80. številka Ljubljana, v petek 8. aprila. XXV. leto, 1892. (■haja vuak dan BveCer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstro-og ersko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. I0,kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. • na mesec, po 30 kr. za črt rt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za* oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v GoBpodskih ulicab St. VI. U p r a v u i s t v u naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari. „Inter pocula". V sredo opotudne zbrali so se deželni poslanci štajerski in še mnogi drugi odličnjaki v kleti prenovljenega deželnega dvorca na „dejeneur". Povabil jih je bil preuzvišeni gospod deželni glavar grof Wurmbrand. Jedila so bila okusna, vina izborna, družba vesela in zabavna. Deželni glavar delal je kot hišni gospodar „honeurs", napival tu in odzdravljal tam, ter si b svojo kavalirsko ljubeznivostjo skušal pridobiti marsikaterega oBobnega spoštovalcu tudi mej političnimi nasprotniki. Gospod dež. glavar hodil je od mize do mize, in kamor je prišel, vsprejeli so ga baje radostno. Konečno je prišel tudi k mizi, za katero so sedeli poslanci slovenski. Imeli so svojo mizo! Deželni glavar nazdravil je tudi njim. Izrekel je svoje obžalovanje, da ao slovenski poslanci ločili se od drugih povabljencev, ter sedli za svojo posebno mizo. Prigovarjal jim je, naj se čutijo tod domače in naj bodo prepričanj, da se varujejo tudi tukaj interesi naroda slovenskega. In še veo je povedal gospod deželni glavar. Zagotovil je slovenske poslance, da on in somišljeniki njegovi gledajo na to, da se uvažuje vsaka beseda, katero izreče slovensk poslanec, prav zategadelj, ker bo Slovenci v manjšini. Iti prosil jib je še, naj to povedo svojim volilcem, in konečno napil slovenskemu prebivalstvu Štajerske. Ta napitnica vzbudila je nekoliko senzacije. Sivolasi poslanec Itadev zahvalil se je ginjen gospodu dež. glavarju, naglasa), da je potreba dobrega sporazumljeoja mej Slovenci in Nemci, in napil jedinstvu in slogi. Ginjenost gospoda posl. Radeya nam je umevna; on sedi že celo vrsto let v deželnem zboru štajerskem in vajen je, da se z zastopniki slovenskega prebivalstva ne ravna posebno prijazno. Ni se torej čuditi, da so ga ginile ljubeznive besede glavarjeve. A tudi na gospoda deželnega glavarja naredil je ta nepričakovani uspeh njegovih besed prijeten utis, tako da je slovenske poslance še jedenkrat ogovoril. Tedaj pa jim je rekel: „Iz mej vas očital mi je nekdo v dež. zboru, da sem, potujoč po Spodnjem Štajerskem, govoril tako, kakor da sem vojvoda Štajerski. Zagotavljam vas, da bi se do te časti rad popel, samo da je dosežna. Ali bi bili vi s tem zadovoljni, tega ne vem. Sodim pa, da je to dostojanstvo v sedanjih razmerah nedosežno. Dotični govornik povedal je pa še nekaj drugega, vprašal me je, s kakšnim pravom se vedem »očetovski". V tem oziru imam jaz svoj nazor. Želim, da bi vsakdor zmatral dež. odbor in dež. glavarja svojim očetom, da bi bil vsakdor prepričan, da vThfBTi tu dež. odbor in dež. glavar zanj z očetovsko brižnostjo. Deželni zastop se je rodil iz patrijarbainega načela; uprav slovanska zadruga naziva Btarejšino očetom. Pazven Boga, poznamo sicer v Avstriji samo jednega očeta, presvetlega cesarja, a dovolito mi, da tudi jaz v svojem srci nosim očetovska čustva do prebivalstva.** Take „rožice" je sadil gOBpod deželni glavar štajerski! Lepa beseda najde zmirom lepo mesto in zato se ne hudujemo, da je ekscelenca tako nagovarjal slovenske poslance. Vemo tudi, da ni vse zlato, kar se „inter pocula" sveti. Toda gospod glavar je tako ostentativno poudarjal svoja očetovska čustva tudi glede na štajerske Slovence, da moramo tudi njegove besede uvaževati kot nekoliko resne. Gospod grof torej govoril jeo očetovskih čustvih. Pravi oče ljubi svoje otroke, ljubi vse jednako in skrbi za njih blaginjo, in kaže to pri vsaki priliki tudi z dejanji. Deželni glavar Štajerski pa ljubezen in skrb za Slovence? Te lastnosti dosedaj nismo pri njem spoznali, ne spominjamo se, da bi bil on tista izjema v nemškem Gradci, katera bi kazala prijaznost slovenskemu Spodnjemu Štajerju. Pač pa se spominjamo še dobro, da je bil grof Wurmbrand tisti, ki je pred nekaj meseci v državnem zboru s posebnim govorom pobijati skušal pravice Slovencev, ki je celo se drznil očitati nam protiavstrijske aspiracije! Tedaj je on govoril, kakor more govoriti satno očuh, ki mrzi pastorka, in zaradi tega zmatramo njegov zadnji očetovski „toast" za sedaj za gole besede, besede, nič kot besede ! Ali pa hoče morebiti štajerski gospod glavar nastopiti druga pota? Ali namerava slovenske po« slance z omamliivo ljubeznivostjo odvrniti od tiste odločnosti, katero so pokazali uprav v tem zasedanji deželnega zbora ? Če je to, potem je zgrešil pravo sredstvo. Z