Pojtsuna /rfcrčfa/ičr v pvt&cstht.
Glasilo Obl organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani
Letnik Vili.	V Ljubljani, dne 21. junija 1928.	18. številka.
Prevedba dnevničanev
Neuspela skupščina Glavnega saveza.
(Po pooblastilu m in istrskega sveta je gosp. minister poste in telegrafa odreldil, da se v okvirju proračunske možnosti im na osnovi čl. 66. fin. zakona za 1. 1928/29 postavijo za služitdje oz. zvaničnike 'tisti uslužbenci, ki so postali dne 1. aprila. 1927 na osnovi 51. 306 fin. 'zakona za 1. 1927/28 dneVničarji. S tem se popravi krivica, ki se je zgodila prizadetim ptt. uslužbencem lani zaradi neumevanja pdklicai: Ih fatktoirjeiv.
To je v redu in pravično. Ni pa v redu način, kako se nameravajo postaviti ti dmev-ničarji na prejšnja zvanja. Po našem mnenju je duh zakona 'tak, da bi se morali ti uslužbenci enostavno p r e v e s.t i v zvanja in čin, k'i so ga imeli pred 1. aprilom 1927. Ministrstvo pa se je postavilo na stallišče, da gre iza čisto novo postavitev na lastno prošnjo prizadetih uslužbencev. Do neke mere ibi bilo tudi ,to še razumljivo, nevzdržna pa je zahteva, da morajo vložiti ti dnevničarji čisto pravilne prošnje za sprejem v poštno službo v smislu čl. 12 uradniškega zakona, kakor da niso bili še nikoli pri pošti. To se pravi: kolkovano prošnjo, zdravniški pregled in vse kdlkovane listine (rojstni lisit, domovnico, zdiravniško, nravstveno in šolsko izpričevalo itd.). Ker je v naši direkciji nad 180 taktih dnevničarjev, v vsej državi pa par tisoč, znači to, izžeti od teh že itak silno prizadetih siromakov težke tisočake. Z zdravniškim pregledom vred se mora računati na vsakega najmanj 150 Din izdatkov.
Druga je pa ta: prošnja za novo postavitev je lahko ugodena, 1 a ih k o p a t u d i o d-b i t a. Ministrstvo ima čisto proste roke, koga in koliko jih sprejme. Zato je Oblastna organizacija protestirala proti takemu načinu prevedbe tako pri samem g. ministru pošite, kakor pri Savezu ptt. uslužbencev v Beogradu. Direkcija bo predložila vse v pastavitev takoj, ko prejme vse prošnje. Zato je v interesu prizadetih uslužbencev ,da predlože prošnje in pravilno opremljene ter kolkovane priloge čim prej direkciji, da jih Ibo mogla ta že takoj prve dni julija poslati v Beograd. Zlasti naj pazijo, da ne bo manjkala kaka priloga in da bodo listine pravilno kolkovane, kajti če ne bo kaj prav, bo morala direkcija take dokumenlte vračati, s tem se pa vsa stvar zavfleče. Tovariše upravnike - člane OPO prosimo in pozivamo, da gredo prizadetim dnevničarjem, kateri so člani Oblastne organizacije, vsestransko na roke. Prošnje naj bodo kratke, samo glavne podatke, kdaj je vstopil v poštno službo in kot kaj, da je bil dne 1. aprila 1927 preveden za dnevničarja in da prosi za postavitev v red državnih uslužbencev s činom in zvanjem, ki ga je imel pred 1. aprilom 1927.
Za enkrat pridejo v poštev samo tisti dnevničarji, ki so že bili služitelji in zvanič-niki, pa so postati dnevničarji z lanskim fin. zakonom. 'Iiž miuisitrskega odloka pa je ra'z-vidno, da namerava ministrstvo postaviti tudi ostale dlnevničarje v red državnih uslužbencev po uradniškem zakonu, čim bo ta prva prevedba ktančaina. Kakor že rečen«, naša organizacija je že storila potrebne korake pri svoji central) ter pri ministrstvu in poslanskem klubu, da se ta prevedba čim hitrejše in ugodnejše izvede.
Letošnjo skupščino Glavnega saveza drž. uslužbencev, ki se je vršila od 2. do 4. junija t. 1. v Sarajevu, moramo kot kronisti zabeležiti za neuspelo. iKakor smo v »Poštnem glasniku« že na 'kratko omenili, se ni od naše organizacije sicer nihče udeležil te skupščine, vendar moramo tako sklepati iz vesti, ki jih je prineslo o tem kongresu slovensko dnevno časopisje, In iz zborovanja strokovnega sveta Zveze drž. uslužbencev za Slovenijo, ki se je vršilo dne 10. junija t. 1. v Ljubljani.
