalAiTO fspodaj, dmrttće Icto). KsaOoT« nllca tL i, telafoa *t •#*
Glasovi o prepoueđj sokoIskegazletDv Ljubljani.
Vse avstrijsko časapisje raz-pravlja o presenetljivi prepovedi sokolskega zleta v Ljubljani. Ncmški listi sarno beležijo prepoved, ne da bi se spuščali v kako kritiko te Čudne policijske odredbe, slovanski listi pa posvečajo dogodkd največjo pozornost in obsojajo prepoved v oštrih, a doceia stvarno pisanih Člankih.
V praških »Narodnih Listih« Friobčuj'e dr. Karei H e 11 e r članek. v katerem razpravlja o prepovedi ljubljanskega sokolskega zleta.
Članek se glasi:
»Vest o prepovedi slovenskega sokolskega zleta v Ljubljani je vzbu-dila splosno presenečenje. zakai uradni krogi nišo. v kolikor smo informirani, prvotno niti mislili na tako prepoved. naspretno. prav s te strani so dobili Slovenci zatrdilo. da do take prepovedi letos ne bo prišlo.
Slovenci so zato izvršili že vse potrebne priprave za zlet. Izdali so znatne svote za reklamo, dali so napraviti ogromne lepake rn množico tiskovin in razglednic, poskrbeli so za posebno telovadišče, izdelali so nacrte in že pričeli z gradbenimi deli, skratka; potrošili so že preko 100 ti-soe kron v trdnem prepričanju. da zlet ne bo zabranjen.
Tuđi drugodi so se vršile z nal-večjo vnemo priprave za zlet. zlasti pa med češkim Sokolstvom, ki je pripravljalo več posebnih vlakov v Ljubljano, kjer so imeli naši Sokoli in naše Sokoliće nastopiti s posebni-mi vajami.
Vse je bilo uverjeno o tem. da bo ljubljanski zlet velika manifestacija sokolska in narodna na slovan-skem jugu.
Naenkrat je došla prepoved — Zaman povprašujemo po vzrokih. Proučujemo in studiramo uradni od-lok, iščemo razumne in človeške utemeijitve. a mesto te zazremo sta-rega. obrabljenega birokratskoga konjička: oziri na javni blagor!
Tuđi pri lanski prepovedi zleta so se poslužili sličnega izgovora, ka-kor letos. Lani se je pred vsem kazalo na to, da so vtiski zmagovite balkanske vojne se preveč čvrsti. Zato so se Slovenci, ko so izčrpali vsa pravna sredstva, odločili k odgo-ditvi sokolskega zleta na letošnje leto ter tak oj pričeli z obsežnimi pri-pravljalnimi deli. ker se jim je že ta-krat obljubilo, da bo zlet dovoljen.
Uradni odlok pravi, da ie ugrožen nekak imaginarni javni blagor (!??). Razumemo prilično dobro ta uradni izgovor in trdimo, da gre tu za nameravan komplot, da se ubije svobodomiselni del slovenskega naroda.. „ istočasno pa se tiče stvari velike načelne važnosti, ki s svojimi cosledicami zadeva tuđi nas Čehe.
Ponavljamo: gre za uničenje slovenskega Sokoistva, te svobodo-tniseine naredne falange .. ^ gre za to, da bi se slovensko Sokostvo »pravilo na rob gmotnega propada, zato se je pripustilo, da bi organiza-:ija, broječa 10.000 članov, izdala nad 100.000 kron za brezuspešne priprave, in zato se je ukrenilo, da je bil det prepovedan po preteku enega «eta vdrugič.
Gre pa tu se za več!
V Ljubljani se je odločevalo istočasno tuđi o — Pragi, Zdi se, da je jubljanska prepoved zlasti poskusni balon za prihodnji vsesokolski zlet, ici se ima vršiti v Pragi.
Ako se stvar z Ljubljano gladko posreči, potem zares ne bo treba po-sebnega poguma, da bi se isto ne ponovilo tuđi v Pragi.
Stojimo torej pred veliko nevar-nostjo, da bodo s sličnim! razlog] na-stopili tuđi proti nam in našemu vse-sokoiskemu zletu..,.
Nikdar in nikoli ne gre pri ljub-ljanskem zletu za nekak javni blagor, ki bi bil ugrožen, zakaj taki vladi, ki je leta 1912. pri praškem zletu nem-škim buršakom dovolita, da so z uradnim odobrenjem izzivali tisoc in t\?oč ^lovanskih Sokolov, ne samo čeških, marveč tuđi srbskih, bolKar-skih, ruskih in slovenskih, taki vladi ne more niti z daleka biti ležeče na javnem blagru in ji v resnici tuđi ni ležeče.
Toda sedaj ni časa za brezplod-no razmišljanje.
Treba Je treznega preudarka in naglega dela. predvscm pa je potreba, da se brez odlaganja sporazumijo v*i vodilni češki parlamentarni klubi in siore složno vse potrebne korake pri vladi skupno s Slovenci.
Ničesar drugega ne pomaga. Ne gre namrec za mnlenkostno stvar, ne o lokalni zadevi. marveč za vele-važno stvar velikega narodno-poH-tičnesa pomena. Nostra res agitur!-
Tako pišejo -Narodni Listv^. Jutri priobčimo mnenje o prepovedi sokolskega zleta se drugih uglednih listov.           _________
Ljubljansko mestno knjioo-vodstpo.
(Iz meščanskih krogov.) I.
^Slovenec* je v svrojem poroči-lu o uspehu komisijskega pregleda Ijubljanskega mestnega gospodarstva, ki ga imenuje »skandalozno«, odkril marsikaj, česar bi sicer širša javnost ne bila iz.vedela. Odkril je celo vrsto pregreškov, ki seveda ni-majo nobene vrednosti, ker izvirajo, in to večinoma. iz različnega nazira-nja posameznikov po pregovoru »quot car>ita. tot sententiae . ali pa so ztfolj formalneea pomena. Odkril pa nam ni nobenega gtavnega greha, in zakaj ne? No, ker ga ni in ga torej komisija kljub največji i zornosti in najintenzivneiši ter najo ^irnejši reviziji zaslediti ni mogla. <Slovenec« se jezi, da ni mogel poro^ ti o grozo-vitosti, ki se godi z me^: tim premo-ženjem, o goljufijah, u>, vinah. mal-verzacijah. defravdacijab. o zaprav-Ijanju mestnega denarja, sKratka o tem, o čemur venomer trobentajo v klerikalnem taboru. To jezo si je pa nekoliko ohladil na ta način, da je že takoi ob začetku svojega časniškega poročila o uspehih revizije vprav po frazersko obscdil narodno-napredno stranko, Češ. da ta stranka ni sposobna voditi mestno upravo.
Reviziiska komisija tedaj pri svoji najboljši volji ni mogla zaslediti kakega nepoštenega ravnanja z mest-nim premoženjem in z imovino mest-ni upravi izročenih zakladov in usta-nov. Javnost je hvaležna deželnemu odboru, da je odredil tako obsirno in temeljito revizijo. Povzročitelja tega, Kregar in Štefe gotovo zaslužita, da se jima v slavnostni seji občinskega sveta na prsa pripne, če že ne zlata, pa saj papirnata kolajna »pour le merite«. Gospoda sta s svojo pritož-bo dosegla, da je moral najhujši so-vražnik slovenske napredne stranke sam, če tuđi molče, priznati, da ta stranka na ljubljanskem mestnem magistratu vender-le se dosti dobro gospodari, ko jej ni očitati nobenega naglavnega greha. Zatorej pa tuđi z mirno vestjo lahko vskliknemo: »Mirna Bosna«.
Poročilo revizijske komisije ob-sega baje nad 300 strani. Bilo bi že dovolj obsežno, če bi obsegalo le toliko vsebine, kolikor je ima časniško poročilo »Slovenca«, seveda brez ti-stih dodatkov časnikarja, tičočih se pretiravanja dejstev in zavijanja res-nice, ki jih opravičuje klerikalno glasilo z geslom: »Calumniare audacter,
seniper aliquid haeret!«, in ki merijo na to, da se zopet vjaine kak politi-čen kalin na limanice S. L. S. Kaj je pri resnem razpravljanju treba se ta-kih dostavkov, saj revizijsko poročilo že samo vsebuje dovolj opazk, ki ne spadajo v kompetenco revizijsKe komisije, in 1c kažejo, da se je komisija postavila na stališče, kakor da bi bil mestni magistrat kak deželnemu odboru podreien departement, ki mora urejati svoje poslovanje samo po predpisih deželnega odbora.
Sicer pa naš tiamen ni, da bi do-kazovali, kako daleč šega Kompeten-ca revizijske komisije; in tuđi ne, da bi se spuščali v kako repliko glede hib in pregreškov, ki jih beleži revizijsko poročilo. Za to nismo poklica-ni in to tuđi naša naloga ni. Kompetentno in poKlicano je načelništvo mestnega magistrata. Zato pa se je liubljanski župan tuđi takoj, ko je začel »Slovenec • objavljati poročilo revizijske komisije, v »Slovenskem Narodu < oglasil ter v svoji stvarni razpravi vseskozi ovrgel ocitke, po-jasnil dejanski položaj, ne redkokrat celo konstatiraj neresnico v revizij-skem poročilu, pa tuđi primerno stig-matiziral postopanje revizijske komisije; način sestave revizijskega ope-rata ter postopanje v dežeinem dvorcu, ki je omogečilo, da je prišlo revizijsko poročilo v roke »Slovenče-vih« urednikov, preden se ie o stvari zaslišalo načelništvo mestnega magistrata in je izrekel svoje mnenje de-želni udbor. Pribiti hočemo le eno, in to je, da se je komisija, uvidevši, da ne more zaslediti bistvenih napak, z vso silo vrgla na formalnosti :er da je lopnila neusmilljeno po mestnem knjigovodstvu, češ, da to ni za nič. Kakor se posamezni revizorji pri revizijsKem opravilu nišo posluževali posebno finega takta, tako tuđi komisija ni zanmdila v svojem poročilu računskemu osobiu, ki je poslovalo pri mestni elektrarni v dobi od 1898 do I9O1, očitati, da je bilo dvoinega Knjigovodstva nevešče. Od Tvod le si prisvaja revizijska komisija pravico kvalifikovania mestnih uradnikov? Kako pridejo uradniki do tega, da se o njihovi zmožnosti govori v »Slovencu« in se jih na ta način javno diskreditira? Predmet revtziie ni uradno osohjie, ampal; uradno poslo-vanie. To si nai tišti, ki je provzročil tako opazko v revizijskem poročilu, lepo za ušesa zapiše! Deželni odbor naj prihodnjič, preden zopet inaugurira komisi'Sko revidiranje magistra-tovih agend, za elane komisije izda posebne direktive, kako se jim je vesti pri revizijskem opravilu.in kaj naj vsebuje revizijsko poročilo.
Državni zbor.
V včerajšnji seji Poljskega kluba je sporocil dr. Leo, da namerava vlada sklicati državni zbor najkas-neje konca oktobra.če ne bo prišlo že pred med Čehi in Nemci do sporazuma. Prej še se bodo izvršile volitve v gališki deželni zbor. Sklicanje držav-nega zbora meseca oktobra pa se bo izvršilo brez ozira na to, ali bo do ta-krat češko-nemški spor rešen ali ne. — Volilna reforma za gališki deželni zbor bo prihodnji teden sank-cijenirana ter se bodo volitve takoj razpisale.      _________
Praška konferenca.
Češke stranke imajo tekom teh dni svoja posebna posvetovanja vseh strank. Tretja konferenca Ce-hov in Nemcev se bo potem vršila prihodnji teden v ponedeljek. Ce bodo ćehi zadovoljni s predlogom Nemcev, ki smo ga sporočili včeraj, potem bo konferenca pozvala vlado, da naj takoi skliče državni zbor. »Na-
[ rodni ListV' svetujejo previdnost, ' ker se ne more vedeti, ali je nemški ; predlog naperjen proti Čehom ali : proti vladi. Tuđi ni treba, da bi se meseca julija sklical državni zbor, ker obstojata za jezikovno vprašanje še oba odseka osmerice, ter je treba v češkem odseku poklicati samo na-niesto Švihe poslanca Choca. »Češke Slovo« zopet pravi, da gre samo za trik Nemcev, da priskočijo vladi na pomoč, ne da bi se razmere na Češkem sanirale. V čeških strankah obstoia razpoloženje, da ne bodo nemškega predtoga že od vsega začetka odklonile. zahtevale pa bodo. da imajo pogajania parlamentaren značaj. Sicer pa vztrajajo Čehi na stališču: Dokler Nemcev ni dobiti za pozitivna pogajania, ostane načelo, brez češkega dezelnega zbora ne srne delevati državni zbor, v veljavi.
Hrvatsko s bopsMo pred-sedstpo pri cesorju.
V včerajšnii avdiienci oredseđ-stva hrv^atskega sabora pri cesanu, je cesar vsakega izmed članov deputacije posebej nagovorit. Predsednik dr. Medaković je govoril o delo-vanju hrvatskega sabora. Tadi je ce-sarju čestital na njegovem ozdravljenju, nakar je cesar odgovorili »To pot je bilo resno«. Podpredsednik M a g d i ć je moral cesarju poročati o napredovanju Varaždina, z dr. Lukinićem paie cesar govoril o polomu karlovske hranilnice. Dr. Lukinić je poročal cesarju, da manj-kata še dva milijona za sanacijo hranilnice, da pa je upati, da se bo ta vsota dobila. Cesar mu je odgovorili Treba je gledati na to, da se konkurz ne napove, da bo mogoče stvar hitro končati in da se odstranilo hude posledice.      _________m
5rbi a in Tupčijo.
Srbska vlada je odpovedala trgovinsko pogodbo s Turčijo. Ta od-poved ima sledečo predzgodovino: Ko je izbruhnila srbsko-turška vojna, je prišla z vsemi drugimi pogodbami tuđi trgovinska pogodba med Srbija in Turčiio iz leta 1906. ob veljavo. Ko je bil mir sklenjen, je stopila tuđi trgovinska pogodba zopet v veljavo ter se je podališala do leta 1917. V mirovni pogodbi pa se nahaja točka, ki pravi, da je z ozirom na teritorijalne razmere mogoče to pogodbo tuđi pred tem terminom odpovedati, da pa ostane pogodba v tem slučaju tuđi pozneje še eno leto v veljavi. Ker je bila sedaj Srbija mnenja, da je v obojestranskem interesu, je trgovinsko pogodbo odpovedala ter pozvala porto, da naj stori vse potrebno, da se sklene nova pogodba.
Revolucija v fllbaniji.
Kršeno premirje.