duhtečimi nnpitnicami de ni vse opravljeno. Slovenski poslanci na Štajerskem bore se za najvitalnejše interese svojega naroda, teb pa ne bodo žrtvovali „zaradi lepih očij" gospoda dež. glavarja štajerskega. Milo in drago nam bode, ako se razvije iz pogovora v deželnega dvorca kleti boljše razmerje mej slovenskimi in nemškimi poslanci, ali na troške naših političnih načel se to gotovo ne bode zgodilo, ker se zgoditi ne Bine ! Deželni zbor kranjski. (XIII. seja, dne 7. aprila 1892. leta.) Ob 3/4 na 11. uro se prične seja. Prečita se zapisnik zadnje seje in potrdi brez ugovora. Deželni glavar naznani sklep zadnje tajne seje, ki se glasi: Ohcijalu Ivanu Kuzjeku dovoljuje se od 1. maja 1892. dalje osobna doklada letnih 150 gld. tako dolgo, da doseže zistemizovano služnino letnih 900 gld. PobI. Krsnik vj)raša dež. glavarja glede neke ceste v Moravškem okraji, zakaj se ni predložil dotični načrt zakona. Dež. glavar Detel a odgovarja in naznanja razloge, zakaj se ta stvar še ni rešila, posebno ker je bil dež. nadtnžentr g. Wičl zadržan po druzih sitnih poslih. Za prihodnjo zasedanje bodo se pa gotovo stavili potrebni nasveti za zgradbo te ceste. Poročila dež. odbora: J.) O vprašanji, tičočem se strežniškega osobja v blaznici na Studenci; 2.) o napravi zavoda za gluhoneme in slepe na Kranjskem; 3.) glede preskrbljevanja krajev v ozemlji Pivke z vodo in 4.) glede odkupa obeh kneza Auersperga mostov pri Krki in Soteski, nahajajočih se na deželnih cestah Novomeato-Žužemberk-Ljubljana in Soteska-Črnomelj izroče se fin. odseku; poročilo glede uvrstitve v cestnem skladovnem okraji Ljubljanska okolica se nahajajoče iz Sneberja na Zalog držeče občinske ceste mej okrajne ceste pa se izroči upr. odseku. Posl. Hribar poroča o proračunu gledališkega zaklada za 1. 1892. Poročilo fin. odseka govori neobširno o napredovanji stavbe dež. gledališča, ker zaradi boiehnosti gledališkega poročevalca gosp. dr. Schailerja dež odbor ni predložil poročila o tej reči. Razven dekorativnega dela je gledališče skoro popolnoma dodelano. Spodnje pozorišče in vrvišče LISTEK. h Cikago in tamošnja svetovna razstava. (Konec) Ustanovilo se je tudi »razstavno društvo" na akcije (80.000 akcij) ki je tudi že 5 milijonov zbralo. Ker so pa prvotno vrednost akcij že davno preplavali, upajo ravnatelji še drugih 5 milijonov nabrati. Tako je sedaj za razstavo 15 milijonov na razpolaganje brez tistega P/a milijona, katerega je zavezna vlada dovolila. Razstavni prostor ob obalah MiČiganskega jezera bode obsegal nad 400 ha. Glavni del razstavišča se nahaja na južni strani v „Jaksonparku", za katerega olepšavo je izdalo ravnateljstvo 4 milijone dolarjev. Avstrijski oddelek bode obsegal 8000 m9, torej ravno toliko, kot na svetovni razstavi v Parizu I. 1872. Posebno avstrijski pivovarji se marljivo pripravljajo, da bodo razstavili svoje izdelke v Čikagu. Turški sultan je dovoli), naj se postavi na razstavišči celo muhamedanska džamija (mo-šeja) in tudi inoverske bogamolje se bodo tam videle. Park so začeli pripravljati in poBlopja zidati za razstavo dne 27. januvarja 1891 in delo napreduje tako hitro, da bode do 12. oktobra t. 1. vse pripravljeno in ta dan se razstava slovesno odpre. Na razstavišči bode več zgradeb, ki bodo prouzro-čevale začujeuje obiskovalcev. Jezero so podaljšali kot morski rokav mej park in napravili umetne otoke. Od tega šaliva so izkopali umeten prekop do ribniku, ki se nahaja na četerovoglatem prostoru sredi glavnih poslopij. v ribniku je velikansk vodomet, čegar curki se bodo blesketali čez dan v solnčnih žarkih, po noči pa v raznobarven! električni razsvetljavi. Glavno poslopje mornarskega oddelka bode podobno velikanski vojni oklopnjači najnovejšega uzorca. Na njenem krovu bode natanjko vse tako urejeno, kakor je bojna ladija opravljena in s topovi oborožena. Niti torpedovke ne bodo manjkale. Najbolj velikanska bodo poslopja za kolonijalno blago, za razne stroje, za rudarstvo in elektriko. Pod zemljo bodo izkopali poseben rudnik, ki bode predstavljal bogastvo Unije glede rudnin. Poslopja bodo večinoma iz želeaa, jekla in stekla. Zunauje in notranje nakrasnine sten bodo izrezljane iz žgane ilovice. Vrtnarska razstava bode na velikem travniku v severnem delu parka, ki se ne bode nič spremenil. Na jugovzhodni bolj vzvišeni strani parka bode oddelek za poljedelstvo in živinorejo ter gozd-narstvo. Za živali bodo celo poHebne bolnišnice napravljene in na posebnih vozovih bodo vozili živali pred ogledovalce. Tudi za lepe umetnosti pripravljena je posebna palaca, v kateri se poaebno odlikuje hram za glasbo in pa dvorana za električno razsvetljavo. Najčudnejši pa bode razstavni stolp, ki bode meril 430 »j, bode torej za 1'AO m višij, nego K Ulov stolp na Pariški razstavi. In da bi v vsakem oziru prekosili vse dosedanje poskušnje na