Kar se tiče časopisnih vesti, ne sklepamo o neuispelosti kongresa . iz neugodnih vesti, ampak iz tega, da 'ta kongres sploh ni izzval nobenega (bistvenega odmeva v dnevnem, časopisju. 'Nekako istočasno se je vršil v Splitu železničarski kongres, v Ljubljani pa kongres juigoslavamlslkliih 'iinžeinuenjev in arhitektov. O obeh je slovensko časopisje mnogo pisalo, vsak dan je bilo daljše ali krajše poročilo v vseh dnevnikih o predpripravah, o dohodu delegaLjv, o pried/kcinlfcneinoi', O' pjotsa-meznilh referatih itd. O kongresu, o glavnem zborovanju centralne organizacije vseh drž. uslužbencev naše kraljevine pa so prinesli naši 'dnevniki komaj toliko, kakor o zadnjem splašenem konju kje v predmestju. Tako je šla torej največja sta'novska prireditev poglavitnega stanu v državi mimo javnosti in mimo javnega mnenja (neopažena in nezabeležena, kakor da se V obče ni vršila. Za nas je že samo to zadosten dokaz, da kongres ni uspel, da je bilo 'škoda truda in stroškov, kolikor se je vložilo v ta namen, In da so redki optimisti, kolikor jih je še, ostali zopet razočarani.
Vso revščino te skupščine je še posebno podčrtalo zborovanje strokovnega sveta. Morda bomo iz »Našega glasa« kaj več izvedeli, tam niso mogli prikazati pravega pomena te skupščine, da o uspehih sploh ne govorimo. Niti do najaktualnejših in najbistve-nejših vprašanj, ki zanimajo danes jugoslo-'Vainislkeiga državnega Uslužbenca, ni zavzela skupščina jasnega in določnega stališča. O tako važnem vprašanju kakor je revizija uradniškega zakona, se na skupščini skoraj ni razpravljalo. Predsednik ni vedel povedati o tej reviziji razen že znanih domnevanj ničesar, če 'tudi ni iSamo kot generalni direktor državnega 'računovodstva direktni referent finančnega miniilstra, p'o čigar nategu in navodilih komisija za revizijo uradniškega zakona dela, ampak je celo sam član te komisije.
Največji unikum te skupščine pa je bil gotovo ta, da ni bil navzoč na skupščini glavni tajnik Gl. saveza g dr. Djordjevič, ki je šel s finančnim milnlisiHrOm zaradi posojila v London. Nobeno zborovanje nobene organizacije si je težko predstavljati brez glavnega 'tajnika tiste organizacije. Dostikrat se sliši, da je tajmlilk duša dmušltiva. Če kje ito drži, potem drži pri beograjskem Glavnem savezu drž. uslužbencev. G. dr. Djordjevič ni kot glavni tajnik samo duša, ampak tudi glava in pljuča Glavnega saveza. On je začetnik, ini-ciator, kritik, delavec in izvršitelj vsakega dela Gl. saveza. Koliktor in kar je Gl. savez, to je delo in zasluga njegovega glavnega tajnika. Tako bi se lahko kratko reklo: Glavm savez je dr. Djordjevič. Zdaj si pa predstav-
ljajmo skupščino Glavnega saveza brez Glavnega saveza.
'Po našem mnenju je edino tej okoliščini — odsotnosti glavnega tajnika — pripisovati one navidezne uspehe, ki jih je dosegla Zveza drž. uslužbencev za 'Slovenijo v pogledu izpremembe pravil. Za enkrat namreč ni prodrla ideja vertikalne organizacije, katero propagira na osnovi izkustev baš dr. Djordjevič. Sploh ni bilo o tem važnem vprašanju nobenih pravih debat in 'boja, zato se je sploh odstavilo z dnevnega reda. Seveda ,kdo pa naj bi se bil spuščal v boj s slovenskimi priznanimi teoretiki, ko se pa razen dr. Djor-djeviča nihče ne razume na sisteme in pravila organizacije ali se vsaj ne zanima. Predsednik našega Saveza g. Toma Jovanovič se pa sploh ni udeležil debate, ker je bil zavzet na istočasnem kongresu Glavnega saveza ma-bavljalnih zadrug, kjer je tudi predsednik.
Navidezno je torej naša Zveza uspela, da se za enkrat pokrajinske zveze ne likvidirajo im da ostane še pri sedanjem horizontalnem sistemu. Bojimo pa se, da nas sedanji sistem vendar ne privede na zeleno vejo. Kalj pomagajo dtobra pravila, kaj osem pokrajinskih zvez, od katerih se sedem niti same sebe ne zaveda, kaj šele celote! Kaj naj pri-čakujemo od sedanjega sistema, ko vidimo, da ni razen neznatnega napredka v Sloveniji nikjer pravega razmaha in smisla! Ko vemo, da sta za Hrvatsko in 'Slavonijo proti vsem načelom organizacije kar dva saveza, ki, se od blizu pogledana izkažeta za dva navadna konkkirenema konsuma. Ko vemo, da predsednik nekega saveza kot višji uradnik L kategorije ne plačuje članarine, češ da ne zmore! iKo vemo, da ne da neki drugi savez nobene pare v Beograd na račun članarine in da je morda niti zase ne pobira! Ko vemo, da je nekatere saveze videti im slišati samo enkrat na leto, namreč na vsakoletnem kongresu Glavnega saveza, dočim ne spravi drugače tri pare volov nobenega pisma in nobenega glasu iz teh savezov! In tako dalje.