Kakor je znano, je bilo v soboto sklenjeno med vstaši in albansko vlado premirje. To premirje je dolo-čalo nadalje, da se obojestranski za-stopniki sestanejo zopet v sredo in se posvetujejo ali naj premirje prene-ha ali ne. Vlada je zahtevala, da naj traja premirje samo do torka, vstaši pa so zahtevali, da naj traja do srede, ker je torek po mohamedanski babji veri dan nesreće. Zelo neobi-čajno je sicer, da se mora vlada po-gajati z vstali in uporniki, vendar knez Viljem ni imel drugega izhoda. To premirje pa tuđi ni imelo dosti veljave. Služilo je obem stranem za priprave k novim bojem in končno sta albanska vlada in vstaši prelomili premirje. Vlada ni hotela zapovc-dati Prenk Bib Dođi.   da naj ustavi
prodiranje. V soboto ponoči je pod-poveljnik Prenk Bib Dođe, Bejram Zuri s 500 Malisori in Miriditi rekog-nosciral pri rtu Rondonu proti jugu. Zuri ni naletel na odpor ter je to ja-vil Prenk Bib Dođi, ki mu je nato sle-dil ter zasedel in zažgal več vaši. Naskočil je nato tuđi Preso in Išmi ter oba kraja zavzel. Išmi je dal za-žgati. Prebivalci iz IŠmija so pribegli nato v Šjak ter prinesli tja vest o izdajstvu in kršitvi premirja. V ponedeljek so nato poslali vstaši v Drač hodžo Ahmed Ago, da protestira proti tej kršitvi premirja, v Draču pa so se izgovarjali, da so brzojavne žice potrgane in da Prenk Bib Dođi nišo mogli sporočiti sklepa premirja. Med tem pa so v noči od ponedeljka na torek tuđi vstaši prelomili premirje z nenadnim napadom, o katerem smo poročali že snoči.
Temne besede.
V Drač je dospelo šest odpo-slancev Prenk Bib Dođe pod vodstvom Verencija Vottija, ki je izjavil, da ne more povedati, od kod je od-plul s svojo majhno jadernico, ker bi sicer izdal, kje stoji v tem trenotku Prenk Bib Doda. Prejšnji teden v torek je zapustil Prenk Bib Doda Lješ ter je rabil prav dclgo, da je prekora-čil južne pokrajine in pridobil vstaše v teh krajih, da so se mu udali brez krvoprelitja. Vstaši so baje ponudili mir. Na vprašanje, ali Prenk Bib Doda še ni vzel Kroje, Votti ni hotel odgovoriti. Ko pa so ga vprašali, kdaj bo stopil Prenk Bib Doda v dotiko z vstaši, je odgovoril s sledečimi tem-nimi besedami: Morda sele v tren dneh, mogoče pa je, da borno kmalu slišali nekaj, kar bo nas vse prese-netilo.
V južni Albaniji.
Kakor smo že poročali, so vsta-Ši tuđi v južni Albaniji povsod zma-gali ter se pripravljajo sedaj, da bodo oblegali Valono. Tuđi v smeri iz Argvrokastrona sem prihajajo proti Valoni vstaške čete. Prišlo je pri Taci med Argyrokastronom in Valono do krvavega boja med vstaši in vlad-nimi četami. V tem boju so bile vlad-ne čete zopet poražene. Boj je trajal več ur. V Valoni je izbruhnila panika. Prebivalstvo zapušča mesto, ker se boji plenjenja in zažiganja. Vstaši so zavzeli tuđi Elbasan ter so baje vjeli tam stojeće vladne čete z dvema častnikoma. Vstaši so razobesili v Elbasanu otomansko zastavo ter so pustili v mestu par sto mož, nato pa so se obrnili proti Dušni, kjer so tr-čili ob vladne čete. Iz početka so vladne čete zmagovale, potem pa so se vstaši zagnali s tako silo na nje, da so vladni izgubili svoje topove in končno pobegnili. Razbite vladne čete so se koncentrirale v Fieriju. Po-veljnik tega mesta je prosil nato iz Drača, Valone in Berata pomoći. Iz Berata so poslali 50 mož. Vstaši so najbrže že danes dospeli pred Fieri. Če bodo tuđi pri Fieriju zmagali, se tuđi Valona ne bo mogla vec držati. Gubernator v Valoni je zaprosil, da pošljeta Avstro-Ogrska in Italija pred Valono svoje vojne ladje.
Velesile hočejo posredovati.
Iz Rima poročajo, da se zatrjuje v diplomatičnih krogih, da je prišlo med velesilami glede nadaljnih kora-kov v Albaniji do sporazuma. Velesile hočejo baie poskusiti posredovati med knezom in vstaši. V ta namen pa bi moral sedanji albanski kabinet od-stopiti in kontrolna komisija bi morala stopiti na njegovo mesto.
Gršha in Turiija.
Konec krize.
Iz Carigrada poročajo, da se le Talaat beg vrnil iz Male Azije tja, Zdi se, da je kriza končana. Ena gr-ška ladja je že plula skozi Dardanele.
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD", One 24. junija 1914.
141. Stev.
V Mali Azi)L
Rakor poročajo carigradski listi, bo raztegnil vojni minister Enver paša svoje inspekcijsko potovanje do Smirne. Grški poslanik v Carigradu je oblskal velikega vezirja, ki mu je sporočil, da se mu zdi vpraša-nje izseljevanja za ta trenotek reše-no. Grški izseljenci, ki se nahajajo na Grškem, bodo dobili od mesane komisije jim prisojeno odŠkodnino za posest, ki so jo pustili v Turčiji. Turski listi poročajo iz Karaburuna. Vur-le in Phokije o spopadih med grškim* In turškimi četami.
Đolgarska.
Na vprašanje ruskega poslanika v Sofiji, Savinskega, kako stališee bi zavzela Bolgarska y slučaju vojne med Orsko in Turčijo, je odgovoril bolgarski ministrski predsednik pismeno, da želi Bolgarska mir in da bo ostala nevtralna, toda le tako dol-go, da se ne bodo kršili bogarski interesi. V merodajnih krogih so prepričani, da Turčija ne bo poskusila poslati svojih Čet skozi Bolgarsko, če bi se pa to zgodilo, se bo Bolgarska temu ustavliala.
Grški dreadnoughti.
Iz VVashingtona poročajo, da je grški poslanik zaprosil predsednika \Vilsona. da naj se ne protivi prodaji obeh ameriških vojnih ladij Grški. Nakup teh vojnih ladij ima namen. ohraniti v Sredozemskem morju rav-notežje in ohraniti mir. Predsednik Wilson le baje prej izjavil, da je za prodajo, da pa ne bi dal svojega do-voljenja za prodajo, če bi izvede!, da naj bi služifa oba dreadnoughta za vojno, ki naj se neposredno po Prodaji vname.
Štajersko.
Trbovlje. V nedeljo, 12. juli ja priredi skupni odbor ženske in mo-Ške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na lepem senčnatem Volar-jevem travniku ob 3. popoldne veliko ljudsko veselico, na katero že danes opozarjamo slavno občinstvo od blizu in daleč. Sosedna društva opozarjamo. da isti dan ne prirejajo ve-selic. Podrobnosti sledijo. Trbovelj-ci in sosedie pripravljajte se za to veliko slavnost. — Skupni odbor.
Iz Celja. Ministrstvo je dalo dvo-razredni trgovski soli za dečke in deklice v Celju pravico javnosti tuđi za bodoči dve šolski leti.
Iz Celja. Stirinajst dni sta vabila »Straža« in sSlov. Gospodar« na shod, ki so ga sklicali klerikalci na nedeljo 21. juniia v Šoštanj. Poslanec in denuncijant Verstovšek je rabil vsaj od takih nedolžnih volilcev, ki nikdar ne čitalo kakega naprednega časopisa, zaupnico in tisto zadosče-nje, ki si ga ni upal iskati pred nepri-stranskim narodnim razsodiščem. Ali v nedeljo ga je doletelo v Šošta-nju bridko razočaranje. Iz veličast-nega tabora in pričakovane gromovite manifestacije se je izvalil skro-men shodič in vse »besnenje volilcev in kmetov nad ostudnimi liberalnimi napadi«, o katerem poroča »Straža«, je obstajalo v medklicih — enega edi-nega kmetiča. In še ta je delal take medklice. da se mu je od daleč vide-lo naročilo, kajti medklici nišo imeli nobene vsebinske zveze z Verstov-škovim govorom in so Karla bo!j mo-tili ko podpirali. Par ostalih »volilcev in kmetov« je z očividnim dolgočas-jem in ravnodusjem poslušalo, kako se je ta nobel mariborski gospođ pred njimi klanjal in pripo^ibal, kako se jim je kot »oče« in »dobrotnik« vsi-ljeval. Kmetje so si mislili, da mora Verstovšek imeti za to vsiljevanje svoje razloge in so ga mrzlo pustili bese-dičiti. Njihova stvar in njegova. Ako bi ne bil Verstovšek že moralno in politično tako globoko padel.bi ga po-milovali, povedali bi mu tuđi staro resnico, da premaga pri kmetu ško-doželjnost vsa druga eventualna ču-stva, če vidi »gospoda« v mlaki — in najsi bo že potem kdorkoli. Rehabilitacijo bi si bil moral Verstovšek iskati drugod — in žalostno zanj. če je tako grešil, da tega storiti ne more. Šoštanjski shod mu ni več pomagal — in bilo bi bolje, ako bi sploh ne na-pisal o njem gostobesednega in pso-vaiočega poročila za »Stražo«. Kar se njegovih izvajanj na tem shodu tiče, zadostuje za karakterizacijo samo za vzgled: trdil je, da so »libe-ralci pri mamberški posojilnici krad-li«, sedaj pa mora klerikalna stranka ćelo zadevo sanirati. No, da so marn-berški dekan Hecl, bivši vuhredski župnik Crnko, umrli remšniški župnik Žmavc in — ravnatelj Cirilove ti-skarne dr. Somrek — možje, ki so imeli pri marnberški posojilnici opraviti v časih, ko se ie tako gospodarilo, da je prišla v zadrego, liberalci, tega doslej nismo vedeli mi in tega ne ve razven Verstovška sploh nih-če. Dvomimo, da bodo ti duhovni očitka, da so v Marnbergu kradli, posebno veseli. Ampak mislili si bodo: zadnji čas Je. da zgine Karl .Verstov-
šek v politični penzjon. Mi ne zahte-
vamo od njega osebne in politične poštenosti, v našem interesu pa je, da je vsaj spretnejši demagog in politični režiser. Ce je tako nerođen in neunien, da mu lahko že zadnji kmet gleda za kuliso, potem mora zginiti s pozorišča.
Iz Sevnice. »Glina vkup štriha« — sem s pomilovalnim nasmehom nehote vzkliknil, ko sem se na potu s kolodvora v trg slučajno ozrl proti Slatnerjevemu vrtu in ugledal tam mnogo plevela, nalašč zasejanih pla-vic. Sam srcešni plevel človeške družbe, seje in goji ta krojaški paja-celček simbol plevelske tovaršije, ćelo na -svojem< vrtu. Sicer pa tega, možaku niti zameriti ne moremo. Nekaj vendar mora storiti za po-vzdigo nemške kulture v Sevnici, sicer bi mu lahko Siidmark - posojilni-ca kaj neprijetnega povedala na uho. Treba se je pokazati tej »prijateljicu kot »pristnega« nemškega bojevnika in to je edino na ta način mogoče — tako si misli naš halbcilindersKi Slat-nerček. S Slovenci debatirati ne morem, ker se ti preklicani ljudje niti ne brigajo za ine, ali pa se mi smejejo, da se imkruđt deviška rdečica na bleda krojaška ličica. Nemci me ima-jo pa -, mojimi ožjimi tovarili vred le za pajaca. Kadar se zljubi kakemu Neuheimovcu, pritisne na gumb in že moramo kuhltajčarji preobračati ko-zolce, da se nam smejejo Slovenci in naši gospodarji — Nemci. Će govorimo nemŠKi. že pravijo, da jih Šegeče na dnu želodca. da imajo občutek, kakoršnega ima človek, kadar se pe-lie po nemirnem morju in sedi na skramem koncu ladje itd. Ne bi posvetili :eh vrstic brezpomembnemu plevelu: Slatner, Fleck itd., saj bi se zdeli ti fantički in možički samim sebi strašno imenitni, da se njih imena ćelo tiskajo in crno na belem se bere. da so Nemci. česar jim dosedaj ti vražji Ijudje nikakor nočejo verjeti, toda namen teh vrstic je čisto drug. Opozoriti hoćemo tu slovenske obrtnike, predvsem krojače in mizarie, da bi bilo v njih Koristi, naseliti se v našem lepem trgu. Dobra eksistenca jim je tu zagotovljena. ker smo trž?-ni primorani hoditi k narodnim obrtnikom sosednih krajev.
»Naredbeni list«. V št. 24. čitamo o »umetnoogenjsKih telesih« in o ■ varstvu domovine zelostva«. Remš-nik se imenuje »Remschnig« in Creš-njice »Kirchstatten*. Potem seveda ne more biti ničesar čudnega, če se ljudje z »Naredbenega lista« norca delajo.
Iz Maribora. Namestnik je pre-stavil iz Gradca sem konceptnega praktikanta dr. Oskarja Grimrisa pl. Grimburga. Po svojem imenu bo ta Nemec prava dika mariborskega okrajnega glavarstva.
Rorošho.
Požar, ki ga ie provzročila strela.
Pri Sv. Tomažu je udarila 22. t. m. strela v gospodarsko poslopje no-sestnika I. Treferja ter je vžgala. Po-slopje je z vsemi poljskimi prid> Iki vred zgorelo do tal ter so bila ogro-žena tuđi sosednja poslopja.
Vlom. Pri Sv. Gertrudi so do ^e-daj se neznani tatovi vlomili v vv( ia-jalno posestnika in trgovca Trrhe-sinerja. Ker je okno prodajalne 'a-mreženo. morali so vlomilci rabiti kakega 5- do 61etne?a dečka. Ta je ukradel 250 K denarja in večjo množino znamk. Poklicali so policijskega psa, ki pa ni dc^segel nobenega uspe-ha. O storilcih nimajo se nobene sledi.
Najdeno truplo v Vrbskem jezeru. 22. X. m. so našli zgodaj zjutraj v Vrbskem jezeru truplo žene zidar-skega mojstra Dolbergerja. Mlada žena, mati treh otrok, v starosti 3, 4 in 5 let, zdravila se je zadnje čaše pri nekem zdravniku radi živčne bo-lezni. Najbrže si je vzela življenje v 7medenosti misli. Truplo so prepelja-li v njeno stanovanje.
Drobne novice. Težka nezgoda. V Borovljah je bil te dni v gozdu zaposlen lesni delavec Ivan Pogarnučnik s sekanjem lesa. Pri tem delu pa se mu je sprožila smreka, ki je nesrečneža pritisnila s tako močjo, da mu je zlomila desno nogo v stegnu. PonesreČenca so morali prepeljati v bolnico v Celovcu. — Krava je zabodla v Špitalu ob Dravi pri posestniku Lukošicu zaposleno deklo Marijo Sape s tako silo v desno oko, da je dekla oko izgubila in so jo morali težko poškodova-no prepeljati v deželno bolnico. — Tatvina dragulje v. V blizini Celovca so aretirali te dni dninarico Pilim", ker je osumljena. da je izvršila pred časom v stanovanju delodajalke Ivane Zeg tatvino draguljev. Ukrad-la je razne dragocenosti v vrednosti 144 K 90 vin. Oddali so Jo dežel. so-dišču v Celovcu. — Samomor. V Celovcu se je obesil v nekem tamošnjem hotelu 351etni potnik Fran Kre-šar   in   sicer se ga našli uslužbenci
zfutraj obešenega na vratih. Prepe-ljali so truplo samomorilca v mestno mrtvašnico. Zakaj je nesrečnež izvr-šil samomor, se ne ve. — Nepre-vidno ravnanje s pistolo. V Kotmari vaši sta se igrala s pištolo hlapec Lovrenc Schalle in učenec Juri Uršinjak, pri čemer sta tako ne-previdno ravnala, da ie učenec Uršinjak dobil strelno rano v spodnjem delu telesa. Oba neprevidneža so na-znanili pristojni oblasti. — Nezgo-d a. Pri Sv. Hemi si je zlomila pri po-metanju neke pečne cevi vdova Katarina Amruš dvakrat desno roko. Prepeljati so jo morali v bolnico v Celovcu.