električnem polji, sklenili so Amerikanci napeljati iz 7i'0 lm oddaljenega slapa Niagara gonilne moči za 100.000 konjskih sil. Za to bodo potrebovali 30.000 Voltajevih elementov in dobe tako neizmerno moč, s katero bodo gonili vozove tudi potem, ko razstava mine, in ki jim bo služila za električno razsvetljavo celega mesta. Sedaj se v Čikagu noč in dan dela, da dovrše pravočasno vse priprave za razstavo. Zato pa ljudje od vseh stranij kar vro v mesto, nadejajo se dela in zaslužka. Ali le premnogi se varajo v svojih nadah, kajti uradno poročilo javlja, da je sedaj v Čikagu okolu 30.000 ljudij brez vsakega zaslužka. Vsak hih lehko opaziš zdravega človeka, ki prosi miloščine, samo da utolaži svoj kruleči se bode tudi dodelalo v kratkem. Po obširnejši obrazložbi predlaga fin. odsek nastopno: 1. ) Za napravo doprsnih kipov Shakespearja in Jurčiča, potem parketnega odra za spremembo avditorija v pritličji novega gledališča v plesno dvorano, dalje za napravo napiBa „ Deželno gledališče" na pročelji in ostalih napisov v notranjih delih poslopja in konečno za napravo spominske plošče v foverju dovoljuje se dodatni kredit 2600 gld. iz deželnega zaklada. 2. ) Proračun gledališčnega zaklada za 1. 1892. z redno in izredno potrebščino 92.684 gld., ter z rednim pokritjem G.044 gld., tedaj z nedostatkom 86,640 gld. se odobri. Konečno nasvetuje finančni odsek sledečo resolucijo . Deželnemu odboru se naroča, da za zavarovanje deželnega gledališča od l.dne oktobra 1892. nadalje razpiše omejeni natečaj mej večjimi tuzem-skimi, v Ljubljani zastopanimi zavarovalnicami. Posl. baron Schwegel predlaga, naj se naprava kipov prepusti dež. odboru, tudi se mu vidi nesrečna misel postaviti Jurčiča poleg Shakespearja. Poročevalec Hribar razjašnjuje stališče fin. odseka in ne ve, zakaj se protivi baron Schwegel predlogu. Poleg svetovno znanega, klasičnega dram. pisatelja postavi naj se tudi kip domačega pisatelja Jurčiča, ki je zložil jako lepo dram. pesem „Tu-gomer" (baron Schvvegel kliče: Nicht aufliihrbar); ta se bode gotovo tudi predstavljala v novem dež. gledaliifii. Finančnega odseka predlog in resolucija se vsprejmeta z veliko večino vseh narodnih poslancev proti glasom veleposestnikov. Posl. Hribar potem poroča o nadaljevanji in dovrsenji zgradbe deželno-branske vojašnice v Ljubl|uui. Mešaua komisija vojaška in deželnoodbor-ska pregledala je dne 21. marcija 1891. 1. natanko vsa dela in se izrekla o njih prav povoljno. Vsa zgradba bude stala okroglo 272.000 gld. Skupni dohodki računijo se na 11.530 gld., tako da bi se kupital obrestoval po 4'/*%- če 8e Pa vračuni še :>009 gld , katere je plačevala dežela vsako leto, smeti j« reči, da se bode obrestoval kapital nad 5°/o ln 8e bode dolg torej s časom lahko amorti-zoval. Pri zgradbi delali BO dež. inženerji in pomožno O8ohje požrtovalno, za to predlaga finančni odsek: 1.) Poročilo deželnega odbora o nadaljevanji in dovrsenji zgradbe deželno-branske vojašnice v Ljubljani vzume se na znauje. — 2.) Osobju deželnega stavbnega urada, čegar poslovanje je bilo v zvezi z zgradbo deželnobranske vojašnice v Ljubljani, dovoli se za izredni trud, kateri je pri tem imelo, nagrade 750 gld., katero je izplačati iz dovoljeuega stavbenega kredita. — 3.) Od te nagrade izplačati je: Deželnemu nadinženirju Franu Witschlu 400 gld., deželnemu inženirskemu adjunktu Antonu Klinarju U50 gld., stavbiuBkerou risalcu Jak. Kralju 60 gld. in pumočuemu uradniku Gustavu Nebenfiihrerju 40 gl. Predlogi finančnega odseka se vsprejmejo brez debate. Poročilo finančnega odseka o zgradbi nove bolnice v Ljubljani preloži se po predlogu posl. .Munnka na dnevni red prihodnje seje. želodec. Ker je v severni Ameriki sedaj še precej mraz, zato brezposelniki zvečer kar oblegajo policijske stražnice, da dobe prenočišče. In vender prihajajo še vedno nove tolpe v Čikago zaBlužka iBkat! Uzrok, da se pri razstavnem podjetji tako težko delo najde, tiči v tem, ker se skoro vse izključno le s stroji dela. Para in elektrika gonita v Čikagu takošnje Btroje, o katerih mi nestrokovnjaki še pojma nemarno. Vsa razna mizarska, tesarska in kovaška dela opravljajo stroji, para in elektrika gonita pile, kladiva, svedre itd. V Ćikagu se nahajajo tvornice, kjer se lahko kupi vsak čas gotovo vse, kar je za hišno opravo potrebno, celo vrata in okna dobi se kar izgotovljena, tako da ni trebo nego vzidati jih. Zato pa rastejo hiše v Či-kagu kar iz tal; v dveh, treh tednih stoji vsaka popolnoma gotova. Kakor že rečeno, ceni se sedaj prebivalstvo Čikaga na l1 4 milijona. Mej temi je po poročilu čikaških „TimeB* 292.463 Amerikancev, 394.958 Nemcev, 215:534 Ircev, 54.209 Cehov, 52.756 Poljakov, 44867 Švedov, 44 615 Dancev, 33.785 Angležev, 12.962 Francozov, 11 927 Škotov, 9977 Ru-bov, 9921 Italijanov, 9891 Dancev, 4912 Holandcev, 4827 Ogrov, 4350 