Naša organizacija je lojalna članica Zveze drž. uslužbencev za Slovenijo. Od vse pošte v državi je samo naša in splitska oblastna organizacija včlanjena tudi v pokrajinski zvezi, ker smo poštarji že kot člani poštnega saveza po njem včlanjeni v Glavnem savezu drž. uslužbencev. Mi nismo šli v Zvezo iz potrebe in ne iz dobičkaželjnosti. Šli smo celo proti volji našega strokovnega saveza. Vstopiiii pa smo dogovorno z udruženjem ju-goslovenskega učiteljstva in s savezom finančne kontrole kot tri najmočnejše organizacije slovenskih državnih uslužbencev, da moralno in materialno podpremo Zvezo. Ne moremo ji očitati slabe volje niti neresnega dela. 'Po najboljših močeh in zmožnostih se trudi, postaviti organizacijo držav, usluž-benstva na stališče, ki mu pripada.
Vzlic vsemu pa se bojimo, da ne pojde. Manjka nekaj, česar ravno zaradi svoje teritorialne porazlddltve pokrajinske zveze ne morejo imeti. Glavno je namreč isti skupni interes, katerega daje samo strokovna organizacija. Druga napate je ta, da so se pokrajinske izveze rodile, razvijale in životarijo — v malem. V splošnem so to zveze majhnih društev, katerih 80 odstotkov po občih orga-
nfeadiiislkiili načeMi nOma pravice do obstoda. stva nikdar ne ozdravi, imenovane »pKaniza-
Vedno so manjkale v Zvezi močne in velike organizacije, ki imajo svoje strokovne centrale v iBeogradu, vedno pa so našle pri njej zatočišče ra'zne frakcije in separatistični od-cepki, ki ne poznajo in priznajo 'glavnega principa organizacije:	enotnosti, edinstva
in solidarnosti pripadnikov istega stanu, iste stroke.
Sine ira in studio smo to napisali. Zveza
cije (učiteljstvo, pošta, financa) so dale za lansko skupščino recept iza zdravila. !Pa je šel menda v arhiv, oziroma zahtevajo, da bi bile 'te organizacije zdravniki im lekarnarji. Sodimo pa, da 'bo treba v eno ismer nekaj ukreniti, zakaj članstvo postaja nestrpno, kako se obrestuje kapital, katerega vlaga v organi-začno edimico, ki je včasi edino pribežališče nekaterih drugače osamljenilh, brezponiernb-
holeha na tem in brez radikalnega preustroj- nih in. nepotrebnih društev.
Uradni prostori naših pošt.
DVORANA NA GLAVNI POŠTI.
Po Jaroslavu Humlbergerju — Jernejko izpod Golovca.
V zimskem času bi me poznali, kaj je prav za prav veža glavne pošte. Na vsak način bi pa rekli, da je veža glavne pošte velika ogrevalna dvorana. Reveži z omotanim šallom Okoli vratu, policiji več ali manj znani tipi, hodijo v kolodvorske čakalnice, kjer je to bolj proletarsko in kjer se dajo dobro uveljaviti gesla marksizma. Vse dirugače pa je v veži glavne pošte. Semkaj se hodijo gret tudi .siromaki, katerim se vidi, da so imeli lepše čaise za seboj. Lahko si jim čita! na čelu, da so v konkurzu usode. Taki ljudje si prineso košček špehastega časopisa in se de- i lajo, kakor bi imeli ondi kaj posla. Ali pa sedejo za mizo im pišejo ves božji dan eno pismo. Pisma, Iti niso nikdar oddana; so brez konca in brez naslovnika. Ali pa hodijo okoli dmireženih okenc in se delajo, kakor bi 'čakali na odgovor od maršala Suna is Kitajskega. Poštni uslužbenci ji!h izženejo pri enih vratih, pa se ukradejo skozi druga nazaj. Gledajo ljudem v pisma in časnike, hoteč se seznaniti ž njimi. Oprezujejo pred okenci, kjer se izdajajo Časniki in poste-rest ant e pošiljke. Ko se nekoliko ogrejejo, se dvorana izprazni in šele tedaj si človek dvorano lahko natančneje ogleda.
Najživahneje je tu zjutraj in zvečer. Zjutraj se pričenja v dvorani prevzemanje pisem. RaZiličnb umitonmiraui uslužbenci odklepajo pisemske predalnike in pobirajo korespondenco iz njih. V dvorano prihajajo ljudje po znamke, po poste restante pisma im vajenci po denarne nakaznice. Občinstvo pohaja in kramlja, za okenci pa slišiš tehtnico in 'lakonične odgovore uradnic. Iz dvorane drže stopnice v prvo nadstropje, kjer se nahaja blagajnica. V njej se stekajo velike vsote denarja, milijon na dan, pa rajši več. To je veletok iz neštetih virov, prava slika živega toka človeškega dela. V dvorani se tudi sprejemajo paketi, zasebniki oddajajo posamezne kartone, tvrdke pa v velikih skupinah. Pisma se pobirajo iz nabiralnikov skoraj vsako ufo. Dnevno se dvigne iz mjilhi nad sto tisoč pisem in dopisnic. iZa prodane pisemske znamke se strži dan na dan velika Vsota. Gospodična va!m vljudno stehta pismo in pove, koliko stane pismo v Toplice im koliko v Argenti-nijo.