Primorsko.
Istrske    deželnozborske volitve.
30. t. m. se vrše v Istri volitve iz mest in trgov in obrtnih krajev. V tej kuriji volijo vsi tišti, ki spadajo v prva dva občinska razreda ob volitvah v občinski zastop, ali ki pla^^jo naj-manj 20 K čistega davka. V tej kuriji je postavilo Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri sledece kan didate: v III. volilnem okraju z glavnim voli?čem v Pulju Josipa S t i -h o v i ć a, ravnatelja Istrske posojil-nice v Pulju; v XI. volilnem ok aiu z glavnim voliščem v Pazinu dr. ši-me K u r e 1 i ć a, odvetnika v Pazinu; v XIII. volilnem okraju z glavnim voliščem v Voloski dr. Ojuro Čer-v a r j a, odvetnika v Voloski. V X. volilnem okraju so postav'1* voliki za kandidata Anti B e r f o i, pok. Nikole, trgovca v Pa/>.nu. V Pazinu se morajo tedaj ravnan volilci sledeče: Kdor voli na občini, naj glasuje za A. Bertoša, kdor voli pa na okrajnem Rlavarstvu, naj odda svoj glas za dr. Sime K u r e 1 i ć a.
Laško junaštvo. PredvčerajŠnjem okoli 9. dopoldne ie stal v ulici Moli-no piceolo neki gospod ter prebiral slovenski časopis. Naenkrat ga je neki laski pobalin v spremstvu se dveh drugih napadel, mu iztrgal časopis iz rok in pobegnil. Seveda ga je pred begom se raztrgral. Napadeni gospod je tekel za smrkolini, a so mu še pra-vočasno utekli, ker ni bilo v blizini nobene stražnika. PaČ res — pravo laško junaštvo!
Vclkve v odbor »Lege Naziona-le« so se vršile brez vsakega hrupa. Malo se je sicer pred volitvami zabavljalo na vseh straneh. a končno je bila le izvoljena kompromisna lista med liberalci in raazzinianci z dr. Pinavčičem (!) na čelu. Prepiri med Italijani s tem še nišo vtihnili in sedaj se prične zabavljanje na vseh straneh znova.
Sankciioniran deželnozbcrski sklep. Najvišio potrditev je dobila prememba § 14. cestnopolicijskega reda, ki se glasi sedaj tako; »Vsi vozovi se morajo umikati na levo in prehitevati na desno. Če prideta dva vozova istočasno na križišču skupaj, potem ima prednost oni voz, ki priđe od leve strani. Vsi vozovi pa se morajo umikati vozovom, kier so člani cesarske hiše, dalje vojaškim Četam, procesijam in pogrebom. Vsak voz se mora umnkniti tuđi poštnim vozo-vom in vozovnm c:asilcev.
Reski bombni atentat. Prihodnji petek se vrši na Reki razprava proti Ardninu Belleliju, ki je izvrši! pred časom hombni ntentat proti guver-nerjevi palači. Obtožen je zaradi po-škodbe tuje lastnine. Razprava bo trajala le malo časa, ker se je od-klonilo vse od zagovorništva predla-gane priče.
Drohne novice. P o b o j v R e-p e n t a b r u. Na neki plesni veselici v Repentabru je nastal strahovit pretep, pri katerem sta bila težko ranjena 19!etni Ivan Ravbar in 25-letni delavec Anton Skabar. Oba so odpeljali v brezupnem staniu v bof-nišnico. — Samomor. V nedeljo popoldne so našli v botaničnem vrtu pri Sv Alojziju v Trstu 20 do 241etno dekle, ki se je zvijalo v bolečinah. Nesrečnica je popila večio množino karbolne kisline. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer pa je par minut po prihodu umrla. Vzr^k samomora ni znan. — Aretirali so v Gorici brezposelno deklo Marijo Sa-ladin, ki je obdolžena, da je ukradla svoji gospodinfi več rarličnih pred-metov v vrednosti 140 K. — Iz Amerike je priše! v Trst u m r e t 381etni črkostavec Peter ŽniderŠič. Pripeljal se je v soboto s parnikom čil in zdrav v Trst, v nedeljo zvečer pa se ga je nenadoma polastila slabost in je malo pozneje umri. — Nezgoda otrok a. Osemletna Celestina Leban, stanujo-ča s starši v Sesljanu, je predvčeraj-šnjim popoldne padla z nekega zidu in si pri padcu zlomila nogo. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico v Trstu. — Pretep radi cvetlic. Te dni je prišel v neko gostilno v Trstu vodja finančne straže Viktor Špeh, ki so mu silno ugajale vrtnice na mizi v gostilni. Poprosil je krč-marja za eno cvetko, a ko mu ie ta ni hotel dati, je v Jezi pograbil eno
vrtoico in jo zalučal za krčmarjem. To pa je krčmarja tako ujezilo, da je udaril vodjo finančne straže s tako silo po nosu, da mu je zdrobil nosne kosti. Seveda je temu činu sledila ovadba.
Dnevne vesti.
4- Dvojna mera. Nas Slovence slikajo nemškonacijonalni listi za ve-leizdajalce zgolj za to, ker gojimo bratske odnošaje s krvnimi svojimi brati Srbi in Hrvati. Ako bi mi Slovenci hoteli v očeh teh listov veljati za prave avstrijske »patrijote«, bi se morali odreci vsem stikom s sosedni-mi Hrvari in Srbi, odpovedati bi se morali svoji slovenski narodnosti ter se mirno dati kot »deutschfreundli-che Slovenen« germanizirati. To bi bilo »patrijotsko« dejanje in nemškonacijonalni listi bi nas povzdigovali v nebo kot »najidealneiše avstriiske p^frijote." Pri teh listih in v gotovih naših vladnih krogih je namreč av-strijski r-itrijotizem istoveten z Nem-štvom. Za to se ni čuditi, ako se pri nas na slovanskem ju^u prepoveduje peti pesem »Sto ćutiš. Srbine tužni<% dočim se sme na pevski svečanosti v Mariboru svobodno ob navzočnosti državnih uradniKov '"• Častnikov peti - senemška himnr Oe"tschland, Deutschland iiber alk i;ber alles in der V/elt« in sicer j nap^7u avstrijske cesirske pesmi. C<> Y^' Siovenec potuje * Zagreb, Belgrad ali ćelo T-Pe*rograd, ga takoj proglase za slo-vranskega iredentista in slovanskega revoluci;onarja ter ga dado na uro-skripciisko listo. Našim Nemcem pa nihče ne zameri, ako potujejo v Mo-nakovo. Draždane ali v Berolin, da, čisto v redu je, ako docela javno in odkrito izpovedujejo svoje hrepene-nje in koprnenje po Prusiji in Beroli-nu. V tem pogledu pripoveduie zani-mivo zgodno »Grazer Volksblatt« z dne 20. t. m. »Volksblatt« piše: »Na poletni veselici podružnice nemškega »Schulvereina« v Račjem (pri Mariboru) dne 14. t. m. se je v navzočnosti c. in kr. častnikov z Dunaja narG-čer?; slavnostni govornik docela odkrito izrazil: »Dunaji za Nemce v Avstriii ne pomenia ničesar več, naš ideal je Berclin!« Nihče se ni oglasil, da bi primerno nastopil proti tem ne-sramnim in izdajalskim besedam. Pričakovalo bi se vsaj, da bi z ozi-rom na ra govor gospodje častniki demonstrativno zapustili zabavo, da bi s tem izrazili svojo obsodbo one drzne provokacije.« — To se je zgodilo v Račjem dne 14. t. m., a še dosedaj nismo slišali, da bi bila ondotna šulferajnska podružnica — razpušče-na. Pri nas pa se vajeti drugače trdo napenja. Lani je pisatelj Ivan Can-kar kot literat govoril o jugoslovan-skem vprašanju in sicer pod okriliem socijalnodemokratskega prosvetnega društva »Vzajemnost«. Mož se je v svojih izvajanjih nekoliko predrastič-no izrazil in kaj je bila posledica? Cankar je bil obsofen v osemdnevno ječo, »Vzajemnost« pa je oblast takoj razpustila. V Račjem se kaj takega ne bo zgodilo, zato bodo že skrbeli tišti patrijoije, ki uče. da se »avstrij-sKa državna misel« docela krije z — nemško.
+ Uspeh drž. poslanca Povšeta pri prezidavl južnega kolodvora v Ljubljani. Včerajšnji »Slovenec« na vsa usta vpije, kakšne zasluge si je pridobil drž. poslanec Povše za pre-zidavo glavnega kolodvora v Ljubljani. Deistvo pa je. da ima posl. Povše pri prezidavi glavnega kolodvora v Ljubljani ravnotoliko zaslug, ka-kor na primer pri prezidavi nekdanje Levčeve hiše ob Ljubljanici. Država bi se še zdaj ne spomnila. da je dolž-na prispevrati k prezidavi glavnega kolodvora v Ljubljani, da se ni pred dobrim mesecem zgodila nesreča na tem kolodvoru. In na to njeno dolž-nost jo je nujno in resno opozoril ljubljanski občinski svet, ki je sprejel tozadevno resolucijo podžupana g. dr. Trillerja. Vsaj poznamo navado klerikalcev, ki. kakor hitro čutijo, da bo kaka važna zadeva v prospeh Ijubljanskega prebivalstva dozorela, hitro vtaknejo svoj nos vmes. In potem, ko je zadeva po zaslugi drugih ugodno rešena. si nadenejo pavovo perje ter se babajo, čes, poglejte. kaj smo napravili za Ljubljane. Ljubljansko prebivalstvo pozna klerikalno Ijubezen in jo tuđi prav dobro čuti v svojih žepih. Zato pa ne čuti prav nobene potrebe, da bi bila hvaležna poslancu Povšetu. ki si je nadel pavovo perje.
+ Spodnja Šiška - LJubliana. Iz Spodnje Siške nam pišejo: Dr. Šu-steršičeva želja se je izpolnila. Nad tisoč protiklerikajnih glasov se je iz-nebil in tano misli, da je njegov mandat v ljubljanski okolici za vse večne čaše zasiguran. Dr. ŠusterSič, njegova stranka in vlada nišo vprašali, kakšna bremena da nalože prebival-cem Spodnje Šiške s tem, da se Spodnja Siska priklopi Ljubljani Dr.
šusteršič je imel pred očmi le svoje koristi; koristi davkoplačevalcev, katerih denar je ravno toliko vreden, kakor klerikalcev, so mu bila deveta briga. Ker je pa dr. šusteršič danes gospodar kranjske dežele, je naravno, da mu je deželna vlada pokorna dekla in baron Schwarz krivi hrbet pred nekronanim vojvodo kranjsKe dežele. Zakon o inkorporaciji Spodnje šiške z Ljubljano je tak, kakor zakoni, ki se sklepajo na kmetih, kjer zglihajo starši za poroko, ne da bi vprašali za pri voljen je tistih, katerih se ta stvar tiče, namreč ženina in ne-vesto. Da tak zakon ne more biti sre-čen, je samo ob sebi umljivo? Že svojčas, ko se je ta zadeva sprožila. smo opozarjali vlado na posledice, ki znajo iz tega nastati. 2e tistikrat smo se čudili, da je voditelj socijalnq-de-mokratične stranke, Anton Kristan šel v ogenj za namene štiriperesne klerikalne deteljice: Pogačnik-Zajec-Orehek-Stele v Spodnji ŠiškL Anton Kristan je takrat v potu svojega obraza pripovedoval na shodih, da se bosta v slučaju, da se Šiška združi z Ljubljano, cedila Šiškarjem med in mleko. No — danes, ko je poteklo komaj par mesecev od tega, že uvi-devajo prebivalci Spodnje Šiške, da bodo vsled inkorporacije zelo, zelo oškodovani. Saj je dr. Šusteršič v seji deželnega odbora dne 20. t. m., ko Je povedal, da je zakon o inkorporaciji sankcijoniran, izjavil, da se vsled tega občinski odbor spodnjesi-Šenski takoj razpusti. Klerikalci so terej šiški s tem odvzeli zastopstvo in ne vemo, kdo naj se z mestno ob-čino ljubljansko pogaja; veljavni ob-';nski red izrečno pravi, da se v go-spodarskem oziru dve občini proti njih volji ne morejo združiti. Sicer je bilo pa klerikalcem tuđi na tem, da se iznebijo zopet ene napredne obči-ne in ker se je drugače nišo mogli, uničili so jo na ta način. Prebivalci Spodnje Šiške bodo kaj kmalu obču-tili na svojih Iastnih žepih, kaj so jim Pogačnik in drugovi naklonili in tistikrat se bodo tem možakarjem primerno zahvalili. Klerikalna stranka pa naj nikar ne misli, da je s tem napredno stranko oslabila — nasprotno — vsaka sila rodi odpor! Naj pomni-jo, da nas nišo uničili spečih, zato nas ne bodo bdecih!
-r O inkorporaciji Šiške piše med drugim današnja socijalnodemo-kratska »Zarja«: »Kadar gre klerikalcem za strankarske politične interese, jim nišo mar gospodarske raz-mere in vsa druga vprašanja. Inkor-poracija Šiške, ki bi se bila lahko izvršila v prid obema občinama, bo sedaj zadela prebivalstvo obeh krajev in naložila Ljubljani in ŠiŠki bremena, za katera ne ena, ne druga ni do-volj pripravljena. Ampak Šiška bo že za prihodnje državnozborske volitve izločena iz Šusteršičevega volilnega okraja in to je očitno važnejše od in* teresov prebivalstva.« — Se stri-njamo!
+ Vladno posojilo in čukarskl dom. Frančiškani so torej kupili od protestantske rodbine Reininghauso-ve v Spodnji Šiški zemljišče za zgradbo cerkve, župnisča in — ču-karskega doma. Frančiškani so že svoječasno v svoji vlogi za podporo naglašali, da je cerkev potrebna, da se vzbudi krščanska organizacija v Spodnji Šiški. Kako si predstavljajc to kršćansko organizacijo, je razvidno iz tega, da bodo zidali na tem cerkvenem svetu tuđi čukarski dom. Kakor pa se nam poroča iz verodo-stojnega vira, je vlada dovolila fran-čiskanom veliko brezobrestno poso* jilo za nakup zemljišca, za zgradbe cerkve in župnisča. Zdaj pa nastane vprašanje. kako pridejo frančiškani do tega, da bodo na tem svetu zgra-dili tuđi čukarski dom. Naša dolžnost in naša pravica je, zahtevati od merodajnih vladnih krogov pojasnila, jeli v resnici dovolila frančiškanom brezobrestno posojilo in je-li ve. da bodo frančiškani na tem svetu zgra-dili svoj društveni dom. Nam se zdi vsa stvar zelo sumljiva. Vendar bi pa bilo nekaj nezaslišanega, da b* vlada dovoljevala brezobrestna po-sojila za zgradbo — čukarskih do-mov.