Uumuucev itd. itd. (tudi Kitajci, Posl. dr. Bleiweis poroča o deli niti vnem imenovanji hišnega duhovnika g. Antona Ko bi er j a v deželni prisilni delarnici ter poudarja potrebo, da se stalno namesti sposoben duhovnik, kakor je sedanji, ki je vešč raznih jezikov. Posl. Luckmann ugovarja stalnemu name-ščenju ter predlaga, da se prestopi na dnevni red. Posl. Klun podpira predlog finančnega odseka ter naglasa, da ne bode najti prosilcev, če se ne zagotovi pokojnina. Predlog Luckmannov se odkloni, a vaprejme se predlog finančnega odseka, glaseč se: Služba duhovnika v prisilni delarnici se sistemizira definitivno s plačo 800 gld., aktivitetuo doklado 120 gld. in s pravico do šest v pokojnino neuštevnih petletnic po 50 gld. Posl. Luckmann poroča o 1891. leta dovršeni zgradbi dveh hiš za stanovanja paznikov prisilne delani C", o arondiranji, planiranji, nasadih in ograji k zavodu pripadajočega sveta. Finančni odsek stavi nastopne predloge: 1.) Poročilo deželnega odbora o zgradbi pazniških hiš pri prisilni delarnici se vzame na znanje ter se odo bruje prekoračenje v to svrho dovoljenega kredita za 1048 gld. 24 kr.; 2) uravnava meje prieilne delarnice proti Codellijevemu posestvu dovoljuje se po obrisu, ki ga je izdelal zemljeraerec Czern^; isto tako se odobruje tudi dovršeno planiranje k zavodu pripadajočega sveta iu nasaditev raznih vrtov po situvacijskem načrtu, napravljenem po deželnem stavbinskem uradu; 3.) za ograjo vrtov, odnosno vsega zemlji-'ča, za napravo treh vodnjakov in velike gnojnične jame pri prisilni delarnici dovoli se kredit 2050 gld. Predlogi se vsprejmo brez debate. (Konce prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, S aprila. Isterski deželni zbor. Že včeraj smo javili brzojavno, da so slovenski in hrvatski poslanci iu ter pelo vali vlado zaradi odpuBta posl. .S j) in či ca iz državne službe. Vladni predlog glede varstva ptičev je obveljal po kratki debati. Slovanski poslanci so očitali vladi, da ni ravnala pravilno, ker je predložila samo italijansko besedilo predloga, hrvatskega pa ne. Večina vspre-jela je resolucijo o osnovanji italijanskega vseučilišča ali vsaj italijanske pravne akademije v Trstu, in resolucijo glede vinBke klavzule v avstrijsko-ita-lijanski trgovinski pogodbi. Glede zgradbe železnice iz Trsta v Poreč naročil je deželni zbor deželnemu odboru, da izve mnenje vlade in isto tako tudi glede predloga posl. Jenka, da je zgraditi železnico iz Trsta preko Istre v Reko. Zboru ci vsprejela je končno Še predlog posl. Staniča, da naj se ustavijo Llovdovi parobrodi tudi ob kvarnerskih otokih, na kar je deželni glavar zaključil zasedanje. Moravski tleželni zbor. Generalna razprava o deželnem proračunu za 1. 1893 vršila se je precej mirno, predvčeranjim pa je nastal kar na krat velik škandal. Češki posl. Kallus, govoreč o političnih razmerah, je rekel mej drugim, naj bi se češki in nemški zastopniki zložili in zjedinili v blagor dežele, ne zmeneč se pri tem za plemstvo in njega privilegije. — Ta iz- Japonci, Turki in Eskimovci bo mej njimi.). Najnovejši ruski in poljski priseljenci pa še neso ušteti. Iz tega je razvidno, da so v Čikagu vse narodnosti zastopane in da je to mesto zares kozmopolitično. Čudno, da v tem poročilu ni niti jeden S1 o v e n e o izkazan, in vender bo izdajali še pred kratkim časom amerikanski Slovenci v Čikagu celo svoj lasten Časopis (sedaj izhaja v Tovvru), v katerem so na-zuanjali in priporočali svoje gostilne in prodajalnice. Da biva v Čikagu tudi mnogo Slovencev, to je torej gotovo, ali bržkone morajo oni nemškemu molohu za stafažo služiti in pomagati povečevati število ČikaŠkib Nemcev, llavno tako pogrešamo Hrvate v poročilu čikaških „Times" in vender imajo Hrvatje tam celo svoje društvo, ki šteje že 150 članov! Glavni uzrok, da se za čikaške Slovence nič ne ve, tiči v tem, ker nemajo nikake organizacije in nobenega uplivnega moža, ki bi jih okolu sebe zbiral in vodil. Tudi prihajajo v Čikago le siromašni Slovenci brez vsakih denarnih sredstev, a v Ameriki le tisti kaj šteje, ki ima denar. Ker pa naši rojaki tega nemajo, napolnujejo le ječe in bolnišnice. Zato je začela zvezua vlada resno na to misliti, da prepreči naseljevanje revežev, ki so večina slovanske in italijanske narodnosti. Dobro naj torej vsakdo premisli, predno se odloČi za selitev v Ameriko t P. S. H java razburila je sosebno grofa Adolfa Dubskega, člana .srednje stranke". V strastnem govoru zavračal je posl. Kallusa, rekoč, da plemstvo nima nikakih privilegij. Drugega privilegija — je rekel grof Dubsky — nimamo, kakor da smo udani cesarju in da ne poprašujemo, gre li Cehom ali Nemcem prevlada, ampak pazimo samo na to, da je vladar vseh dežela mogočni cesar avstrijski. Ne-zmisel, blaznost, narodni boj namreč ne sme pognati kali na Moravi. Ako gledajo posamni poslanci na