Veža .sama je prava dvorana z jako visokim stropom, morda zato, da gredo Vzdihi kar mogoče visoko. Strop je steklem, v dvorano gleda zakajeno, neumito nebo. Sterne so okrašene z ornamenti kakor čepice slug. Temačno je v dvorani, pa toplo. Zdaj pa zdaj vzcvete lahen usmev mladi dami, ko dobi parfumirano poste-restante pismo z znano pisavo.
Najzanimivejše je vsekako v sredini dvorane, namreč mize. Pri njih se shajajo ljudje, da pišejo pisma, dopisnice in razglednice. Tam vidiš, kakšno vrsto pisem ima kdo najrajši. Ljudje, katerim se zmeraj mudi, čečkajo kar na dopisnico, k( ima to lepb lastnost, da je že naprej franki rana. Samo če je ne pozabiš vreči v nabiralnik, pa je vse prav. Pisma se pišejo največkrat v družinskih za-
devah. Tudi ljubavna pisma imajo tu svoj začetek. Oni, ki so v svoji korespondenci najrajši rabili zalepke, zabavljajo na tihem, da jih naša poštna uprava Še zdaj ni izdala. Razmeroma malo ljudi piše v poštni dvorani razglednice. Zanimivo je tudi, kakb se piše in kakšno navado imajo Hjudje pri pisanju. Navaden človek sedi in »vzame pero v .svojo desno roko«. Poštno pero je erariono ter škriplje in praska, da te ušesa bole, tinta se suši hitreje kakor viri državnih subvencij. Državljan tiho prekolne poštno upravo in piše nadalje s svojim svinčnikom. Drži ga kh-kor žezlo v dokaz, da mu ni treba prositi naklonjenosti poštne uprave. Na to upre pogled na popisani papir svojega soseda. Sosed vzravna glavo in pogleda postrani državi lana. Ta obme urno glavo v strani in se dela, kakor bi lovili misli z Vojaka, ki gre mimo njega. Potem piše. Po prvemi stavku si oddahne in ptreimi'šfl)a, kakb bi dalje. V tem prlide neznatna oseba in reče: »Prosim, gospod, ali mi morete dati 50 par za znamko? Pišem domov po denar, pa mi manjka pol dinarja.« To oloveče se bavi specialno s poštnim, prosjačenjem in vsakdo mu odrine namesto milodara znamko. Laži-pisec dobi 50 par in zagotavlja, da je medtem čisto pozabil, kaj je hotel pisati. Navsezadnje spiše pismo in skrbno napravi naslov. Krakar nalepi znamko vselej lepo v desni zgornji kot, da ne škoduje Pitagorejevemu zakonu. Drugi zopet nalepi znamko poševno, kar baje znači »ljubim te«. Tega ne vedo, kateri se za to ne brigajo. Nekateri skriti pesnik1! hodijo v dvorano pisat verze, ker pošta vse prenese. Videl sem že sam takega stihotvorca, ki je stoje pesnikova!, a verzi so mu rasli pod roko kakor gobe. Da mene ne boste sulmili, lahko prisežem, da ta članek ni bil napisan v poštni dvorani. Jaz sem imel zmeraj strah pred nekim bradatim poštarjem, kH je tamkaj tudi moje študije motil s svojimi sumljivimi pogledi.
POŠTA — BERAŠKO PRENOČIŠČE.
V hotelih prenočujejo ljudje iz 'boljših krogov, po gostilnicah srednje premožni tujci, berači pa po hlevih in skednjih. Pri nas se je pa dogodilo, da je prilezel star berač prenočevat — v poštni urad,. Bil je mrzel zimski večer, ko tiče ljudje doma pri topli peči. Na tukajšnjo pošto je prištorkljal berač z malho na rami. Postal je v prostoru za stranke, vrgel vrečo na tla ter se naposled žleknil po golih deskah. Ležišče je bilo vsekako slabo, a berač bi bil vendar tamkaj prespal in presanjal dolgo zimskb noč, ako bi ga ne bilo opazilo čuječe uradno ako. Skoraj s silo ga je bilo treba iztirati. Na vse načine se je upiral deložaciji ter zagotavljal in trdil, da je večkrat že nočevall v tem hlevu, kar mu je gospodar že pred leti dovolil. A vse za-isltbuj! tiskati je moral prenočišča pod drugo streho.
Naslednje jutro se je raznesla po vasi novica, da je hotel berač Boštjan prenočiti na pošti. To je na prvi pogled skoraj neverjeten dogodek, a je čisto iresničan in tudi razumljiv. Dokler bo poštna uprava za poštne prostore jemala v najem hleve in brloge, bodo še skušali razni taki berači 'Boštjani prenočevati na poštah. Tu Vidimo, kako malo se gle-
! OSETETTEFOILM.
I Pravijo, da društvo »obeniižjih aima sreče s svojimi podeželskimi sestanki, j Pravijo, da je šel en delegat na Jesonire, drugi dan so se pa vsi db zadnjega prijavili ; v — Oblastno organizacijo.
Pravijo, da je drugega delegata zmešalo ! Grosuplje. Peljal se je na sestanek v Ko-j čevje, pa je prišel v — Višnjo goro. Da se j niso nižji uslužbenci zastonj zbrali na *e-; stanek, jim je razložil pomen organizacije I naš zaupnik. Drugi dan so bili že vsi v OPO.