4- Deželnl odbor štajerski \v kranjski. S Štajerskega nam pišejo: Ne da se oporekati, da mora deželn* odbor štajerski dosti več dela opraviti, nego ga ima opraviti deželni odbor kranjski. Saj ima Štajerska dosti več prebivalstva od Kranjske, dosti več in večih mest, gospodarskih in dobrodelnih zavodov, šol itd.! Avtonomnih mest je razmeroma pre-več (Gradec, Ljubno, Maribor, Ptuj, Celje) med temi pa se nahajajo prav velika (Gradec, Maribor) gospodarsko in politično prav važna! Delo, ki je ima opraviti deželni odbor štajerski, je obširno, mnogovrstno in vmes tuđi težavno, Vendar pa nam ni znan slučaj, da bi kateri izmed de-želnih odbornikov v Gradcu tako za-postavljal in zanemarjal svoie dolž-nosti, da bi le eden reševanje a«,*«!
141. Ste*.
»SLOVENSKI NAROP\ dne 24. junija 1914.
Stran 3.
tako zavlačeval, kakor je to pri klerikalnih deželnih odbornikih v Ljubljani običajno! Vidi se, da strankar-stvo na Kranjskem obvlada in vodi deželnega glavarja ravno tako, kakor razne Pegane, Lampete in dr. Naš deželni glavar je sicer aristokrat. Toda, za svoje dolžnosti se briga! Briga pa se tuđi za to, da ne puŠČajo plaćani deželni deželni od-borniki aktov ležati po miznicah, da ne delajo razločka med akti iz avto-nomnih mest in kmečkih občin, med liberalnim in klerikalnim prebival-stvom! Naj to poskusi dr. Verstov-šek ali Hagenhofer! Prepričani smo, da bode deželni glavar grof Attems takoj vmes posegel, da bode enemu, kakor drugemu odvzel referat! Demokrat dr. Šusteršič ne pozna tega čuta za pravico in spodobnost! Za to srne taka duševna revščina, kakor je deželni odbornik dr. Pegan v Ljubljani kar spati na aktih, rcševa-nje aktov kar popolnoma ustaviti! Na Štajerskem pa bi tuđi prizadete stranke postopale ćelo drugače z de-želnim odbornikom te vrste. Nima-mo tu v mislih socijalnih demokra-tov. Ako bi prišlo dr. Verstovšku ali Hagenhoferju na misel, da bi le v enem samem slučaju zoper občinski zastop — graški ali mariborski n. pr. ■— pri reševanju aktov tako zavlače-valno postopal, kakor postopa dr. Pegan zoper ljubljanski mestni zastop, bi naletel na tak odpor, da bi ga hu-dobnost kmalu zapustila! Ako mož, ki je prevzel za plačo službo deželnega odbornika, noče poznati svojih dolžnosti, se gra mora prisiliti do tega spoznanja! Dixi!
—  »Slovencu« v pojasnilo glede sokolske priredbe 5. julija.    Sokol I. prireja   že 7. leto   svojo vsakoletno javno telovadbo prvo nedeljo v juli-ju. Za Ietos je bila priredba sklenjena stvar že v januarju, na   društvenem občnem zboru.   Časopisno   je bil ta sklep razglašen prvič v marcu, dru-gič v maju. Predoznanila za to prire-ditev   5. julija so bila po ljubljanskih ulicah plakatirana že okrog 20. maja. Javna telovadba se je prenesla k Du-najski cesti iz enostavnih   razlogov, ker preisnji    prostor več ne zadosča potrebam. —   Torej se ni to zgodilo ni:i »nakrat«, ker do začetka junija o »Koroškem    dnevu« v Ljubljani   živ krst ni ničesar vedel.   Se manj more biti to »klubovanje in nagajanje-, pač pa bi se obratno lahko »Koroški dan« smatral v sokolskih krogih za to. To-da Sokol želi, da se za res obrambne namene zbere mnogo sredstev, nima pa absolutno nobenega razloga opustiti svoje društveno slavlje, ki se vrši že 7. leto prvo nedeljo v Juliju. Pri tem pokaže društvo plodove svojega napornega dela t. j. rizična in moralna vzgoja.    ki je gotovo    eminentne rarodno-obrambne    važnosti    in   po svoji  vsebini ne more biti v nikakš-nem nasprorju s »Slovenčevim« »Ko-roškim dnevom«.    »Slovenec« lahko mirno zatisne oči: Sokol ne bo motil njegovega cvetličnega dneva niti najmanje!
—  Na srangi pri Mektajnarci v Kravji dolini je s:ara, a   zelo   dobra gostilna, tako so    nam    pravili naši oeetje. a sedaj je se boljša. ker jo je sedanji lastnik znatno razširil in na-pravil krasen vrt. Zatorej se je odlo-čilo »Pol. društvo za šentpeterski in kolodvorski okraj«, da priredi ob pri-liki šentpeterskega žegnovanja veliko vrtno veselico v   prid   društveni knjižnici, kjer bode šel ves dobiček v kulturne namene    našega    okraja pričakujemo    od    narodnega    občin-stva, da nas gotovo obišče.
—  Pred Sv. Petrom   in   Paviom to je v nedeljo, dne   28, junija   ob 4. popoldne se vrši velika vrtna veselica, ako bode pa ta dan   dež pa v ponedeljek na praznik sv. Petra in Pav-la na vrtu gostilne Iv. Černeta po domaće pri Možini na Radeckega cesti pri mitnici. Če povemo, da bode igral salonski orkester »Sokola I.« in    da bode na razpolago   dobra   kapljica, kakor tuđi izredno krasni dobitki. je s tem zasigurano. da bode vsak zadovoljen, torej vsi k Možin, ki se dobi dober vin!
—  VeHkemu   C. in M. krešu na Gofoveu   je   bit   vedno duša kakor vsem znano,   ki so ta kres   posetiii, pokojni    narodni    dobrotnik g. Fran Babič. Ker pa sedaj njega ni več med živimi, se mnogo govori, da se ta tako udomaćeni kres ne bo več prirejal in da je to obžalovanja vredno, ker je ta kres privabil   vsako   leto več sto Ijubljanskega  občinstva na Oolovec. Da pa posetnikom   te   prireditve ne kratimo veselja,   damo   v   vednost vsem,   da se bo tuđi Ietos in ćelo v veliko večjem obsegu   vršil in sicer na Golovcu nad Češnovarjevo gostil-no dne 4. julija t. 1.   Ljubljansko ob-činstvo   opozarjamo   že sedaj in se nadejamo,   da bo isto ta del Golovca zasedlo do zadnjega   prostora.   Vse drugo   objavimo   se pravočasno. — Kurjevaščani.
—  Novi Sad.   Zadnji letnik (25) vifie đekliške šok y   Novem Sadu
napravi v teh dneh daljši izlet, ki jih
povede skozi slovenske kraje v Trst in Benetke, od tam pa preko Reke v Zagreb. V Ljubljane dospo s poštar-jem ob 12. uri 45 min. Jutri, v Četrtek
25. t. m. Ogledajo si popoldne, kar mesto nudi zanimivega, večerjajo in prenočijo v Tivoiskem hotelu in drugi dan jih jutranji brzovlak popelje v Postojno. Vzprejmimo jih z bratsko prisrčnostjo in ljubeznjivostjo!
—  Na c. kr. državni   obrtni soli v Ljubljani se vrši sprejem   učencev izkijučno   le   v jesenskom   terminu pred pričetkom novega šolskega leta in sicer se vpisujejo   učenci   vedno vsake tri dni pred  otvoritvijo vsake učne priredbe. Natančneji podatki se nahajajo na crni deski zavoda, objavili se bodo pa   pravočasno   tuđi po domačih dnevnikih in drugih listih.
—  Ravnateljstvo    »Slov. trgov-ske sole« s pravico javnosti v Trstu (ulica Stadion 21,   1. nadstr.) nazna-nja, da se otvori na soli s prihodnjim šolskim    letom   tuđi I. tečaj dvoraz-redne dekliške trgovske sole, ako se oglasi vsaj 20 učenk. V slučaju, da se tega    števila ne doseže,    se    uvrste učenke, kakor v tem letu, kot hospi-tantke v deški tečaj. Tozadevne prijave sprejema ravnateljstvo od 1. do 4. julija t. 1. od 9. do 12. dopoldne, ka-tero da tuđi natančna pojasnila glede sprejema. Vpisovanie učencev (deč-kov) pa se vrši dne 16. in 17. septembra t. 1. od 9. do 12. dopoldne   in  od 3. do 6. popoldne.
—  Smrtna    kosa.    Na  Mestnem trgu št. 16 v Ljubljani je urirla gospa Katarina Smole. N.vm.p.!
— Za razstavo v Kolinu je dovo-1 il deželni odbor nekaj potnih štipen-dl] po 200 K, ki se bodo podelile po zavodu za pospeševanje obrti. V po-š:ev pridejo izključnosamostojnimoj-stri, mizarske, kovinske  in    umetno strokovne obrti, od katerih je priča-kovati, da bodo pridobili v razstavi, kaj koristi za   splošni    napredek   v svoji obrti. Potni stroški bodo prese-gali navedeno vsoto in se bo   moral zato vsak prosilec udeležiti razstave vsaj deloma na lastne stroške. Neko-lekovane prošnje za potovalno    stipendijo je prijaviti v pisarni   zavoda za pospeševanje obrti najkasneje do sobote 27. t. m. opoldnc.
Čfani slovenskega gledališča iz Ljubljane nadaljujejo gostovanja pod vodstvom svojega režiserja g. Danila in sicer v nedeljo 28. junija v Kra-nju. Vprizori se slika iz življenia od Girardina v treh dejanjih »Greh žene«, ki je imela v Ljubljani kot slav-nostna predstava zelo lep uspeh. To pot nastopi v večji vlogi tuđi prira-stek slov. gledališča mala Silva.
Čudno obnašanje ihanskega župnika. Poročajo nam iz Ihana: Naš župnik Železni ima jako čudne nazore, kako je treba vzgojevati otroke. 2e pred dalj časom je kaznoval nekega šolarja iz prvega razreda s tem. da mu je grozil, da mu odreže jezik. Neki drug deček je prijel »hudobne-ža^, župnik pa je pripravil nož, da mu odreže jezik. To je ponovil pred kratkim. Otroka sta se seveda prestrašila. In prav nič čudnega ne bo, če se bo ta strah pozneje izpremenil v bo-lezen. Dobro bi bilo, če 1 merodaini krogi nekoliko preiskali ' > kažnjivo zadevo ter poučili tega upnika in kateheta, da se na ta nač i ne vzgo-juje otrok.
Prečinski župnik razume denuncirati. Kadar Tone Šmic vnik, župnik v Prečini potrebuje denarja, te-daj je kakor čifut, z vsakim prijatelj, nasproti »brezvercem« je še bolj sladak kakor nasproti svojim ljudem; >hrezverci« so namreč bolj radodar-ni. Kadar pa Tone nastopa kot poli-tik, tedaj gorje tištim, okoli katerih je preje beračil. Nekega uglednega naprednjaka v fari je pri zadnjih vo-litvah skušal denuncirati zaradi raz-žaljenja Veličanstva, čeprav mu je bilo znano, da so triie župnikovi pristaši, ki so si to hudodelstvo zgolj iz politične škodoželjnosti naravnost izmislili, le na ta način odšli zasluženi kazni, da jim je po nedolžnem obre-kovani na podlagi njih izjave pred uradno osebo, velikodušno odpustil. Dočim so se dotični trije župnikovi pristaši potem kesali svojega hudob-nega naklepa, in je vsaj glavni krivec postal prijatelj obrekovanega na-predniaka, je župnik še leto pozneje listo hudobijo hotel izrabiti, pa se mu je nacrt vsled našega odkritja izjalo-vil, in je bila za dotičnega uradnika, ki je šel župniku pri tem potom nasilne grožnie na roke, le sreča, da je vladni uradnik, ki so za take protiza-konitosti navadno še — pohvaljeni. Zdaj se je pa župnik zopet okorajžil denuncirati kar več svojih faranov zaradi hudodelstva motenja vere. Tn kako previdno je sveti mož to ukre-nil. Poglejte! V zadnji številki »Dol. Novic«, kjer opisuje udeležbo pri zadnji procesiji, poroča med drugim tuđi to-le: >Nekatere surovine — da ne rabimo bolj primernega imena — so se tako nespodobno vedle pri pro-cesiiL da bi Uh MlraM ofetevB i kM-
nom. Zapomnite si, da je tako poče-njanje   motenie vere in torei   kazni-
vo! . . .« Če se uvažuje, da je to ob-dolžitev prvi bral državni pravdnik, katerega dolžnost je, se tuđi o taki javni ovadbi prepričati, in če vpošte-vamo, da je v Novem mestu tuđi še par takih klerikalnih »merodajnih«, ki bodo to ovadbo prignale do urad-nega zasledovanja, (vsaj ni treba dru gega zaslišati, kakor župnika, pa imajo imena dotičnih) se mora župniku v Prečini priznati, da se na denuncijacijo prokleto dobro razume, posebno ker kmetje, ki so to brali, župnika še hvalijo, češ, poglejte, saj so naš gospod vendar dobri, da tistih grešnikov nišo v »Novicah« imenovali. G. župnik, kaj boste imeli od tega, če spravite nekaj svojih faranov v nesrećo?
Umor in samomor. Zakonska Fran in Jožeta Bučar v Mrvicah, v okraju Cerklje na Dolenjskem sta ži-vela že dalje časa v večnem prepiru. On, notoričen pijanec, je prodal pred kratkim svojo kovačijo in denar za-pil, sedaj pa je zahteval od svoje žene, ^i ona proda nišo. Ker tega ni ho-teki [oriti ji je grozil, da jo bo ustre-111- ^edaj pa je zbolel in je bil ^cle 15. t. m. izpuščen iz bolnišnice v Kr-škem. 20. t. m. je Fran Bučar počakal svojo ženo Jožefo, ki je bila v delu pri posestniku Katiču v njegovem vinogradu na Trski gori 20. t. m., ko se je vračala z dela v svislih Karoline Volavšek. Tam se je pridružil svoji ženi in njenima spremljevalkama ter posestniku Katiču, vnel se je prepir, v katerem je ustrelil z revolverjem svojo ženo dvakrat, nato pa pobeg-nil. Žena je vsled zadobljenih po-škodb med operacijo v bolnisnici v Krškem umrla. OrožniŠtvo in policija sta iskala morilca ter ga zalotila na Trski gori. Da bi pa ušel roki pravice, je skočil Fran Bučar v Krko in utonil. Njegovo truplo do sedaj Še nišo našli.
Strela ubila tri osebe. Preteklo nedeljo ob enajstih dopoldne je raz-sajala v Topli Rebri pri Žužem-berku huda nevihta. Več fantov, ki so se vračali iz cerkve, je iskalo za-vetja pod neko smreko. Tedaj pa je udarila strela v smreko. Vsi fantje so popadali na tla. Tri pa je strela ubila.
Utonil le. Iz Crnomlja poročajo: 16. t. m. popoldne je šel osemnajst-letni posestnikov sin Miko SpišiČ iz Jakovinih k mlaki, oddaljeni kakih 25 metrov od hiše njegovih staršev. Tedaj ga je vrgla epilepsija. Padel je v mlako ter utonil. Se le drugi dan so ga našli.