Rusko, potem naj, kakor je rekel nedavno tega nemški ceaar, obrišejo prah raz^ svoje Čevlje in naj se izselijo na Rusko. Država se mora ozirati na interese posamnih narodov, a ti se morajo zlagati z interesi vkupne države. — Ta govor vzbudil je silno razburjenost mej Čehi. Poslanec dr. Začek je odgovoril Dubskemu: Nesramno je, da se drzne grof Dubskv na podel način sumničiti veliko stranko in ves narod. Narodnostni boji so po vsej Evropi Će je boj tu in tam prestopil prave meje, kdo je tega kriv? Će je v kaki deželi, kakor na Moravi, dvotretjinska večina zatirana, potem je naravno, da ju boj srdit. Naša lojalnost je vsaj toliko vredna, kakor lojalnost plemstva. — Grof Dubskv skušal se jo opravičiti, a razburjenje je bilo tako silno, da je moral deželni glavar sejo zaključiti. — V večerni seji izjavil je najprej načelnik kluba „srednje stranke" obžalovanje, da je grof Dubskv razžalil lojalna čustva češkega naroda. Čehi in JVemei. Neki češki poslanec — govori se, da je to prof. Zucker — spisal je za „Politiko" večji članek o Hodanjem položaju, zlasti o razmerju mej Nemci in Čehi ter pravi ondu: Ne slepimo sami sebe; svet, kar ga ni blizu nas, tudi tisti svet, ki je nam naklonjen, drži se tega, kar vidi in čuje in zato veruje nemškim očitanjem, dolžečim nas, da smo se UBedli na svojo besedo. Nam se to očita, a baš to, kar se nam očita, koristilo bode Nemcem prav izdatno, in kar nič nimajo uzroka tožiti rudi tega. Ako hočemo zmago Nemcev zaprečiti, potem treba skrbeti zato, da se zapro Nemcem zatvornice ondu, kamor bodo sedaj prenesli vso akcijo, to je na Du-naji. Pravega in patrijotičnega politika naloga je sedaj ta: ustvariti na Dunaji stranko, ki bo branil* nemško preponderancijo. Reka in Mati/ari. V ogerakem državnem zboru je bila zopet večja razprava o Reki. Posl. Horanszkv, član narodne stranke, se je izrekel, da je Reško uprašanje prav za prav že rešeno po pogodbi iz 1. 1866, a da bi se dala rešiti tudi še vsa druga vprašanja, samo da je vlada odločna in energična. Govornik ja vprašal ministerskega predsednika, stoji li na stališči, določenem v zadnjt regnikolarni deputaciji in hočo-li izvajati vse nje konsekvencije. Iloranszkv je na to kritikoval delovanje bivšega guvernerja Reškega grofa Ziebvja in zahteval, da je nemudoma odpraviti hrvatsko gimnazijo. Ministerski predsednik je izjavil, da vlada ne bode ničesar storila, da se odpravi provizorij, ker ni prepričana, da bi se dalo to vprašanje rešiti tako, da bi ugajala rešitev vsem trem prizadetim faktorjem. Glede odprave hrvatske gimnazije pa je povedal ministerski predsednik, da to ni samo administrativna stvar, ampak da jo je moči rešiti le zajedno b provizorijem, da pa skuša vlada priti temu v okom na drug način. V nanje države. Konservativna stranka na Nemškem se bode v kratkem razcepila, in javno mnenje v Be-rolinu sodi, da so temu uzrok razne politične pre-membe v zadnjem času. Rekriminacije obeh frakcij so pa še vedno izvenparlamentarne, kajti nobena stranka se ne čuti dovolj močno napasti novega ministerskega predsednika gr"fa Eulenburga, napasti tako, da bi to državnemu kancelarju grofu Capri-viju ne omajalo stališča. Zmerni konservativci, katere vodi poslanec baron Helldorf, ne marajo več vkupno hoditi s stranko, katori je „Kreuzzeitung", silno robat list, virtuoz v osebnih napadih, glasilo in katera sluša na besede Stbckerja, Človeka, ki je šel tako daleč, da je na volilnem shodu skušal z dvoumnimi besedami razžaliti celo krono. — Ta cepitev konservativne stranke utegne postati zanjo jako nevarno, tako kakor pred 20 leti, ko je, tedaj močna stranka, propadla kar čez noč. Turčija in Hlgipt, Mnogo mesecev je že poteklo, kar je bil Ahraed Ejub-paSa poklicau, da nese novemu khe-divu egiptskemu sultanov ferman, a odšel ni nego šele pred kratkim. Slovesna izročitev fermana in vse podrobnosti te ceremonije odločene so bile že poprej, a v občo začudenje se je to zopet opustilo, in sicer na brzojavno izraženo željo angleškega pre-mierja Salisburvja. Ćuje se, da zategadelj, ker je novi khedive prosil intervencije velesil, da bodi v fermanu tudi polotok Sinaj imenovan kot egiptsko ozemlje. Angleška vlada se je podvizala ustreči prošnji kbediva, in sicer toliko bolj, ker je bilo doslej sporazumljenje mej khedivom in angleškimi unkcijonarji jako slabo. Ako se pa prepriča khediv, da je angleško prijateljstvo in angleška podpora v nevarnih trenutkih izdatna, potem se gotovo ne bode več ustavljal svojim varuhom. Dopisi. Is LJubljane 5. aprila [Izv. dop.] („Letošnja darila kranjske hranilnice".) Pod tem naslovom izpušča glasilo kranjske hranilnico ves svoj strup proti dopisu o tej reči v 71. št. „Slov. Nar". „Jeza teh Ijudij nas more pač le razveseljevati", pravi nam organ tiste stranke, k* bi najrajše pod krilom humanitete germanizovala ne le mile