Pravijo, da je tretji delegat sklical sesta-j nek v Tržič, pa so mu tržiški tovariši nižji I uslužbenci odpisali, da naj si prihrani pot • in stroške, ker so že vsi člani OPO.
Pravimo, da je to res hudo.
j
I
♦
♦
I
*
l
0
1
♦
i
I
i
da pri najemanju poštnih uradnih loklalov na državni ugled. In vendar je pošta ena najvažnejših državnih ustanov, ki donaša državi vsako leto lepe milijone ter služi v prospeh narodne prosvete, trgovine in industrije. A Mudi' s stališča higiene so taki pošitlnfi brlogi vredni vse obsodbe. Zdravje vsakega še tako čvrstega in trdnega poštarja je izpostavljeno raznim smrtnim boleznim. Malo socialnega čuta kažejo ljudje, ki najemajo Vlažne in temne luknje za uradne ibkale, v katerih mora uboga poštna para opravljati leto za letom odgovorno in težavno svojo službo. Bridka resnica je, da se za zdravje človeka-urad-nikia odločilni gospodje nič ne brigajo. Živimo v prosvetljeni dobi. 'Pri slednji zidavi In to 'tudi po kmetih se gleda na to, da ima hiša svetle, solnčne, suhe sobe, ki so prvi* pogoj človeškega zdravja. A če je telo zdravo, je tudi duh čil in bister, kar vse skupaj najbolje vpliva na uradno poslovanje. Koliko naših mladih tovarišev in tovarišic je leglo v prezgodnji grob zaradi nezdravih uradnih prostorov, v katerih so si nakopali kal neozdravljive bolezni.
Vlada obeta, da bo v 10 do 15 letih zidala za pošte državna poslopja. To je vse prav in pametno. Ali nujno potrebno je, da se čim preje presele poštni uradi iz vseh današnjih beznic, brlogov, lukenj in hlevov v solnčne, suhe in zdrave, človeškemu zdravju in državnemu ugledu ustrezajiočfe prostore.
IZBOLJŠAJTE URADNE PROSTORE!
Da imamo poštarji med vsemi državnimi uslužbenci najslabše lokale, je znana resnica. Žalostno je dejstvo, da se poštni uradi toli-ktrat selijo iz boljših v slabše lokale. Tako sc je tudi 'tukajšnja pošta premestila iz lične nove hiše v starinsko kmetiško podrtijo. Zdaj uradujem v temačnem, vlažnem lokalu, bolje rečeno luknji. Služba je mučna. Celo občinstvo viha nos in obsoja ta brlog. 'Sprožilo se je vprašanje med vaškimi veljaki, da bi se prizidala pritlična hiša h gasilskemu domu, ki stoji ob glavni cesti v bližini ponosnega šolskega poslopja. Idejo so ljudje z veseljem pozdravili. V novi hiši bi bila občinski in poštni urad. Da je 'tedaj poštna uprava rekla eno besedo, pa bi bil pošti zasiguran suh, svetel prostor za leta in leta. Tako je pa vse zaspalo. Želeti je, da bi gg. inšpektorji posvečali več pozornosti poštnim prostorom, da ne bomo več uradovali po mokrih brlogih, kjer si izpodkopujemo zdravje, naše največje bogastvo pod božjim solncem.
QQQGQQGQQGQQQQQG
^Najsrčnejša želja in cilj vsakega vestnega nameščenca mora biti „Poštni dom1
OOP
>	V7>	%▼# %

Izjava.
Podpisani Matevž Božičev, poštni zvanič-nik, Maribor I. izjavljam, da nimam povoda Francu Žnidariču in Vilku Smerduju, poštnima uradnikoma v Ljubljani, očitati, da bi na Klavni skupščini Oblastne organizacije pošt., .telegrafskih in telefonskih uslužbencev, ki se je vršila dne 15. aprila 1928 v Mestnem domu v Ljubljani, kot člana verifikacijske komisije pri verifikaciji pooblastil nepravilno postopala.	Matevž Božičev.
KOMENTAR H GORNJI IZJAVI.
Izjava je odmev dogodkov z glavne skupščine OPIO. Kakor iznano, je g. Božičev takrat javno obdolžil verifikacijsko komisijo .sleparstva. Jasno je, da tako hudih očitkov ne more prenesti niti najpohlevnejši. Zato se je maralo iskati zadoščenje pred sodnijo. Pri razpravi je g. Božičev izjavil, da nima povoda in da tudi mi imel namena žaliti. Ker prizadeta člana nista zato tožila, da se obsodi človek, ki je kljub vsemu končno le stanovski tovariš, in ker je obsodba poniževalna, najbolj pa za drž. nameščenca, je prišlo do zgo-
Joja:
Spomini na Trst in morje.
n.
'Pozno .popoldne sem stal nekoč na robu pomola Sv. Karla. Morje je bilo izired'no razburkano in nemirno. Vreme je bilo sicer mirno, brez običajne burje, toda v zraku je plavalo tako nekaj težkega, k tlom tiščečega, kakor pred nevihto. Marsikdaj sem opazil, da kadar je divjala skozi mesto silovita barja, je ležalo morje čisto mirno.