Iz Jesenic. Na naši soli službuje učiteljica Schitnik, ki je menda zato nastavljena, da izvršuje svojo pnseb-no misijo. Govoriti se jo sliti le v blaženi nemščini in tuđi drugo osob-je ž njo le nemško govori. Omernena učiteljica bi slovensko pokolenje naj-raje popolnoma zatajila, in mi se vprašamo. kako priđe taka učna rooč na slovensko solo. Tuđi njena sestra je pravo nemškutarsko klepeče. Mi samo »Siidmarka« in Orle podpira-mo. je odgovorila Sokolom, ki so ji predložili polo za prispevke. Te »fini« gospici priporočamo  Na zdar!
Aljažev dom v Vratih je že i d-prt in oskrbovan. Planinci naj ne za-mudijo, ogledati si Vrata v tem ..'asu, ko se opazuje poleg krasrve narave tuđi grozota njenih moči. V visokem gorovju ob sklepu doline je še mnogo snega; vsled tega se snežni plazovi udiraio preko sten in grme v globo-čine. Od našega hote'a se najlepše opazuje ta boj poletja proti snegu in ledu v gorah. Nekaj minut nad hotelom je tuđi Ietos prihrumel velikan-ski plaz izpod Stenarja, ki je no ri dr j. otoka Bistrice odložil ogromne množine snega. Vendar pa je Aljažev dom popolnoma na varnem. AHažev dom je dobro prezimil, se je preteklo nedeljo odprl prometu in je skrbno in dobro urejen in sploh najlepša planinska postojanka Slov. planinskega društva.
Amerikanske novice. V Cleve-landu je umrla Neža Arko, stara 26 let. V Ameriki je bivala sedem let, doma pa je iz Gradenca pri 2užem-bergu. Zapustila je moža, Alojzija, in tri otroke. Pred dvema letoma so ji morali zaradi zastrupljenja krvi odrezati nogo. — V Clevelandu v bolnisnici je umrla Frančiška Stopar, stara 23 let Zapustila je moža in tri male otroke. — V Croksville, Pa., je umri Jakob Vičič. Pokojnik je bil doma iz Zarečice pri Ilirski Bistrici. V Ameriko je prišel pred 14 leti. Zapu-stil je ženo in osem nedorastlih otrok. — V Clevelandu je umri Anton Kisovec. Doma je bil iz Gor. polja pri 2užembergu. Star je bil še le 34 let. Zapustil je ženo in 5 nedorastlih otrok. — V Big Piney, Wyo., je umrla Marija Planinšek. Rojena je bila v Savinski dolini na Sp. štajerskem. Zapustila Je moža in dva ne-dorastla otroka.
Klaeškl krošnfarfl so že par me-secev z raznimi izdelki krošnjarili po našem mestu in bližoli okoliu ne da
bi imeli v to svrho kako dovoljenje. Slednjic jih je oblast pa le prijela in so se na njeno odredbo 291etni Tschang Tse Tschin, 261etni Shu Tec San ter 251etni Schii Tse Tse danef, morali na lastne stroštee odpeljati v Trst. V Zagrebu so enake kineske usiljivce pred nekaj časom istotako polovili ter jih prisilnim potom po-gnali iz Hrvatske.
Jedilne gobe na trgu. Danes je bilo nekaj lepih jedilnih gob na trgu, katere je občinstvo vz^ic pretiranim cenam naglo pokupilo. Majhna meri-ca je veljala 50 vinarjev. — Vsled mokrega leta ulegne biti Ietos mnogo gob in to še posebno, ker jih je bilo lani in predlanskim izredno malo.
Nezgoda. Strojni delavec pri Toenniesu Ivan Erbežar je rezal pri strojni žagi neke deske ter prišel pri tem z desno roko preblizu stroja, ka-teri mu je odtrgal mazinec pri dru-gem členku.
Na današnji semenj je bilo pri-gnanih 161 glav in sicer 6 volov, 1 bik in 154 prašičev za rejo.
Najdene stvari v času od 17. do 20. junija 1914, ki se dobe pri policij-skem ravnateljstvu: 1 znvitek z na-slednjimi rečmi: 2 damski bluzi, 2 damski krili, 1 spodnje krilo; 1 vratna verižica iz double zlata, 1 srebrna verižica za uro, 2 crne svilene bor-dure za obleko, 1 srebrna vratn-* verižica z obeskom. — Izgubljene stvari v času od 17. do 20. junija 1914, naznanjene pri poliHjskem ravnateljstvu. 1  srebrna verižica, jako tenka.
Opozarja se na inserat »Fiat-Auto«.
Društveno onanila.
Tretji slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1914. Seja finančnega odseka se vrši jutri v četrtek ob 8. zvečer v Zvezni sobi v »Narodnem domu-.
Izlet pevskega društva »Slavec« v Škofjo Loko v nedeljo 28. t. m. bode prav prijetna popoldanska zabava in bode brezdvomno tuđi udelež-ba številna, vsaj je v Škofji Loki in okolici, kakor tuđi v Ljubljani in v »Slavčevem« zboru dovoij zanimanja. Ob 4. popoldne vrši se v Škofji Loki na prostem dvorišču restavraci-je pri Guzelju ljudska veselica s pet-jem, godbo, plesom in drugimi zabav-nimi točkami. Odhod iz Ljubljane bode ob 2. uri popoldne z državnega kolodvora (Šiška). Odhod iz Škofje Loke pa ob 11. ponoći. Torej časa dovoij za prijetno razvedrilo, zato pa v nedeljo v Škofjo Loko!
Zadruga krojačev itd. v Ljubljani je pričela razpošiljati vabila za 25-letnico oziroma 15Ietnico g. načelnika Jeločnika, ki se vrši dne 5. julija t. L Gg. elani in članice ter zu-nanji gostje se vljudno vabijo, da se polnoštevilno udeleže te slavnosti, da pokažemo solidarno skupno korist našega obrta! — Za skupno kosilo gg. kolegov, ki se vrši na vrtu hotela »Ilirija« se prosi, kdor se hoče udeležiti ga. da se priglasi do 30. na zadrugo krojačev itd.
Deželna zadruga dimn:karjev na Kranjskem ima svoj redni letni občni zbor dne 29. junija t. I. ob 3. popoldne v salonu »Ilirija« v Ljubljani, Kolodvorska ulica. — Ker so na dnevnem redu velevažne stanovske stvari, se prosi polnostevilne udelež-be. — N a č e 1 s t v o.
Od odbora stare gasilske Zveze se ponovno vabi vse p. n. gZ- delegate in načelnike gasilnih društev na izvanredni obeni zbor Zveze. ki se vrši v nedeljo, dne 28. januarja t. 1. ob pol 12. dopoldne v poletni dvorani gosp. Ivana Jelačina na Viču, kjer praznuje ondotno gasilno društvo svojo štiridesetletnico.   —  Odbor.
UntetnosL
III. produkcija gojencev »Glas-l>ene atice« v petek, dne 26. junija 1914. Spored: 1. V. Novak: Balada. Op. 2 po Bvronovem »Manfredu«. Na klavir igra gdč. Berta Marolt. (Šola gosp. A. Trosta, 8. razred). 2. a) Mendelssohn: Noč vsako; b) R. Wagner: Večernici. (Iz opere »Tann-hauser«), poje g. Erih Lilleg. (Šola gospoda Fr. Oerbića, 2. razred). 3. F. Chopin: Balada v G - molu. Op. 23. Na klavir igra gdč. Magda Josin. (Šola gosp. Fr. Oerbića, 8. razred). 4. a) A. Lajovic: Pesem starca; b) dr. G. Krek: Pogodba; poje gospod Leopold Kovač. (Šola gospoda M. Hubada, 6. razred). 5. a) Suk: Ljubavna pesem; b) Liszt: Oozdno šu-menje. (Koncertna Etuda.) Na klavir igra gosp. Anton Ravnik. (Šola gosp. A. Trošta, 8 razred.) 6. Fr. Oerbić: a) Kam? b) Kakor dih. Poje gosp. Erih Lilleg. (Šola gosp. Fr. Oerbića, 2. razred.) 7. Dvorak: Na grobu junaka; b) Chopin: Fantasie-Impromp-tu. Na klavir igra gdč. Mica Macher. (Šola gospodične J. Chlumecke, 8. razredJ 8.a) Verdi: Romanca iz opere »Aida«; b) R. Strauss: Tajen po-
jiK Poi» orai i^oooid Kovač. iš$-
la gosp. M. Hubada, 6. razred.) 9. a) Mendelssohn - Bartholdy: Koračnica iz »Sen poletne noči«; b) BizeU Uvertura k operi »Carmen«; A. Adam: Si ]' ai te roi. Za godala, kla* vir in harmonij. Svira ensamble gos-< larskih gojencev. (Sola gosp. J. ye-drala.)
Književnost.
— Novi akordi. Ravnokar sta iz-šla Novih akordov letnika XIII. št. U in 2. s kazalom za letnik XII. Celo-letna naročnina je 10 K, posamezni zvezki po 2 K. Št. 1. vsebuje sledeči skladbi: Vasilij Mirk (Trst) »Reve-ries« za klavir in Emil A d a m i č (Trst) »Kje si, dragi, da te ni?« za dva glasova in klavir. Št. 2 vsebuje: Emil Hochreiter (Dunaj) »Pastirica« za en glas in klavir in Janko Rav^ n i k (Praga) »V mraku« moški zbor. — Ker je moral urednik začasno ustaviti urejevanje glasbeno - književne priloge, izidejo prvi trije snopići tekočega letnika »Novih Akordov« brez priloge. Četrtemu snopiću bo priložena priloga štirikratnega ob-šega.
Izpred sofflšča.
Baronica Zols    pred    sodiščem.
V  Gradcu se je vršila te dni pred ta-mošnjo poroto obravnava proti ba-ronici Zoisovi    radi    podtaknjenega otroka.    Poleg nje je sedelo še Šest oseb na zatožni klopi, ki so pomagali baronici pri njenem činu. Obravnava je bila zelo zanimiva in je vzbudila v graških krogih mnogo zanimanja. Včeraj se je razprava zaključila in je sledila obsodba.   Vse osebe,   ražen baronice so bile glasom   pravoreka porotnikov     oproščene,      baronica Zoisova pa je bila obsojena radi pre-stopka § 461. in 497. kaz. zak.    na dva meseca strogega zapora, vendar so jo takoj izpustili, ker se je v ka-zen vračunal preiskovalni zapor.
Velikanski proces v Aradu. Iz Arada poročajo: Pred tukajšnjim sodiščem se pripravlja velikanski proces. Grof Ludovik Konig - Egg toži svojega očeta za 1,250.000 K, ker je dal stari grof iz gozdov Konig-Eggo-vega fideikomisa izsekati za označeno vsoto lesa. Grof zahteva, naj se zaslišijo kot priče vsi prebivalci oko-liških vaši, katerih je do 5000. Dose-danji stroški procesa znašajo 30.000 kron.
Velike carinske poneverbe v Kavkazu. Iz Petrograda poročajo: V Tiflisu se je te dni začel senzacijski proces zaradi ogromnih carinskih po-neverb. Na zatozni klopi sede: šef kavkaškega carinskega urada v Or-govi. Lordkipinadse, njegov pomoćnik Polečuk, deset mlajših uradnikov in osemnajst kavkaskih veletržeev, ki so bili v zvezi s tatinskimi urad-niki, da si porazdele izvozne premije.
V  obtožnici se konstatira, da je carinski urad v Orgovi izdal pobotnic za izplacilo izvoznih premij za slad-kor, petrolej in manufakturnega blaga v tako velikem   znesku,   da   je vzbudilo to v Petrogradu sumnjo. Ta proces bo trajal Čez en mesec. Sledili mu bodo pa še drugi procesi zaradi enakih sleparij na drugih kavkaskih carinskih uradih.                       :
Razne stvari.
*  Nesreča na Bodenskem jezeru.
Iz Bregenca poročajo: V ponedeljek je divjal hud vihar na Bodenskem jezeru. Sedem ribičev je utonilo. Več ribiških čolnov pa še pogrešajo.
*  Pisatel]    umoril    pesnika.   Iz Aten poročajo: Pisatelj Kulovatos le predvčerajšnjim na cesti z bodalom umoril pesnika Skipisa.   Morilca so. prijeli.
*  Velik požar. Iz Pariza poročajo: Dne 22. junija je v Lavilette   iz-bruhnil velik požar, ki je skoro popolnoma upepelil velikansko skladi-šče. Škodo cenijo   na   dva milijona frankov.
*  Žrtve zrakoplovstva.    Iz Petrograda poročajo:   Zrakoplovni po-ročnik Borislavski je dne 21. junija z enim pasažirjem napravil na biopla-nu polet. Aparat je-padel iz visine 60 metrov. Oba sta se ubila.
*  Veleizda]alec.   Iz Berlina poročajo: Tu so aretirali nekega pisača neke trdnjavske oblasti zaradi veleizdaje. Priznal ie, da je prodal neki drugi velevlasti nacrte neke vzhodne velevlasti.
*  Skandal y Varaždinu.   V Varaždinu so aretirala neko Delač, so-progo mestnega uradnika, ki se je bavila s sovodstvom.   V Varaždinu Je to   povzročilo   veliko   senzacijo. Kompromitiranih je mnogo  uglednih oseb, posebno nekateri Židi.
*  Nemiri na Španskem. Iz Madrida poročajo:   V mnogih   španskih mestih Je prišlo v ponedeljek do političnih nemirov.   V Valenciji so republikanci demonstrirali proti Mauri. Prišlo je med republikanci in privr-
Jensi AlUttCfi da sc&teo& SiralialLia
Stran 4.
,*ftAJVCW*IU  PiAKKJU ,  OliC  <*%,  JUHI}«   191*.
i*i. siev.
fc revolverjev.    Vcč oseb    je    bilo
težko ranjenih.
*  Rodbinske tragedije. Iz Inomo-sta porocajo: Dne 22. junija ponoči Je v Griesu pri Bolcanu 35letni delavec flenrik    Pechlaner s kladivom    ubil svojo ženo. Nato s€ je z vrvjo zadavi!. Pechlaner je bil velik pijanec. — Iz Monakovega porocajo: V Rotters-dorfu pri Lobensteinu je posestnica Lipfert s sekiro ubila svojega moža, ko je spal, in svojo 161etno hčer. Nato se je obesiia.
*   Romunski    špljonl na Sedmo-graškem? »Pesti Napio« poroča, da je neki artist napravit ovadbo na generalni štab, da je mnogo romunskih begurtcev iz Romunske, ki hodijo po Sedmograškem,    pravzaprav    špijo-nov romunske armade. V ovadbi tuđi trdi, da je neka    budimpeštanska gledališka družba   prireja?a po Sedmograškem predstave. Med člani te družbe so bili baje    trije    romunski častniki.