naše Kranjske, ampak vse, kar je le slovenskega. Toda uprav togota njegova je preočividna. V svojem veselji, ki mu ga je prizadejal naš dopis, nadaljuje: „Vidimo zrairom jednako drznost, ki si domišljuje pravice, za katere ni nikakeršnega razloga; isto zavidanje, ki ne prenaša, če kdo jedne goldinarje več dobi, kakor drugi; isto smešno habanje, s katerim bi se rada zavračala darila, ob jednem pa se hrepeni po vsakem grošu; isto to-goto, da 86 kranjski hranilnici no more do živega, in njena sredstva ne more izključno za se porabiti, in isto nesramnost, s katero se vedno zahteva od zavoda, četudi bi se njemu, ko bi bilo le mogoče, na vsak način rado škodovalo. V srečo za tisoče potrebnih Slovencev prezira kranjska hranilnica take abotne ekBpetoraeije in jim ne povrača nespameti njihovih posiljenih pokroviteljev". Tako zadnji „Wchbl." Da smo dobro zadeli, dokazuje pač jeza tu pisave, s katero skušajo naši nasprotniki, naše jasne izjave razpostavljati smehu. Da si mi Slovenci ne domišljujemo le, ampak da imamo pravico do dobička, ki ga dela v središču naroda stoječ zavod, ki je obogatel od žuljev kranjskega kmeta, to smo že zadnjič jasno dokazali. Sploh je ta stvar v obče že dognana in istiuost na te pravice priznava tudi kranjska hranilnica sama, — le meriti noče znati po tistem merilu, katero bi bilo jedino pravo po razmerji Slovencev iu Nemcev na Kranjskem. Pač grose nam porivate, sebi pa bašete tisočake v pregloboke žepe vaših gennanizatornih propagand! — Le storite, kolikor se Vam potrebno vidi, za Vaš „Schulverein", nesreča Slovenca gotovo zaradi tega ne bode uara-Sčala, niti če si še te borne groše pridržite, s katerimi bi radi dokazali, da Vam gre za ravnopravnost. Jako smešen utis pa dela opazka, da bi mi kranjski hranilnici na vsak način radi škodovali. Od kod izvajate to? — Mi smo veliki prijatelji hranilnic, in žal nam je le, da sta bili na Kranjskem vztic dejanski potrebi tako dolgo le dve. Ustanovili smo torej vzlic zaprekam, ki so se delale — dobro se ve, od katere strani — konečno venderle mestno hranil u ico Ljubljansko, ustanovila se bode pa v kratkem tudi v K ran j i nova hranilnica. Mislili bi še, da vsakogar, ki je unet za napredek deželnega prebivalstva, veseli ta korak na boljše v naši Kraujski, ki je bila dosedaj jedna najslabših 8 hranilnicami preskrbljenih krono-vin. Žurnalistika, mislil bi, bo otvoritev vsake hranilnice z veseljem na zuanje vzela in njen razvoj že „a priori" podpirala na primereu način. A glejte jih! V istem listu svari glasilo kranjske hranilnice mestni zastop v Kranji, naj si v zadnjem trenutku še stvar premisli, češ, da hranilnica v Kranji ne more obstati. I seveda — samo „kranjska hranilnica" more in sme obstati! Toda ne bojte se Obč. svet v. Kranji je preodločen, da bi zdaj zadnjo uro odnehal od zvršitve sklepa, ki so ga svoj čas storili po resnem preudarku, kateremu je nasprotovalo skoro toliko zaprek, kakor otvoritvi mestne hranilnice Ljubljanske. In nam se očita, da bi radi škodovali „kranjski hranilnici"! Saj ta zavod v svojem letnem poročilu 1. 1891. sam priznava, da mu je le otvoritev hranilnice Ljubljanske omogočila pridržati dosedaujo 4°,0 obrestno mero! In kaj pravi letošnje poro čilo V „To do cela nenavadno razširjanje kroga interesentov jemlje nam pa nado, da se bode stanje naših vlog izdatno zmanjšalo, ker obstoji druga hranilnica v Ljubljau,". Sedaj — kaj je bolj naravno, kakor da se ustanovi še jedna hranilnica na Kranjskem iu sicer v glavnem mestu Gorenjske, najbogatejšega dela Kranjske iu kaj osigura že za naprej obstunek, razvoj in napredek tega zavoda, če ne izjava prve deželne hranilnice? Hvaležni budite torej Kranjskemu mestnemu zastopu, da stvarja novo hranilnico, in ne skušajte novemu zavodu škodovati l Sicer pa — pišite in govorite, kar hočete, saj vas itak nihče več ne posluša. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je občini Spodnja Idrija iz svoje zasebne blagajnice 100 gld, da se poplača ostanek dolga, narejenega za zgradbo šolskega poslopja. — (Deželni zbor kranjski) imel je danes svojo sejo. O zgradbi nove bolnice v Ljubljani sprejeli so se predlogi rinan. odseka, ki merijo v prvi vrsti na to, da se je pogajati za nakup stavbišča za cerkvijo bv. Petra. O napravi zavoda za gluhoneme in slepe vsprejeli so se predlogi tin. odseka. Vsprejel se je dalje zakon o zgradbi hudournika Pišence in rešile so se tudi nekatere prošnje ali pa izročile dež. odboru, da o njih poroča v prihodnjem zasedanji. Pri točki o načrtu zakona glede najirave nove okrajne ceste mej Sodražico in Hribom unela se je dolgotrajna debata, katere bo se udeležili: poročevalec baron Lichtenberg (za večino upravnega odseka), posl. dr. Tavčar (za manjšino upravnega odseka), Luckmann, Kavčič, M u mik, baron Apfaltern, PakiŽ, K lun in Vi š nikar. Vsprejel