Ta dan je bito ravno narobe: Zunaj je tiščala neka posebna, sumljiva tišina — mir pred viharjem'— na morju pa vihar, kakršnega dotlej še nisem videl. Za hip — nekaj sekund je ležalo morje tiho1 in mirno. Nerazumljivo šepetanje in razburjenje je šlo čez valove, kakor da niso čisto natanko razumeli, 'kaj jim je zapovedal njih mogočni gospodar. Nato pa so se dvignili na mah, pognani od tajne podzemske sile vsi na enkrat, da so se združili posamezni valovi v strašen veletoč, ter butnili z neznasko močjo ob obalo in na pomol. Jaz pa sem stal v nemem občudovanju, bičan od valov in moker, in bilo mi je, kakor dla hi bil poškropljen z blagoslovljeno vodo ...
raj navedene poravnalne izjave g. Božičeva, ki mora tudi plačati vse stroške.
G. Božičev torej ni imel povoda, očitati •kakih nepravilnosti, kor ve, da ne more imeti pooblaščenec istega števUla pooblastil, ako se uniči eno, ker je od osebe, ki mi več član, ali ako ena oseba izroči dvema osebama pooblastila, da se ne moreta priznati dva glasova eni osebi. Vse to je on vedel. Cernu je bilo potem potrebno razburjenje z neresničnimi dejstvi na občnem Zboru? Odgovor je lahek: (i. Božičev je kot voditelj moral najti povod, da podžge svoje tovariše, ker drugače bi kljub sklepu pri Lozarju, da zapuste zborovanje, ako se ne bodo uveljavile njihove zahteve, najbrže mu sledilo le par tovarišev radi impozantne skhpščine. Zato je potreboval »šlagerja«. Samo govori, ako tudi nisi prepričan, ali ako mogoče dobro veš, da ni res, samo govori, nekaj se le prime!
Za članstvo pa je to zopet dobra šola, da ne verjame vsakemu. Pogrešali smo samo isatmazaveisltfii ipasaimeznflkoiv, k« bi se prej sami prepričali ali vsaj zahtevali pojasnila.
Stvar je pripomogla k vz go j i in zato ni bila brezplodna.
Pred menoj je stal mož, Okoli tridesetih let, ves črno oblečen, v najgloblji žalosti. Stal je mirno, s sklonjeno glavo, z brezizraznimi očmi je nepretrgoma buljil na eno in isto točko v morju. V desni roki je držal majhno, lično beležnico, ki jo je delil s prstom na dva dela. Sprva sem sodil, da je •pesnik, ki se z vso občutenostjo predaja občudovanju morja, katero morda prvič vidi. Nenadoma pa se odkrije, poklekne na mrzla, mokra tla, pokrije si z rokami obraz in začne kiočevi-to ihiteW, malo knjižico, ki je biiJa mokra že od valov, je močil še s solzami. Končno je prešlo njegovi ihtenje v stokanje in vzdihovanje.
Ko se je navidezno pomiril, se je zopet nenadoma vrgel po vsej dolžini na mokra kamenita tla, čisto ob robu pomola, tako da je visela njegova glava preko roba doli v morje. Takrat skočim še enkrat k nijemu, ga tresem, hočem ga dvigniti, kličem mu na uho vse mogoče — nič. Onesvestil se je ...
Ko sem se trudil, da bi ga dvignil ali ga vsaj malo odmeknil od roba pomola — zakaj z najmanjšo 'kretnjo bi lahko zdrknil v •morje — je prihitel še neki gospod. Skupaj ga •dlvrgueva tar ga zavlečeva nekaj m etrov strani Od roba ,da je slonel s hrbtom na kameniti klopi. Vitek, suh človek, bled vdrt obraz z globoko vdrtimi očmi. Malo knjižico
To in ono.
Honorarji za pisce »Poštnega glasnika« v drugem četrtletju se izplačujejo od 20. do 25. junija t. I. Ljubljanski dopisniki naj se javijo s pobotnicami brez zneska pri upravniku lista gosp. Karlu Cehu na direkciji, r/.venljubljanskim pa pošljemo zasluženi honorar po 'pošti.
Ob priliki napredovanja v višjo skupino so darovali blagajni svoje edinstvene Oblastne organizacije tov. Zofija Rakovec in Valentin Zablačan po 100 Din; tov. Pepca (Makuc, Matilda Kogoj, Ciril Kokoišar im Pav.el Kandus pa po 50 Din. Vsi so od pošte 'Maribor 2. Iskreno se zahvaljujemo in kličemo: Živeli zavedni in ihvalefini člani!
Kaj veleva dolžnost zavednemu bralcu »Poštnega glasnika«? Da naroča in kupiUje samo pri tisi ih tvrdkah, ki inserirajo v našem listu, in da se pri naročilih sklicuje na oglas tvrdke. Na primer Na Vaiš oglas v »Poštnem glasniku« naročam... itd. Naša parola mora biti; Kdor nas podpira, podpirajmo tudi mi njega!