*    Zakaj je patriarh Bogdanović izvršil samomor.    Porotniki v Sege-dinu so oprostili    urednika novosad-ske »Zastave« Demetra Kličina, ki je bil obložen    hudodelstva   hujskanja. Kličin je v »Zastavi«   pozival srbske cerkvene občine, naj se ne ozirajo na to,    da je vlada sklenila razveljaviti avtononiijo grško - orientsko - srbske cerkve    na Ogrskem,   kajti    dotični vladni ukaz je nezakonit in se mu ni treba podvreei. Posebno interesantni so bili govori   zagovornikov,   ki   so razkrili    vzrok samomora   patriarha Luciana Bogdanoviča. Svoječasno je najela tvrdka Redlich, Ohrenstein in Spitzer    od    srbskega     samostana Beocsin trideset oralov   hribovitega zemljišča,   ki    obstoja iz izvrstnega cementa, za letnih 8000 kron ter napravila    cementno    tovarno,    ki    je kmalu dobila svetovni glas.   L. 1S92. je hotela    tvrdka to zemljisče kupiti, vendar pa srbski    cerkveni kongres ni hotel ničesar o tem slišati. Tri leta pozneje se je pa    patriarhu Bran-koviću posrećila kupčija.   Prej ome-njena tvrdka je kupila trideset oralov zemljišča za dvesto tisoč kron. Čisti dobieek te cementne tovarne je zna-šal po bilanci 1. 1912 skoraj dvainpol milijona kron. Posredovalci naj bi dobili    en   milijon kron.    Leta 1S99. je tvrdka Ohrenstein    kupila se nadalj-nih dvajset oralov.    Srbski cerkveni kongres je proti    temu viožil   tožbe. Procesi so se dolgo vlekli.    Končno se je bavil 1. 1908 s preiskavo te za-deve \Vekerle    kot   ministrski pred-sednik ter razsodil, da so kupne pogodbe neveljavne.    Na tej podlagi se je cerkveni    kongres    pritožil    proti vknjižbi v zemljiško knjigo. Med tem časom    je    prišel    do    moči    trifolij Khuen-LuKacs-Tisza.    Ladislav   Lu-kacs je izposloval    kraljevo    lasrno-ročno pismo,   s katerim se je razve-Ijavila    avtonomija  grško-orientsko-srbske cerkve na Ogrskem.   Na podlagi tega se cerkveni kongres ni smel vmešavati v zadeve cerkvenega pre-moženja.   Patriarh Lucian Bogdano-vič pa je moral na povelje vlade imenovati za beocsinski samostan nove-ga arhidiakona,    dr. Joahima Csuzi-csa. ki je dobil ukaz, da umakne tož-bo proti Ohrensteinu.    Iz te transakcije je dobila lepo    vsoto    strankina blagajnica čednih bratov Lukacsa in Tisze.   Ker se je pa patriarh Bogda-novič bal.   da bodo njegovi nasprot-niki razkrili vso lumpariijo, je izvrŠil v Gasreinu samomor.
*  Kdor se hoče ohraniti zdrav in
svež, naj vsak dan pred zajtrkom vzame kupico prirodne Franc Jože-fovc grenčice. To hitro uravna z mnogo jedjo in pijaco preobloženi prebavilni kanal, čisti kri, uspesno spodbuja presnavljanje in varuje s tem pred mnogimi obolelostmi s hu-dimi posledicami. Po soglasnih izku-šnjah višjih zdravnikov c. kr. dunaj-ske bolnišnice Wieden. se je Franc Jožefcva voda izkazala ne samo za popolnoma salinsko razkrojevalno in odvajalno sredstvo, nego se je obne-sla tuđi s prijetno lastnostjo, da ćelo v zmernih količinah in brez zoprnih postranskih učinkov doseže zanesljlv uspeh. Dobiva se v Jekarnah, droge-rijah in in trgov. z mineral, vodami.
Telefonska ih brzojavna poročilo.
O prepovedi Sokolskega zleta v Ljubljani.
Dunaj, 24. junija. Današnja »Reichspost« priobčuje oči vidno iz Ljubljane ji doposlart članek o prepo-vedanem III. slovenskem vsesokol-skem zletu. Clanek pravi, da je bil sokolski zlet prirejen kot panslavi-etično - framazonska slavnost velike-sa stila. Glavni truraf na] bi tvorilo pobratenje — ruskih in srbsklh Sokolov na lugoslovanskih tleh. Slovenska narodno - napredna stranka )• upala, da bo s to prireditvllo pridoM-la na veljavL Slovansko telovadal-Uvo k v yarintefg času  raiprto, ktr
§o IraaMBoatld altiMU tarhriH tz io-kotoklli orgaaUac« katottftk* On*. tako disoM »#d Slovtacl hi ćeM ustanovile proti framioosklai teio-vadntan organliacMini org*aiz*cft|t katoUške »JuatMMtdurft«. LJ«b-llanskl sokolski ztet m) bi Ml prMo-bil panslavUtlčao - fnuMzootkloi združenim novik agItatorlčalli sM. Ker pa je moćna udeleiba ruskih hi srbskih elementov bila itevarna, |e vlada III. slovenski vsesokotekl zlet prepovedala. — (Zanimivo bi bilo iz-vedeti, kdo 1e poslal ta članek »Reichspošti*. Ali je potekel ta članek iz — policijskega vira, ali od kod drugod? Opomba uredništva.)
Cesar.
Dunaj, 24. junija. Cesar se odpe-lje v soboto, dne 27. junija ob 8. zju-traj jra več tednov v Išl.
Proračunski provizorij.
Dunaj, 24. junija. Prvotno je ob-stojal namen, da stopi celoletni proračun na podlagi cesarske naredbe po § 14. v veljavo. Zdi se pa, da se hoče ministrstvo zadovoljiti s pol-letnim provizorijem.
Poljaki in § 14.
Lvov, 24. junija. »Nowa Reforma < pravi v uvodniku, da Nemci in Čehi nimajo povoda nastopati proti kabinetu, ker so v njem zastopani. Samo Poljaki so izgubili svoje po-sestno stanje ter traja ta provizorij že pol leta. Treba je sedaj misliti na to, da dobe Poljaki zopet svoje ljudi v ministrstvo, zlasti ker sedaj ni mo-goče reci, kako dolgo borno se brez parlamentarnega dela.
Dunaj, 24. junija. Opoldne je konferiral načelnik Poljskega kluba s Stiirgkhom. pre za to. da vstopi dr. Leo kot gališki minister v kabinet.
Lex Kollsko.
Dunaj, 24. junija. Včeraj se je vršila tu konterenca o zakonu Kolisko, ki ga je nižjeavstrijski deželni zbor sprejel, ki pa ni bil sankcijoniran. — Danes je bil poslanec Kittinger pri ministrskem predseđniku ter ga je pozval, da naj obenem z deželnim zakonom za proporcijonalni občinski volilni red predloži v sankcijo tuđi zakon Kolisko.
Tirolski deželni zbor.
Inomost, 24. junija. Na prcdlog nemških nacijonalcev so bile odstav-ljene z dnevnega reda vse prediogc, ki zahtevajo večje izdatke. Nemški nacijonalci zahtevajo. da se prej resi vprašanje učiteljskih plač in zvišajo pristajbine za preskrbo v deželnih dobrodelnih  zavodih.
2rtve zrakoplovske nesreće v
Fischamendu.
Dunaj, 24. junija. Danes popol-dne se vrši ob navzočnosti članov cesarske hiše pogreb žrtev zrakoplovske nesreće v Fischamendu. Na povelje vojnega ministra izvrši 25 aeroplanov nad pokopalisčem in sprevodom s črnimi zastavami polete.
Predsedstvo hrvatskega sabora  pri cesarju.
Zagreb, 24. junija. V dejstvu, da je cesar sprejel v avdijenci preds^ d-stvo hrvatskega sabora, vidijo *u-kajšnji listi dokaz, da se je položai na lirvatskem utrdil in da merod. ni dunaiski krogi zaupajo poiitiki a-alicije.
Proti Jugoslovanstvu,
Zagreb, 24. junija. Pristali Ft i-kove stranke so priredili v ponede-ljek demonstrativno romanje h grobu Ante Starčevića. Na grobu so govorili poslanec dr. Ivo Frank in drugi govorniki, ki so naglašali. da se mora delati na Hrvatskem čisto hrvatska politika. Govorniki so obsoja-li jugoslovanski nacijonalizerru
Ogrska.
Budimpešta, 24. junija. Upravni in finančni odsek ogrskega državne-ga zbora sta včeraj v skupni seji pri-čela z razpravo o reformi uprave.
Prestolonaslednik v Bosni.
Mostar, 24. junija. Srbi so izostali od seje komiteja za priprave za sprejem prestolonaslednika v Mostaru, ker nočejo imeti ničesar opraviti z županom Komadino, ker se Je ta udeležil protisrbske gonje.
Trst, 24. junija. Ob 9. dopoldne je dospel prestolonaslednik v Trst ter se ob 10. uri 20 minut na krovu dreadnoughta »Viribus unitis« odpe-Ijal v južno Dalmacijo, odkoder ob-išče potem Bosno.
Bosna.
Sarajevo, 24. junija. V dobro podučenih krogih se zagotavlja, da je dobila Dimovićeva predloga o reformi odkupa kmetov cesarjevo pred-sankcijo. Reforma zahteva, da dežela s svojimi sredstvi podpira odkup kmetov. Za to potrebni denar naj se dobi iz davka na važne listke in iz reforme davka na alkohol. R«sHa *• pripravila.
Pttrocrad, 24. junija. Ruska du-ma je včeraj v Ujni seji sprejela 14 obsežnih predio« o oboroženju in voinem iiurjeniu riukc armade. Med
temi predlogi se nahaja en predlog glede podaljšanja aktivne službe v armadi za 3 mesece, gradba strate-gičnih čest in železnic na zahodnjih ruskih mejah, ojačenje ruskega čr-nomorskega vojnega brodovja v pe-rijodi od leta 1914.—1917., predlog, ki prepoveduje izvoz konj čez evropsko mejo in Crno morje.
Stavka pismonoš v Parizu.
Pariz, 24. junija. Ker je senat ne-katere zahteve pismonoš v Parizu odklonil, so začeli ti včeraj s stavko ter so uprizorili hrupne demonstracije. Prišlo je do krvavih spopadov s policijo. Končno so zasedli pismonoše glavno pošto ter so jo imeli zase-deno od popoldneva do polnoči in preprečili ves poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Otf pol 11. zvečer je prišel minister javnih del ter hotel pismonoše pomiriti, ti ga pa nišo pustili govoriti. Sele o polnoči so pismonoše zapustili glavno pošto.
Povodnji na Khajskem.
London, 24. junija. S Kitajskega porocajo, da je zahtevala povodenj v pokrajini Kvantung 10.000 ljudi kot žrtve.
Mehika.
Niagarafalls, 24. junija. Na inicijativo Zedinjenih držav so izjavili delegati Huerte, da so pripravljeni, konferirati z zastopniki Carranze.
New York, 24. junija. Pogajanja ob Niagari so bila odložena, ker se Huertovi zastopniki nišo sporazu-meli z zastopniki vstaških generalov. Iz Mehike porocajo, da nadaljuje general Villa prodiranje proti Zacate-casu.
PogodkS  r~a  Balkanu.
REVOLUCIJA V ALBANIJI. Molandski častniki.
Amsterdam, 24. junija. Sedem holandsKih častnikov se je predvče-rajšnjem odpeljalo v Drač.
Vstašem manjka denarja. Drač, 24. junija. Iz vstaškega tabora porocajo, da je en del    vstašev za mir. Vstašem manjka denarja.
V Draču dobe zrakoplov. Drač, 24. junija. Včeraj je dospel v Drač nemški zrakoplovec Schroff. Obrnil se ie na nemške firme s prošnjo, da mu prepuste dvo-krovni zrakoplov, s katerim hoče re-kognoscirati po okolici Drača.
Kralj Esad.
Rim, 24. junija. »Agenzia Stefa-ni« dementira vest, da bi se bil Esad paša preselil v Albanijo. Esad paša se nahaja se vedno v Neapolju.
Milan, 24. junija. Listi beležijo vest, da so vstaši izKlicali Esad pašo za albanskega kneza.
Drač.
Dunaj, 24. junija. Iz Drača poro-Čajo, da vlada v mestu mir. Mesto nadalje utrjujejo. Situacija v južni Albaniji je obupna. O Prenk Bib Dođi manikajo vse vesti.
Odločilna zmaga albanskih vstašev. — Miriditi poraženi. — Prenk Bib Doda vjet. — Vstaši zasedli Fieri. — Valona ogrožena. — Konec  kneževe
vlade.
Dunaj, 24. junija. Kakor se poroča iz Drača so vstaši včeraj po iju-tem boju popolnoma uničili čete Prenk Bib Dođe, miriditskega gla-varja, ki te hotel priti Draču na pomoć. Prenk Bib Dodo samega so vstaši v jeli. S tem je izginilo zadnje u pa nje knežje vlade na pomoč z albanske strani. Poroča se nam nadalje, da so vstaši včeraj zasedli tuđi Fieri. Valona je skratno ogrožena. Na jugu, zlasti v Epiru se širi nova vstaja. V okraju Chimari so Epirci, ki so se pritoževali, da Albanci kršijo pogodbo, sklenjeno med Zografosom in albansko vlado, napadli več vaši in jih zasedli. General de Weer je včeraj v Draču pregovoril holandske častnike, da so preklicali svojo demisijo. V vladnih krogih so popolnoma obupani. Politični krogi so prepričani, da je kriza na vrhuncu in da se mora sedaj odločiti, ali ostane   knez
Vlliem v Albaniji ali ne.
*      ..      *
Srbija in Bol ga rs ka.
Belgrad, 24. junija. Sprevodnik, ki je v Pirom nadlegoval bolgarskc-ga kralja, je bil vpokojen. Bolgarska vlada je s to kaznijo zadovoljna.
Belgrad, 24. junija. Pašić se je baje izrazil, da pričakuje, da se bo v kratkem napravilo med Srbijo in Bolgarsko prijateljsko razmerje; Bolgarska samo ne srne vztrajati pri ne-izpolnljivih željah.
Srbska skupSčNia. Đetpad, 24. junija. Najbrže bo danes skupščina razpusčena, ker se je opetovano zgodilo, da seja ni bila sklcpčna, kar je dokaz, da tuđi vladni poslanci nišo edini. Opozicijonalne stranke delajo že vse priprave za nove volitve. Med liberalci in mlado-radikalci bo prišlo najbrže do volilne-ZM. kompromisa. Volitve se bodo naj-brie avrSile 10. avgusta.
Belgrad, 24. junija. V današnji seji srbsKe skupščine je prebral no-tranji minister Protić kraljev dekret o razpustu srbske skupščine. Volitve v novo skupščino se bodo vršile 14. avgusta, sklicana pa bo skupščina 23. septembra.
Grška in Turčija.
Carigrad, 24. junija. Dragomani veleposlaništev so se odpeljali v Smirno, da izvrše tam preiskavo.
Atene, 24. junija. Uradno se raz-glaša: Grška akceptira predloge Turčije, da hoče Turčija dati onim Grkom, ki so bili pregnani in so se na maloazijskih tleh, odškodnino, nadalje predlog, da se naj izvrši med grškimi begunci, ki so že dospeli na Grško in Turki, ki so se izselili iz Makedonije, izmenjava na ta način, da preide posest izseljenih Grkov v last izseljenih Turkov in narobe.
Pariz, 24. junija. \z Carigrada porocajo, da ima Turčija sedaj pod orožjem vse rezerve do 45. leta.
Grški mornariški  manevri.
Atene, 24. junija. Letos se bodo vršile veliKe vaje gr^kegp vojnega brodovja. Za te vaje so bili vpokli-cani rezervisti letnikov 1909 — 1911 in prostovoljci letnikov    1912—1914.