se je predlog manjšine upravnega odseka pri glasovanji po imenih s 17 glasovi proti 15 in potrdil načrt zakoua. Dalje se je vspre-jela resolucija dr. Tavčarja. Obširneje poročamo jutri. — (Večerno sejo) ima dež. zbor kranjski danes ob 5. uri. Obravnavalo se bode o točkah, kar jih je še preostalo od dnevne seje, namreč : Poročilo uprava, odseka o zdravstveni službi v ob-čiuab in o prošnji županstev v Kropi in Kamni-gorici za premeščesje sedeža okrožuega zdravnika v Kropo; poročilo dež. odbora § 8. Šolstvo § 9. Ustanove § 10. Osobne stvari § 11. Različne stvari. — (Isterski deželni zbor) zaključil je predvčeranjim dne G. t. m. svoje letošnje zasedanje. Laška večina postopala je tudi letos jako brez-ozirno, druhal na galeriji pa je prouzročavala nedostojne škandale pri govorih hrvatskih in slovenskih poslancev, kadar so govorili v svojem materinem jeziku, katerih govorov pa predsedništvo ni zuprečilo. To pa vrlih slovanskih poslancev ni strašilo in so navzlic temu hrabro oglašali se za pravico Slovencev in Hrvatov. Imeli bodemo Še priliko, da spregovorimo obširneje o teh neznosnih odnošajih. — (Koncert „Glas bene Matice".) Opozarjamo še jedenkrat člane Čitalnice na jutraišnji koncert, katerega zanimivi vspored smo že prijavili. Pristop je dovoljen le društvenikom Čitalnice in rodbinam članov pevskega zbora. Začetek točno ob 8. uri. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo pridfl na slovenski oder prvikrat veseloigra v 3 dejanjih : »Nervozne ženske", poslovenil I. Borštnik po francoskem od E Bluma in R. Tocbe-ja. Igralo se bode na korist gospej Zofiji Borštnik-Zvonarjevi in g. A nt. Danilu. Gospa Borštnikova dela že veliko let posebno čast našemu odru in je občinstvo od ujenih ulog imelo večkrat užitek, ki ga pripravlja umetnost. Gospod Danilo pa seje tudi po marljivosti, s katero je udan slovenski Taliji, popel do precej visoke stopinje. Oba be nefieijanta torej zaslužita, da bode prihodnjo nedeljo naša gledališka dvorana „dubkom polna". — (Prijateljski večer) priredili so v pevaki sobi Čitalnice Ljubljanske v sredo slovenski zdravniki g. dr. Šlajmerju, povodom njegovega imenovauja primarijem. Sešlo se je do 20 koleg, mej njimi tudi 90letni starosta kranjskih zdravnikov, g. Gregorič. Mnogi zdravniki z dežele, zadržani po raznih opravkih, čestitali bo slavljencu pismeno. Prvi napil je g. dr. vitez Bleiweis g. dru. Šlajmerju ter izrazil v primernih besedah veselje, da Brno dobili na Kranjsko izvrstnega kir-rurga in kolego ter unetega Slovana. G. dr. Šl ajme r se je zahvalil hrvatski doftlim kolegam za njih dokaze odkrite simpatije in napil kolegijaluoati. G. dr. M aro lt z Vrhnike je rekel, da je bil doslej kirurgični oddelek Ljubljanske boljnice pri ljudstvu na slabem glasu. Šlajmerjevo ime je porok, da se bode kmalu obrnilo na bolje in govornik mu je v tem zmislu nazdravil. — G. dr. Vošnjak poudarjal je, da še ni dolgo tega, kur so hodili slovenski profesorji, pravuiki iu zdravniki na Hrvatsko, ker tedaj ni bilo ondu dovolj inteligencije. Sedaj pa imajo Hrvatje dovolj svojih moči iu z veseljem nazdravlja dvema navzočuima Hrvatoma in hrvatskemu narodu sploh. — G. dr. Jenko nazdravil je dr. vitezu Bleivveisu, katerega so si slovenski zdravniki izbrali za svojega vodjo, a g dr. Drč pa na- vzočnim kolegam Neslovencem. — Družba ostala je še dolgo zbrana, živo razpravljaje stanovske interese in javna vprašanja. — (Letošnje orožne vaje.) Tretje vojni kor bode imel svoje letošnje vaje v pehotni diviziji, eventueloo v konjiški brigadi. Rezervisti sklicali se bodo za 16 dni in odpustili dne 7. septembra. — (Proti razprodajam.) Ministerstva notranjih rečij, pravosodstva in trgovine ustanovila so komisijo, katera naj bi se posvetovala, kako preprečiti nereelne razprodaje. Zgodilo se bode potrebno upravnim potom, če bode treba pa tudi po zakonskih ndločilih. — (Te ti enaki izkaz o zdravstveuem stanji m os t ne občine Ljubljauake) od 27. marcijado2 aprila Novorojencev jc bilo 28 = 47 7 °/0o, umrlih 24 = 40 7 °/oo. iQ sicer je umrlo 7 oBeb za jetiko, 16 za različnimi boleznimi in 1 vsled samomora; mej njimi je bilo tujcev 0 = 25 °/0, iz zavodov pa 7 = 29 1 °/0. Za infekcijoznimi boleznimi so obolele 4 osobe, 2 za škarlatico, 2 pa za mri pO. — (Nesreča.) V dan 3. t. ni. padla je pol-tretje leto stara hčerka posestnika Jakopa Tehov-nika v o 1 n i c i : 5. aprila: Marija Povž, delavka, 4> let, jetika. Meteorologično poročilo. J r * Čas opazovanja Stanje : barometra j „__1 peratnra v mm. *■ Vetrovi Nebo Mokrimi v uju). * o, m 1*"' 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 729-2 mm. 728*1 mm. 72*^*1 mm. 7*8« C 17*4° C 12-2« C si. svz. 1 obl, si. vzh.i obl. si. vzh. obl. 0 00 m. Srednja temperatura 12*5°, za 8"6* nad normaloto. H)*\a.n.aidslEa, "borza dne 8 aprila t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 94 85 — gld. 94-95 grebrna renta.....