Smrt uradnika- bogataša. (Dne 110. t. m. je umrj
v Beogradu igeneralni ravnatelj dri/Javnih železnic Mihajlo lllič. Bil je več let narodni poslanec, financ. minister, minister javnih del, zastopnik vojnega ministrstva in ekspert na mirovni konferenci v Londonu. Ta so vsekako najvilšje državne službe, a vendar se človeku čudno zdi, kako je mogel lllič nakopičiti tako bogastvo, da je bil za iPalšičom najbogatejši človek v Beogradu.
Osebne vesti.
Postavljeni: za pogodbene poštarje: Anton Ungar v Draškovcu, Stjepan Larusak v Podturnu in IFiranc Križman v Strugah na Dolenjskem.
Premeščeni: pb. H/4 Leopold Sirnik z Ljubljane 2 na Maribor 2, Marija Porenta z Velikih Lašč na Ljubljano 3 in Štefanija Žuljan z Ljubljane 3 v Velike Lašče; pb ur. H/5 Ljubica Glaser z Ljubljane 2 na Ljubljano 1, Vera Urbančič z Ljubljane 3 na Ljubljano 1, Janez Gselman iz Ptuja v Mursko Soboto, Mara Hafner z Ljubljane i na Maribor 1, Roz amil a Lutman z Ljubljane l na Maribor 1, Vladimir Šenk, Franjo Pipan in Karel Arko z ravnateljstva na Ljubljano 1 ter Hinko Fajdiga z Ljubljane 2 na Ljubljano 1; telefonistka ilH/3 (Nada Tomažič z Gornjega grada na Ljubljano 3 in priprav. 11(1/4 Apolonija Žagar z Ljubljane 1 v Zgornjo Kungoto.
Prestanek službe: pb. ur. II/5 Franjo Suhač na Ljubljani 1 je podala ostavko na poštno službo, telefonistka fiII/3 iBoleslava (Horvat v Slatini Radencih je pa odpuščena.
Umrli: zvan. 1. skup. Andrej Drevenšek v Ptuju.
Poroke: uprav. 11/3 Ivan Bregant na Bledu I s pb. ur. 11/4 Mihaelo Killer iz Kranja, upravnik 11/3 Josip Turk v Brežicah z Marijo Štigl, pb. ur. H/3 Hilda Lichteneker v Brežicah z davčnim ur. IM/4 Zoranom Vrtovcem in zvan. 3. skup. Franc Vin-kovič v Ljutomeru s Pavlino Kosi. ____________
je držal še v Udbo krepko v roki in njegov prst je bil še vedno potisnjen v neko določeno stran. Zdelo se je, da je vsa tragedija tega prizora bila napisana na oni strani
Prišel je kmalu k zavesti, dvignil je oči, pogledal na kratko oba, nato proti mestu. Zdelo se je, da se je tu spomnil, kje je, kaj ga je prignalo k morju in kaj se je ž njim zgodilo. Blažen, udan smehljaj je zakrožil., okoli njegovih usten, ki ni potom več izginil z obraza. Dihal je globoko in hitro, kakor da se je zbudil iz težkih, grdih sanj. -Gospod, ki mi je prihitel na pomoč, ga je izpraševal, kako se počuti, toda smehljaj je bil njegov edini odgovor, (končno je s težavo iztisnil besedico »grazte«. Drugače se ni za naju nič zmenil. Sedel je nepremično, kamor sva ga bila položila, s svojim blaženim smehljajem je razodeval: meni je dobro tukaj-, lahko me pustita pri miru. Tako sem tudi storil, zakaj čutil sem, da se že vse vrti okoli mene.
Še sedaj se čudim, da se nisem zgrudil tudi jaz. Že dva dni sem imel mrzlico, posebno močmio tisto popoldne. Zdaj se spomnim, da se mi je zdela takrat vsa dogodivščina sama ob sebi umevna. Tako miren sem bil na zunaj, pa je bil le videz, samoprevara. Zakaj s težavo sem se privlekel idiomov, kjer sem brez zavesti in v vtročici padel na po-' steljo.
Gospodarstvo.
OBVESTILA GOSPODARSKE ZADRUGE.
Pravočasno naročanje premoga.
Trboveljska premagokopna družba mas je že sedaj obvestila, da bo nastopilo to leto mnogo p-rej in znatno večje pomanjkanje vagonov ter da bo izato to jesen in zimo dobavljala premog z znatnimi zamudami, talko da bodo naročniki -morali po 3 4 ali še več tednov čakati na premog. Zato opozarjamo vse člane, da v lastnem interesu pravočasno, t. j. v poletnih .mesecih »umij, julij in avgust naroče -za zimo potrebno količino premoga. Že v pretekli eimi ,1937/08 se je pomanjkanje vagonov v mnogo večji meri občutilo kot prejšnja leta, yendar nam ie lani iz raznimi -prošnjami, intervencijami itd. uspelo, dobave -premaga pospešiti. 'Prihodnjo zimo pa žalibog intervencije in prošnje pri T. P. D. ne bodo veliko zalegle. Zato naročite vsi pravočasno preimbg.