Gospodarstvo.
—  Živinorejski in mlekarski t^ čaj na Grmu.   Deželni   odbor  priredi za miadeniče  živinorejskih   krajev,   ki so hočejo praktično izvežbati v strežbi molzne živine in reji telet, v molži in v mlekarskih opravilih, zlasti v ravnanju z   mlekom in izdelovanju   mlečnih   iz-delkov,    praktični    živinorejski    in mlekarski  tečaj  na kmetijski soli na Grmu,   ki   bo   trajal   od   15,  julija   do 31. oktobra. Učenci se udeležujejo tuđi šolskega   pouka   o  živinoreji   in   mle-karstvu. V ta tečaj se sprejemajo učenci od 16 let naprej.  Živinorejski in mlekarski  učenci  dobe  brezplačno hrano in  stanovanje  in v denarju  po   10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske sole  in   krstni  list ali domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu   kranjske   kmetijske   sole   Grmu, p. Kandija pri Novem mestu do 5. julija 1914.
—  Goriški eksportni trg. Iz Gorice porocajo: Dne 21. junija je bilo na tukajšnjem eksportnem   trgu   na prodaj: 8 stotov hrušk po 56 K stot; 130 kg breskev po 1 K 40 vin. kilogram: 320 stotov češenj po 50 K stot; 8 stotov agreža po 42 K stot; 90 kg ribezlja po 60 vin. kg; 20 kg jagod po 1  K 40 vin. kilogram;  40 stotov vstročjega fižola po 30 K stot;    15 stotov graha po 20 K stot; 6 stotov špargeljev po 60 K stot;    25 stotov krompirja po 12 K stot. — Dne 22. junija so pa prodali:    15 stotov hrušk po 44 K stot; 3 stote breskev po 110 kron stot; 80 stotov češenj po 44 K stot;  110 kg Češpelj po 60 vin. kilogram; 5 stotov agreža po 40 K stot; 120 kg ribezlja po 58 vin. kilogram; \2 kg jagod po 1 K 40 vin. kilogram; 30 stotov vstročjega fižola po 32 K stot;  10 stotov graha po 28 K stot; 8 stotov špargeljev po 58 K stot; 20 stotov krompirja po 14 vin. kilogram.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril - Metodovo družbo: G. Avguštin Dekleva, Vremski Britof, 8 K, darovali napredni možje in fant-je - nabomiki iz ondotne vaši; v go-stilni Anton Pezdiča iz Posavca je dal Ludovik Negro 5 K. kot dobljeno stavo; Josip Velkaverh, c. in kr. major na Sušaku pri Reki, 5 K: Neimenovana v Ljubljani 5 K; g. L. B. 10 kron, »po dogovoru za g. K. K. na šetnji v Krizevem dragu« in g. dav-kar Anton K. 2 K, za dobro postrež-bo v gostilni pri »Kamniti mizi« v Zgornji Šiški. Skupaj 35 K.
Za pogorelca Franceta Peterli-na v Kosezah št. 13 pri Ilirski Bistrici: Gosp. 1. Oblak, Vrhnika, 10 K; družba izletnikov iz Divače in Št. Petra na Krasu v Gornjih Vremah 10 K 60 vin., z geslom (prosto po Gregorčiču):
»Ne tega, kar veleva brezsrčni ti
far, kar moreš po vesti storiti, daj v dar.«
Janez Hribovšek v Radovljici, 5 K 06 vin.; Josip Velkaverh, c. in kr. major na Sušaku pri Reki, 5 K; za pogorelca - siromaka lv. Razboršek v Smartnem pri Litiji, 5 K, v nadi, da najde dosti posnemalcev; Emil Pa-kič v Sv. Križu pri Trstu, 10 K; E. usmiljen iz Sarajeva, 4 K; omizje pri /;Belem volku« v Ljubljani, 6 K; razni darovalci 5 K 50 vin. (in sicer: Fr. Rak 50 vin., K. Likozar 50 vin., 4 neimenovane gospodične po 50 vin., Neimenovani 2 K in Neimenovani 50 vin.) in ključavničar iz Ljubljane 20 vin. Skupaj 61 K 36 vin.
Za »Domovino«: Kranjska podružnica avstrijskih živinozdravni-kcv v Ljubljani 20 K, mesto venca na grob svojemu pokoinemu članu gosp. Simenthalu, okr. živinozdravniku v Mokronogu.
Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so  v Ljubljani:
Dne 22. junija: Marija Mencej, služkinja - hiralka, 30 let, Radeckega cesta 9. — An roni ja Natalija Ponik-var, hči užitninskega paznika, 19 me-secev, Streliška ulica 15.
V deželni bolnici: Dne 21. junija:    Anton Stražar, dninar, 46 let. — Ivan Pavle, razna-šalec Časopisov, 41 let.
Današnji  liši obsega 6 strani
Izda.atelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastniaa in tisk »Narodne tiskarne«.
Na zdravjel bralcev ponavljamo: pristni dobite obe preizkušeni reelni sredstvi: Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z oblastveno naravno besedno znam-ko »Elsa - fluid < in prebavo pospešu-joče želodčno sredstvo Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z oblastveno varnostno besedno znam-ko »Elsa kroglice«, ako svoje naro-čilo naslovite tako - le: Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 238 (Hrvatsko). Ti iz prirodnih zdravil-nih rastlin napravljeni izvrstni domaći sredstvi sta tuđi ceno. — 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici Fellerjevega blagodišeče-ga rastlinskega esenčnega fluida stane franko na vse kraje 5 kron, med-tem ko stane 1 zavitek s 6 stekleni-cami Fellerjevih pristnih rabarbar-skih kroglic z znamko »Elsa kroglice« franko na Vašo pošto za 4 K.
Avstrijska Apeclallteta. Na želoduc bolehajočim Ijudem rriroročati je porabo pristnega .Mollovega Seidliz-praška*, ki je pre-iskušeno domače zdravilo in vpliva na želo-dec krepilno ter pospešilno na prebavljanje in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatetj DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom.                                             2   25
Solnčno zdraviUšče   ||||f||
Bled, Kranisko,  Uz.-dieL  idraviliičs   s   |f I H 11
rvetlobnlm!    tu     solnftnlml     kopelmi,   II I li 11
Eskr. lega.   Izborni   idraviinl   cspehL  lil||pl i — oktober. Prospekti gratis in franfco.
Uči naj se človek
iz tega, kar doživi. Kdor je preteklo poletje med velikimi počitnicami pre-živel brezupno deževie, kdor je zmr-zuje sedel na letovišču in si negoval nahod, da se je tuđi naučil iz tega, da je treba biti previđen in za vse slučaje vzeti seboi med popotno rrtliago tuđi par škatljic Fayevih rristnih sodenic — pazite na ime Fay! Faveve soden ce stauejo K 1'25 škatljica in se dobivajo povsod.
Žitne oene v Budimpešti.
Dne 24. junija  1914. Termin.
Pšenica za oktober 1QU    .   za 50 kg 12* 8
Pšenica za april 1915     .    .    za 50 kg 1279
Rž za   okt. 1914   .   .   .    .   za 50 kg   9*22
Oves za oktober 1914    .   .   za 50 kg   TU
Koruza za julij 1914      .    .    za P>0 kg   7"43
Koru za za avgust 1914 .   .    za 50 kg    7*59
U,oruža za maj 1915  .   .   .    za 50 kg   728
141. Stev.
.SLOVENSKI NAROD*, One 24 junija 1914.
Stran 5.
pUc |e Coletfl? '
Ifldl m v MazariJiU veiolo-I    Igri i Magdo Losslag
I rr mr n.c   IdeaL    i Scbota 27. Jfcdelja 23.7one3eljek 29.
Borzna poročila.
Ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubljani".
lUradni  kurzi dun.  borze 24  junija   1914
I      ■•loibcnl  paplrji.
i" ■> majeva renta.....       80 45      80 65
I X" o srebrna renta    ....       84 15      84 35
I ! avstr. kronska renta . .     81 15     8l 35
|r: ogr kronska renta    .  . j    79-60     79*80
[- 3 kranjsko dež. posojilo . i    - *~     *f~-
I : k. o. če§ke dež. banke .     8v75     86'75
I             Srećke.                                        j
fcreike iz 1. 1860 's .  . .  .    4KV—    «0- 1
r                  1864......    670*—    690 —
I            tiske              .....     ~®^ ~"~    ^^5
;     ^eiiske ._ izdfie .   279-   »■- •
I   "      ogrske hipotečne .   .    224'— |  234 —
*      dun. komunalne   .  .    459—   46*— 11     avstr. kreditne .  .  .    4M—    491*— "      ljubljanske.....      56-50     60-50
*      avstr. rđeč. kri2a . .      49-70     5370
*      ogr.        „       „      .  .      ?8 25     32-25 , "     bLilika   .  .....     24--!    28- }
"     turske      ......|  212-25 !  215*25 •
!  "                                                                    i                                             i
Delnice.                  ;                          :
Ljubljanske kreditne banke . || 399 fO   400*50 i Avstr. kreditnega zavoda    . !| W60 i 600'60 Danajske bančne družbe    . li 504 50 ; £05-50
Južne železnice......|!   84 90     85-90
Državne železnice.....:j 688-—   689-—  :
Arine-Montan.......| 79725    798'2o  I
CvSke sladkorne družbe •  .: 286 —    287*— ! vnostenske banke ....   266*50, 26750
Valute.                                    j
Cekini..........      lW?i    JJ-»5
-arke..........H7-9*    ilS-1^
Franki.........."   ^6-05     9b"2.^
I re       ..........!|   05-60     P5-S0
Rublji..........;: 25>- ; 25375
~ HeteoroloSKno iroroflloT"
'■ j.na ca4 m«rjem 306-2                 Sretin;:   .:zin-. tUk 7S6 fra
čas   '^    2tTl
23   |2.pOp. 740.0 !    13-7 l: sr. szah \      de2
" 19. zv.  740.6      15*1 | brezvetr.' oblačno
24    7. zj.    741-0     12-2     si. jug   pol.oblač.
Srednja  včerajSnja temperatura   15*1°, noim.   18 6'  Padavina v 24    urah   nm  44.
SANATORIJ
Kopali&6e Topolsica
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in    nance žalostno vest, da je naša Ijubezniva mamica,    oziroma     stara    mamica, -estra in teta, gospa
Kalanaa Smole nj. Kiižiar
janes po dolgi mučni boleznr, previđena s tolažili sv. vere, v sta-•osti 6"\ let mirno preminila
Pogreb   nepozabne    rajnee   se
\ r§i  jutri   v Četrtek, dne   25    junija
914 popoldne ob 7. uri iz niše Ža-
>sti   na   Mestnem   trgu  št    12  na
rokopališče k sv. Kr-.žu!           2464
Bodi ji orijazen spomin. V Ljubljani, 24. junija 1914.
Žaluločl otroci.
Potrti najglobije žalosti nazna-njava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je najina iskrenoljubljena, nepozabna mamica, ozir. teta, gospa
Katarina Košiša
posestnica
danes ob 6. un zjutraf, previđena s tolažili sv. vere, v 59 letu starosti nenadoma v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bo v četrtek ob 4. popoldne. Sv. maše zadušnue služile se bodo v raznih cerkvah.                                    2459
KAMNiK, 23. junija 1914. Katinka in Betka,
hčer!.
MepremOČlflVOtt   betonske in belega apna malta*                         3
OsVŠenfe     vlatnih zidov in prostorov.
PrOtl   Vremenu    Odporne   stene, kamor Uje dei in fasade z belim
"-^T!om "OTrroči samo
■HL^Itf ftB   15bt ^ \B B Jv  bHI  1@«^^     vsako novo stavbo.
■^^^^■„^^'^■^^^^^■^■^^■■^^■■G^BHHVKBK^ViŠH^^zrsi^^^^KfflHl^IHi^K       Zkhieva.:e   Prospekt  G od
kemične tvornice Tralskirchen pri Dunaju,  Liebleln A Co.
ProdafnB  pisarca !n taloga P   P. Vldic a:  Co. » Linhllan!.
1   S;   12001.                            B^                             ■                                                 2463
i          Kazpis.
Mestna občina ljubljanska oddaja ponudbenim potoni
zgradbo št. peterskega mostu v ljubljeni.
V smislu predpisov sestavliene ponudbe je vložiti v zapečatenc:n kuvertu z napisom „Ponudila za zgradbo St Peterskega mostu ▼ LJubjaDi11
do 10. tuliia do 12. ure oaoldne
pri mestnem stavbnem uradu Lingarieva ulica št- 1, II. nadstr., soba it. 3.
Predno se poteče ta rok, je položiti pri mestni blagajni vadij, znaša-joč 5°0 ponudbene vsote; ponudnik, ki dobi zgradbo, mora tekom 8 dni po oddaji dela zvišati imenovani znesek na kavcijo, ki mora znašati 10°/n ponudbene svote. Podlage in pripomoćki za razpis oziroma za ponudbeno obravnavo so do preje omenjenega dneva na vpogled v mestnem stavbnem uradu, soba št. 3 v uradnih urah od 9.—12. ure dopoldne; ravnotam se dobe proti plačilu 25 K razpis, stroškovnik, splošni in posebni pogoji in podrobni nacrti. Proti plačilu nadaljnih 25 K se onemu, kateremu bo delo oddano, elaborat spopolni.
Ofertu je priložiti:
1.  Ponudbo.
Glede roka za izvršitev del se opozarja na določbo posebnih pogojev.
Za slučaj, da ponudnik ni opravičen stavbo samostojno izvrševati, mora v pomidbi navesti ime in bivališče svojega usposobljenega zastopnika, kateri bode imel odgovorno vodstvo pri zgradbi.
2.  Stroškovnik in
3.  Potrdilo mestne blagajne, da je ponudnik položil vadij. Ponudbo  in   priloge je pravilno   kolekovati,   ter  oskrbeti  s  podpisom
podjetnika,  in če je treba,  s podpisom tvrdkinega pooblaščenca,   oziroma od govornega voditelja zgradbe.
Podjetnik mora v stroškovniku vstavljene enotne cene, za katere ponuja prevzeti izvršitev del, izpisati tuđi z besedami.
Mestna občina si pridržuje pravico oddati zgradbo mostu ne glede na visino ponuđene svote.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 20. junija   1914.

Proti praha,em, lnskinam in izpadanju las
<t<paujr; n«jbt«l|«e prlinaaa
Tasnn-cMnin Mtnia
set laso
Matera    ekrepfiuje    laslšče,    odstranju)« lu«ke in prepročuje   Izpadanje las
1 ef<*klenl<<a m miodoni t kremu.
Razpošilja se z  obratno pošto ne manj ko dve ateklenici.
Zek^a vseh prc-zkušenih zdravi! medlc. nrM, medicina!, vin, fcoec'iall tet, najffne-^Sh parfumcv0 kirurgiftkir o^vgz, svežih mineralnih vod ItH
Dež. fekarnri Hllons Leastske
v Liubifanf Reslieva cesta it. I.
pole? novozgrajenega Fran [ožefovega
iubli. mostu                    10
V  te!  lekarni  dobivalo   idravila  tuđ tlmd bolniškita bla^a^n tužne ielexnice c kr. tobaćne tovarae In okr. bolniškc blagajne v LjubUanL
Kupi se
večja množina zemskih ]a-god (€r5beerc) malin (}(im-beere) in končno crnih domaćih česenj.