„ 94*15 — ,, 9425 *data renta......„ 110 60 — „ 110 65 5°/0 marčna renta ... „ 102*55 — „ 102*60 Akcije narodne banke . . „ 986*— — „ 988*— Kreditne akcije .... „ 310*— — „ 310'— London........ 118'70 — „ 118-80 Srebro......., —'— — „ —'— Napol........„ 943 — „ 9*44«/, C. kr. cekini.....„ 5H2 — „ 5*63 Nemške marke.....58-12«/, — „ 58*20 4<7, državne srečke iz 1 1854 . 250 gld. 13» gld. — kr. Državne srećke iz 1. 1864 . . 100 „ 183 a 50 a Ogerska zlata renta 4U/, .......1C8 „ 40 n Ogerska papirna renta 5°/0......101 „ 75 , Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 122 „ 40 , Zemlj. obe. avstr. 4,/»°/o zlati zast. listi . . 116 , liO „ Kreditne srečke......100 gld. 190 , — , Rndolfove srečke...... 10 „ 98 r — ■ Akcije .mglo-avstr. banke . . 120 „ 1 iS , 2> „ Traraway-drust. velj. 170 gld. a. v..... 239 „ 50 , Pisar kateri je več let pri c. kr. aodniji in v odvetniški pisarnici služil, slovenskega in nemškega uradovanja vešč, lače »lasne. — Cenjeni dopisi pod J. H. na upravništvo »Slovenskega Naroda". MAG GI Mpk*#^ zabela L»,» za juhe pomnoži izredno ukus juhe. Dobiva se v steklenicah po 45 kr. pri Karoln C. Holser-jn ▼ LJubljani. (20-19) Dobra mrva 100 ali več centov se po ugodni ceni proda. Poizvedbe pri oskrbništvu vitezov nemškega reda v Ljubljani, Gospodske ulice št. 18. (402—i) Ivan Mod i c v Novi vasi prudu "-JM (401 — 1) T7" v Kočevskem okraji. V hiši1 je gostilna in prodajal-niča. Pogoji za prodajo so prav ugodoi. Hlia ne da •ventuelno tudi v najem. Več je izvedeti pri lastniku. Trgovskega pomočnika izurjenega prodajalca in veščega slovenskega in nemškega jezika, vtiprejiuein takoj v trgovino a* mešanim blagom. — Ponudbe pod črko .«11. 28** vsprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (394—2) Nakup samo lepih starinskih rečij in novcev posameznih komadov in celih zbirk po najvišji ceni. Naznanjam slavnemu občinstvu, da nakupiijein za bvojo novo filijalo v Poreču razne reči ter je prav dobro plačujem. Kupujem lepo realjano iu s brouovluo kovano poltlitvo, orodje, podobe« barvane bakroreze, atari Dunajaki porcelan, Janke, rokoko-pabalkc, »tare pristne čipk«-, pletene reći itd., potem bele ovratue blnere, dragocene kamene, •taro slatulao In arebrnlno. O takih stvareh kupujem tudi sastavne llatke. Poslujem fleF"~ od danes k večjemu do nedelje popolndue (400) v hotelu „pri Slonu" in sicer od 9. nre sjutraj do ifc. ure popoludne. Pismene ponudbe dobro došle! Z odličnim spoštovanjem SSL; X-.uLfeesi6 Mturinar in c. kr. zapriseženi zvedenec iz Gradca. Fran Herzmansky umetni in trgr©T7"i2a.slri vrtnar v Gradišči št. 10 priredi od cln^ O. do i:*. Jiprihi lWOt3 v steklenem salonu v kazini v korist tukajšnje otroške bolnice. Otvoritev v soboto ob 11. uri dopoludne. Ker ima razstava dobrodelen namen, prosim slavno p. n. občinstvo in vse prijatelje cvetk najuljudneje, da blago« voh- dobrohotno podpirati to napravo. Zagotavljajo, da bode razstava po mnogovrstnosti izloženih cvetk in po ukusni ureditvi Ugajal« vsakemu obiskovalcu, usojam se slavno p, n. občinstvo vabiti v obilno obisko- vanje. Ž odličnim spoštovanjem Fr. Herzmansky. Razstava bode vsak dan od 9. ure dopoludne do 6. ure zvečer odprta. — Ustopnina za osebo !50 kr. — Otroci in vojaki od narednika doli plačajo polovico Preplačila se hvaležno vsprejemajo. (392—.*i) Opozarja se na razglas, objavljen v št. 75 „ Slovenskega Naroda" z dne 2. aprila zastran zagotovi jenja zakupne oddaje, oziroma zalaganja drv za postajo Celovec s Št. Petrom vred za čas od 1. dne septembra 1892 do konca avgusta 1893. Natančne j i pogoji se lahko ogledajo v C. in kr. vojaškem pre-skrbovalnem magacinu v Celovci do dne 31. marca t. i. mej 10. in 12. uro dopoludne. (3no—2) LLuser-jev obliž za turiste. trotovo in hitro upli-VHJoče sredBtvo proti >^S^ kurjim o«enom9 v-^^v v< k u I m-ii. m |nd- , ... platili, petah iu -j£gkWii^^ Veliko drugim trdim Eruskom ^ v ože. T Dobiva1 mi v lekarnah. >-vv priznnlnih pisem je na na ogled v glavni razpošiljalnici: Schwenk-a lekarna (524) Meidling-Dunaj. Priaten huuio, će imata navod in obli?, varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj Be pazi n zavrne vae manj vredne ponaredbe. Pristnoga imajo'T I.|nb-1 i niti J. Swoboda, U. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. Grečel; v Rudolfoveni S. pl. Sladović, F. Haika; v Kamniku J. Močnik-; v Celovel A. Egger, W. rJ'hunn\vald, J. Birnba-cber; v Rresnh A. Aicb-inger; v Trga n» Koroškem) C Memier; v Kol inku F. Scbolz, Dr. E. K u m p t'; v Oorlel G. B. Pontoni; V VVoIi*-berga A. Huth; v Kranji K. Slivnik-, v Rad-goui C. E Andrien; v I drl I i Josip Warto; v Radovi I iei A. Roblek; t Celjl J. KupferBcktnid. izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisfc .Narodne Tiskarne'.