Kot dosedaj -naj tudi naprej naročajo člani premog vsaj 10 dni prej, preden jim poide stara zaloga, ker le v tem slučaju -moremo v redu in točno ustreči. Pripominjamo, da je premog v poletnih •mesecih lepši in bo-ljši ter se da radi lepšega vremena bolje skladiščiti in da zadruga lažje raznim željam glede dostave, -časa itd. ulstrelžle. .
Tudi oni člani, ki bodo rabili premog v septembru ali -prvi polovici oktobra, tjaj naroče radjt sigiuirmo-stii premog v avgustu, potem bomo v stanu jim ga pravočasno dostaviti. Ravnotako- naj se
člani preskrbe -že v poletnih mesecih « drvmi. Drva so jako lepa, zdrava, suha in brez okroglic.
Cerna premogu in d rvam je -za enkrat ostala neizpreimenjena.
PREMOG IZ RUDNIKA PEKLEN1CA.
Prometni -zavod za premog v Ljubljani nam eter i ra premog iz rudnika Peklenica v M-urskem Središču. Ta premog je po kalorijski vrednosti nekoliko šibkejši od trboveljskega, na pogled izgleda slab, dejaiinsko pa nima žvepla, je brez kamina in blata. Pri uporabi pogori popolnoma ter pušča le b% pepela. Gori ,pa z visokim plamenom ter ne dela žlindre. Po praktični uporabljivosti je ta premog več vreden ko trboveljski, dasi je znatno cenejlši.
Po zunanjosti pr ornoga ne smemo soditi. Šemt-janževec izgleda od vseh premogovnih kvalitet najlepše, je ,pa za našo uporabo najslabši. Člani nabavjljailne zadruge državnih -železnic, ki so premog iz rudnika Peklemica naročili in poizkusili, ga -zelo hvalijo.
Načelstvo je pripravljeno, naročiti -za poizkuš-njo eden ali dva vagona, če se prijavi -zadostno število reflekta-ntov. -Vsi člani, ki bi morda ta premog naročili, naj se ali osebno izglase v pisarni zadruge ali pa naj izpoln-ijo seznam, ki kroži po poištah.
Cena premogu bo za enkrat od 350—360 Din od tone, na dom postavljene.	____________
Domske plašče
pač ni kupiti preje, dokler se ni videla krasna izbira plaščev (modelov) tvrdke F. LUKIČ v Stritarjevi ulici, ki nudi višek elegance v teh oblačilih.
Za nakup vseh pisarniških potrebščin se priporoča
tvrdka	so
M. TIČAR. Ljubljana.
Šelenbur jova ti'. 1 In Sv. Petra cesta 26.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, L3UBL39H9
. Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
A. Škedelj. Ljubljana
Stari trg 11 a
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice in papir
NA DROBNO!	NA DEBELO!
FOTO-ATELJE
K. ST AUT, LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 1/11.
Daje poštnim nameščencem
10% popust
za vse vrste slikanja. — Fotografije za legitimacije izvrši takoj.


Solidno blago se samo hvalil
Solidno blago — najcenejše blago [ Pri tovarni
1.1. Naglas, Ljubljana
se o tem vsakdo točno prepriča. Velika izbira pohištva, zaves in preprog.
SS* I« •V' 1*: o	N? tJL m
urar in draguljar
Ljubljana, Dunajska c. 9.
(V bližini gostilne pri Figovcu)
Zlatnina, ure, srebrnma; budilke; stenske ure — China sre rni predmeti za darila. Cene konkurenčne — Cene konkurenčne
PAP1ROGRAF1JA
druiba z o. z.
LJUBLJANA, Gosposvetska 10.
En groš prodaja papirja!
Stalna zaloga vseh vrst papirja!
Konkurenčne tovarniške cene.
Razširjajte „Poštni Giašnili"!

FRAN ŠKAFAR, Ljubljana
Rimska cesta 16.
Teltfoi II. 2823.	Poit. tiran. rač. 13717
Stavbeno in pohištveno mizarstvo.
Zaloga modernega pohištva in amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
Tujec Evgen
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
ČTflMPILJE E T
fant. černe'! k
^Ljubljanski/ J
l
Dobro in poceni kupite samo:
nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanterijo, potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače, sedlarje in tapemike, razna mila, kravate pri
JOSIP PETEUNC. Ljubljana
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
„RADIO“
FRANC BAR
LJUBLJANA, MESTNI TRG5
TVORNICA PERILA
PETER PIRC & Co.
LJUBLJANA. S«* Petra c. št. 25
priporoča svojo bogato zalogo damskega perila, vezenin, čipk itd. od najcenejše do nafmejše vrste.
Članom gospodarske zadruge na obroke.
FIRNEŽ, BARVE, LAK, EMAJL
m vse v stroko spadajoče blago,
DOBRO IN CENO KUP*! DOBRO IN CENO
pri
d z towarna 0|ia- laka ■" barv I ICLJIC £cmKI o.z. Ljubljana-Medvode Lastnik: Franjo Medič.
Izhaja 1., 11. In 21. v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, «Btr. M Din za pod lota. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834.
Rokopise je pošiljata uredništvu »Poštnega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulaml 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Z« «OM. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani, izdala in urejale Joško Jakše v Ljubljani. -Za »Narodno tiskam«. Fran Jezeršek v LJubl/cmi.