Kjer treba, se posije lastna posoda po železnici na določeno postajo. ^0 jagode se pripomni, da morajo biti isti dan, ko so nabrane tuđi postavljene na kolodvor in brzo-vozno odposlane.                                     245ć
Maline smejo stati 2 dni in Češnje A dni v hladnih shrambah.
Ponudbe z navedbo najnižjih cen pri kilogr., postavljeno franko na prvo postajo, ali pri Češniah in malinah eventualno z vo-zo na dom in končno morebitno količino, so ^rreiem.iio do konca meseca fnnlfa, teine in maline do 14. Inltja t. 1. na:
Srećko Potnik
destilerija arom
v linbljani, Slomškova ulic? 27.
I Prislno Uo blago.
I Spomladanska in poletna sezija 191f. I Kuponom 3 10 dolgo i 1 kupon  7 kron
I za DB^olno ralko nitko J 552 \\ ^
I  (suknja,   hlače,  telovnik) f \ kop0I117 kron
■   s      stane samo     a    1 kupon 20 kron
I   Kupon za crno salonsko obleko 20 K
■   dalje blaeo  za   površnike,  turistovski  ■
■   loden,svilnatekamparne, blago za dam- ■
■   ske obleke itd. razpošilja po tvorniSkih I  cenah kot solidna in poštena vrlo znana:
■      Zaloga tvornice) sa sukno
I Slefel-Ifldi^vBrra (Brftiui). I         fitrd fjratte ia trmako.
■   Od tega, da  direktno  naročajo blago
■   pri firmi   Siegel-Imhof na tvomiškem
■   kraju, imajo privatni odjemalci veliko
■   prednost Največja izbira.   Stalne naj-
■   nižje cene. — Tuđi najmanjša naročila  ■
■   se   izvrše   najpozorneje in   natančno  ■
■                        po vzorcu;              615 ■
„Biser Spodnjega Štajerskog«.cfl
Specialltote :    Lahmannova     zdravljenja.    ogljikovokisli    vreleo    (30% obiirne)   zračne   kopeli,   odebelenje   in   shujšanje.
Šefzdravnik dr. Victor Heoht.                                     1638
Oeitoiiču ilče pri »eljii rodbiii zrtčae in
siell« sunaij!
ter hrano, s 15. julijem ali pa s 15. septembrom
2eli se uporaba glasovirja. Ponudbe se prosi
na upravo   »Slov.   Naroda«   pod  naslovom
„Stano%ani« št 29 2434.
Leoo nosestvo
z dobro vpeljano gostilno, na jako le-pem kraju Goreajske         2461
za   prav nizko  ceno.
Ponudbe ^a „Anoiičiio ekspedicijo1! Jos. Hoievar, v Llubljani.
«...   Najboljša in najzdravejša TZZ^T:
barva"
zd lose in Brado
je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordećefim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Sfefan Strmoli
Ljubljana,  Pod Trančo št. 1.
Lasne kite, podlage in mrežice vseh Trst; gledališčne in toaletne =====  potrebščine itđ.   =====
Kratek
Hr ili piaiiu
se  radi preselitve   Gen6  proda«   Ra«
deckega cesta 2./I"      2460 Smrekovih In borovih]
hlodov
se kupi vsaka količina franko
vsak  kolodvor.   Ponudbe pod
„Hiodi 2107" na upravništvo
„Slovenskega Naroda^.
Dijakom
je za dobro izpriCevalo najboljše darilo
(oroino kolo) najboljše kolo monarhije
SOL   O
^KOSMOSC i^3|j|
dobro, ceno ljudsko kolo.
Katalogi  gratis  in   franko   od   zastopnikov Ivan Jax ft sin, Ljubljana.
y*vstr. orožnotvorniika družba, Steyr9
Ljubljana: Jax in sin, Kostanjevica- Alofiil
GaUcn,  Kočevje:  Fran  TscUSnkel, Novo-
rnesto: Fran Kenda, Đled: Ivan Rus.
Važno za „Sokole"!
Ravnokap sem dobil jako lične
sokolske spominske znake.
Ker 8em eđini pooblaščen od n Slovenske Sokolske Zvezea, sem prepričan, da bodejo brati r Sokoli" segali po istih, osobito pa še, ko je polovica eistega dobička v prid „Slovenski Sokolski Zvezia, Pri naročilu veČ komadov dam primeren popust.     Se priporoča
MILKO KRAPEŠ, urar in trgovec,
2353                       Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Št, 236.                                                                                                           2455
Mašto gozdnega cuvaja.
Pri komisiil za pogozđovanie Krasa v vojvodini Kranjski fe oddati me sto gozdnega čuvaja % seđežem v Senožečah ali v Milini Senoieč leiečlh vaseh.
Letna plača znaša 600 K s pet petletnicami po 60 K, poleg tega dobiva Čuvaj službeno obleko«
To mesto je zaČasno, proti medsebojni 14 dnevni odpovedi.
Prosilci naj vlože lastnoročno pisane prošnje do 15« fnllfa t* !■ pri podpisanem predsedništvu.
Te prošnje morajo biti opremljene z dokazili o stanu, Šolski vzgoji m dosedanjem službovanju, dalje z dokazili, da prosilec še ni star 40 let, da je zmožen slovenskega jezika v govoru in p i sav i, telesno sp osobe n in neomade-ževanega vedenja.
predsedmštvo komisije za pogoz3cvanje Krasa v vojvodini Kranjski*
V Ljubljani, dne 22. junija.
Advokat
dr. Egon Stare
je otvoril                  2457
odvetniško pisarno
v Trstu, ulica Nuova 20/11
(hiša Živnostenske banke).
Teleion 28—83.                                       Telefon 28—83.
{-*i   |    » ^ W^£T "T7™ ^P^. TsH* T ^j   /\      ^ khmatićiio zdravihsce in morsko =
Pri Reki ob J«di>aask«M m*tjm.                                          1C*>                         I1/* ■■■« paraiftke vožnje z Reke.
E4ta« mrsk« kspilitte   Ja4r*mkegi  norji s 3*0 aetrof t Mile Mrtcte «WJ» i HjBMjibi peskM f» ti*.     ^|||q|,0^q      SBCk.      ^l.O.l>O'tXX6       O"fct?Olg€> t
Strati 6.
»SLOVENSKI NAROD" dne 24. junija 1914.
141. Stev.
B. Gotzl
Krasne novosti spomladanskih hi poletnih oblek, površnikov
dOBMCOfa lzdelka. Za naročila po meri največja izbera
1 —^^m    tu- in inozemskega blaga.    =======^==^
Bres koakarene«!   SMi4mm postr«i»al   Najnižje cene!
Ljubljana]
Mestni trg št. 19J
TrSovsM sotrudnlk
vešč trgovine ieleznega, specerijske^a in manufakturnega blaga, idi Vito« pili ▼ službo z 1. julij^m — Onj. . >-nudbe se prosi pod „Sotrudaik 2433** Da upravn. »Slov. Naroda«.             3433
KUi pomoli
5C takoj Sprejme. H^na ;n stanovanje pri mojstru.   l>r. MandelC,   ko-
!arnica z   električnim   obratom yf Ko«
fcevia, Deleaisko.                      2h>:
J. Zamljen
tevlfarski   mofster
v Ljubljani, Gradišće 4
izvršuje vsa. čevijarska dela uo najn-nejše izvršitve in priporoča stoto zalogo
storjenih čevljev.
Izđeluje   tuđi   prave   gorske   in telovadske čerije.
Za  naročila z debele   zadostuje   kot   mera priposlan ^eveli.                  128
Kailofe oonke in kranjske ss!ame.
fino, so*no šunko   gniat-,  kranjske klo-
baae, prekajeno meso, slanino s paprike,
najboljši pristni emenđolskl str ter s'adko
ćafno surovo maslo pri poroda tvrdka
J.   BUZZOLIlil
delikatesna trgovina L]nbl}aaa,   Stritarjeva    mile«.
Vsakdanje pošiijatve od najmanjše do  i največje množine po najnižji ceni.     1066     !
Od 1. avgnsta t. 1. dalje      !
v Ungarjevi ulici.
PrnduUtiUnn zadruga Hunskih mizarjev
registrovana zad. ..ga z omejeno zavezo.
=r:  Tovarna na Ctisicah pri Ljubljani.   =
Priporcča  se slavnemu obćmstvu za izvr^evanje                                     Frćv^ema kompletne oprave za
■ Izdeluje se v lastni najmoderneiše opremljeni  tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo. ■-----                   —=
Proračune   se dopoS*je   na   zahtevo   breziilačno   in   w najkrajšem   času.
Ne  pustite se  premotitl!
sonio nsjini irs zs
kupite po nizki ceni in dobro pri svetovno-
znani solidni tvroki
Ljubljana štev. 4.
Lastna protokoiirana tovarna nr v Svici.
Tvrdka E. Sntteer nima nobene podružnice ¥ Ljubljani in ne drngfe.
Zaitkvajte moj novi pučani cenik zastoitj in poštnine prosto.
Pod   Roinikom   se    odda    lepil meblovana               24 r I
mesečna 50bcl
s posebnim vhodom in balkonom. Vpraša se istotam nasproti strelišču št. 20: .
Trgovina
specerijske stroke, nad 25 let obstoječa ! v Celju, v mestu na glavnem prostori: ]|
se takof odda.                           24i':|
Ponudbe   na:   „Srečni   čas1',* 1 poste restante, Celje.                 i
Prodajalko j
mešane stroke,   solidno,   z dobnim iz- i pričevali, sprejme          2429 j
G. Budkovič, Bohinjska Bistrica I
liiiliil
iŽĆe   mesta   v kaki   pisarni.    Popolna ? verziranost v postopanju pred   sodišči,! v   zemljiški    knjigi,   knjigovodstvu   in i brzopisi u. Nastop takoj.                   03?- *
Cenj.     dopisi     pod     „Rusin",
počtno leteće Ljubljana.             1
dobro uveden v Ljubljani in po vseml Kranjskem ki stalno in neprestano! obiskuje provinco; se išče od prve vrste I tvornice za olje. Samo ponudniki pnel vrste naj pišejo pod „Oel" na anon-l čno ekspedicijo A. Hirschfeldf Trst. I
PaTFNTF
; ■      ^^    ■    Ib3i ■ v    ■    mim
i                                                vseh defela izcosiuje inženir                                          33
IVK« ^rE^M^JBSfiM^L^JS^*  obiastveno avtor. in zapriseženi catentni odvetnik na Dunaju VI., KSariahilferstrasse žt. 37.
Kneza Anersperga    T       1#                      71    1        *   1
radioaktivno        ■ f| 111^0    lili        fl OHKPiii
termalno kopališče   lll|lllLu   Uli   LJUltjUJJIICjIIL
Doienjskih  železnic  postaja Straža-Toplice. Gorki  vrelec 3fe° C, čez 30.000 hektolitrov radioakt. termalne vode vsak  dan, veliki   basini, posebne  kopeli, mah ovne   kopeli,
elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna rcntavracija.
Zdravi se: revmattzem, protln,   neuralgije (UdUas),   nevrastealfai  histerija,
ženske boiezn! ltđ. Prospekte razpo5i!ja topliško ravnateljstvo
Sezija cd 1. maja do 1. oktobra.                           1480
II „DEERING" kosilni stroj je edino uspešno delu. 11 .!      joci stroj za košnjo! Oškodulete se      !!
ako ne poskusite  preje   prave   amerikanske   kosilnice   »DEERING«   predno kupite kar g          na slepo s!abe;ši kosilni stroi za drag denarl                         ■
NE1ZPOBBITNO DOKAZANO
je in s tisoči izpričevali potrjeno, da ima le prava amerikanska kosilnica ^Deerin?« vse one prednosti, ki or^cgočujejo hitro, breznaporno in bla^onosno košnjo' ¥se droge kosilnice,      ki     jih     •            skuša konkurenca spraviti pod raznimi imeni v svet, so
slabe še   konsirnk    ^        čije in manfvredne. Dokazano je, da se ne dado kon~
kurenčne      kosilnice      J        niti od daleč primerjati s pnstnimi   amerikanskimi kosil-
nicami »DEERING«. % Vsak kdor ie kupil konkurenčni stroj obžaluje. da si ni nabavil amerikan 1 $ke kosilnice „DEEBIlfO" s katero bi bil bolj zadovoljen.   Vue   druge        1       kosllaice se skvarijo ie po dragi košnfl.
Amerikanske kesilnice w doiiitajo le pri zalolitelii
m^  fr. Stupica v £jub1jani
SP^    Marije Icrczljc cesta št. 1
^    NtJTtčja   »!ojft  Tsakorlnifa strojer  za poljedel->tvo fn strojct za vse rokodelske panoge  Zaloga i    dal«i«tinske?a   portlanđ   cementa, traverz fa Š!a, |                   žeteza ter vsakovrstve felenine.
%   Ceiiiki brezplaČBo ■               Postreiba najtoinejla!
"                                  Ccne »ajnlljc!
Jabolcni^
čisto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, najboljše vrste, iz jabolk (mošanci) razpošilja po povzetiu liter po 20 vi-narjev, hruškovec 1 po 17 h od 10'J I na^rej
jari Jos. Stel-cr, trgovina z mostom ; Wetif?«?^orf «ri Gradcu.  24.--O i
l\ SANATORIUM • EMONA j
U ZA NOTRANJE IN-KIRURGICNE ■ BOL-KZNl- IZ ■ PORCDNDSNDCA.                          A
i] LtJUBLiJANA komenskega ulica- h \L 'j SF.F-zsrwNy. prariARh; DR FR DERGANC \|
KOLESA PRIZNAMO NAJ: BOLJSA. SEDANJOSTI X
A.gOREC
LJUBLJANA MARIJE TERE ZI)E t£STA ŠT.14NOVI SMET MASPffOTJ KOLIZEJA  ZAH TEVAJTEPRVI 5L0V.CENIK BREZPLACNO
Modni salon
Stuchly-Maschke
^ >   ŽIDOVSKA      "CT3L.IO_^^   ^3 ^_J&   Priporoča   cenj.   damam    tu   in   na   deželi   vseh VPSt   f^!^^
najfinejše in najmođernefše
damske in otroške slamnikc kakor tudi športne čepiće
po znano nizkitt cenah.
Zalni klobuki vedno v zalogi.
Popravila se točno izvpsujejo.          208          Cene brez konkurence S
LUD.   čERME
jciuclir in trgouce
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
P. a. odjemalce, kl so v posesti plačilnlh Ustkov9 izdanih povodom
25letnega obstoja moje tvrdke
vijndno prosim,  da se iste v svrho razdelitve daril oddajo do
30. junija 1914
▼ moji trgovini. Ha pozaeje vposlane llstke so no bo oilralo.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
u   Pelitiifca glawnlca 8,000.000 fcron.~ii                 152                Stl*it3PJeVa    tlllCS    ŽtCVs   2a                                    R*s«r«nl fondi   ofcroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu. Celowcu. Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju.
Sprejema vloge na kalltle« Ih ma tektčt rc6an^ jg 1   Of    K«pvf« In prodala srećke In vređnostne paplrje s   ter llh obrestnje od dne vlogo po elstui   s *T |2 |O s   s   s   noh mt po dnevnom korzo,   a   s   5
____^_.__^___    .____________.