Številka 34! TRST, v četrtek 12. decembra 1907 Tečaj XXXII gjmr IZHAJA VSAT2I DAN. "»8 tuši ob retieljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številk«' se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink) ▼ nirogih toVaki.rrii.il v Tr-tu iu okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, M. Petru. Sežai.i, Nabrežinf, fciv Luciji, Tolminu, Ajdovščini, I'o»iojni, Dorn^ergu, Solkanu itd. CE>~ E OGLASOV se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke 21 t irm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; za osmrtnice, zahvale, poslan ce, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglaee v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka na-Oaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema „Irseratni oddelek uprave EdinostiJ. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". tnos Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je NAROČNINA ZN3.ŠA za vse leto 24 K. pol leta 1- K, 3 mesece ♦> K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozirr\ saročnina na nslelisfco izd3nj8 .Edinosti' stane :cs;oiemo k5-20,poilsta 2*te si jo vstvarili sami v obrambo SVOjill koristi ! Narodna delavska organizacija. BRZOJAVNE VESTI. Delegacije. DUNAJ 11. „Zeit" pišo, da bodo delegacije sklicane na 19. t. m. Imenovanje v poštni službi. DUNAJ 11. Današnja „Wiener Zeitung" je objavila: Trgovinski minister je imenoval poštne kontrolorje Alojzija Pallaicha, Viljema Kaderaveka, Ivana Kutaleka in Karol Husaka v Trstu višimi poštnimi kontrolorji, poštnega kontrolorja Edvarda Niederkorn v Trstu poštnim adjunktom in poštnega upraviteljg Adal-berta Zelena v Tržiča višim poštnim kontrolorjem v Puli. Srbska skupščina. BELIGRAD 11. Skupščina je nadaljevala debato o umorstvu na bratih Novaković v be-ligrajski policijski prefekturi. Razdelitev Noblevih nagrad. STOKHOLM 11. Radi smrti kralja Oskar ja se je vršila razdelitev Noblevih nagrad brez običajnega ceremonijela. Prejeli so nagrade: za liziko Michelson (Cikago), za kemijo Buch-ner (Berolin), za medicino Laverao (Pariz) in za slovstvo Kipling (London). Kriza na Portugalskem. LIZBONA 12. Na raznih političnih shodih se je hudo napadalo ;kralja. Voditelji strank so izjavili, da so sklenili v obrambo svobode podvzeti skrajne mere. Pruski prostolo naslednik pri knezu Bfllowu. BEROLIN 11. Prestolonaslednik Fride-j rik Viljem je danes opoludne obiskal držav-! nega kancelari a kneza Bulowa. Švedska banka. STOKHOLM 11. Državna banka zviša i od jutri naprej diskont od 6 '/s Qa 7 %• Kolera. CARIGRAD 11. V lazaretu Ebusad ob j Rdečem morju so konštatovali en slučaj ko-ilere. Parlament pogorel. \VELLINGTON 11. (Nova Zelandija) i Požar je upepelil parlamentarno palačo. Rusija. Duma. PETROGRAD 11. Finančni minister Ko-kovcev je na včerajšnji seji dume dal pojasnila o proračunu te izlasti naglasal potrebo reforme davčnega zistema in potrebo preos-novanja proračuna. Čeravno je Rusija obdarjena od narave z neizmernimi bogastvi, je vendar le uboga. Minister je naštel potrebno povišanje kreditov za posamična ministerstva ter rekel, da znašajo izredni stroški okolu 204 milijonov. V pokritje izrednih stroškov pri-maojkuje okolu 195 milijonov, ki jih bo treba najeti s posojilom. Vsled vojne in dogodkov zadnjih treh let je bil kredit Rusije občntno oškodovan in zato je treba, da je sedaj predmetom posebne pažoje. Vendar niso radi tega ruske finance omajane. Vsa znamenja kažejo, da zadobi ruski kredit zopet prejšnji ugled. PETROGRAD 11. Na današnji seji dume je posl. Miljukov kritikoval finančno politiko vlade. Ob živahnem odobravanja je odgovarjal finančnim inister Kokovcev. Zbornica je na to vsprejela predlog, da preide na dnevni red. nakar je bila seja okolu 11 in pol ure zaključena. In zopet Hruipirstvo! Povedali in pokazali smo že včeraj, kake čudne pojmo im&jo ra^i tržaški socijalisti o krumirstvu. Pravzaprav oni prav dobro vedo, da so krumirji le oni delavci, ki so najeti od drugje v Bvrho, da nadomestujejo štrajkovce in s tem pokazijo štrajk. Ali v danem momentu se našim socijalistom zljubi na padati naše poštene slovenske delavce z grdo-donečo besedo „krumirji" ; s tem hočejo doseči dvoje: prvič grditi pri nerazsodni masi delavce, ki se ne nahajajo v njihovem taboru, in drugič iskati kot dobri strategi v tem krumirstvu41 eventualno retirado. Ampak kaj pravzaprav hočejo socijalisti od naših slovenskih delavcev ? Kaj naj ne delajo, da ne bodo „krumirji" ? Socijalisti argumentirajo tako : Mi smo sestavili spomenico z nekaterimi postulati, smatrali sinu sedanji moment ugodnim za štrajk in zato štrajkamo. Slovenski delavec pa, ki bi si upal dvomiti o vpravičenosti kakega našega postulata, ki bi tvegal imeti pomisleke o ugodnosti momenta za štrajk in ki bi se ne pokoril ukazu najvišjega socialističnega vodstva ter ne štrajkal — anathema sit. Tako torej usiljujejo ti novodobni papeži svoje mnenje. Proglašenje „krumirstva"' je torej liki srednjeveški anathemi čisto navadno kulturno nasilstvo. Socijalisti so sestavili spomenico, v kateri so zahtevali uvedenje legitimacijskih listkov. Ta zahteva ima namen, da postane delo težakov pravcat monopol v rokah socialistov, ker oni bi le smeli izdajati take legitimacije. Slovenski delavec bi bil izključen od tega trusta. Da je to namen legitimacijskih listkov, je rekel dovolj jasno posl. Pagnini v interwiew z nekim sotrudnikom lista „Indipen-dente", ko je trdil, da so legitimacijski listi naperjeni proti ljudem „calati gin a Trieste"'. Ste pa li kedaj slišali, da bi hoteli socijalisti monopolizirati delo proti priseljencem iz kraljevine ? Narobe, nedavni socialistični sestanek v Vidmu je ravno dokaz, da se hoče pospeševati to priseljevanje „regnicolov." Socijalisti torej ovirajo na eni strani z vsemi možnimi sredstvi priseljevanje Slovencev;! a na drugi strani pospešujejo priseljevanje laških podanikov. In v očigled temu nepobitnemu dejstvu imajo še ti ljudje drzno čelo zahtevati od slovenske pare, naj jim pomaga v lastno pogubo !! Ker pa niso samomorilci, za to se jih imenuje krumirje ! Kar se tiče drugih gmotnih zahtev, izra ženih v spomenici, umevno je samo ob sebi in ni treba pač dokazati, da tudi slovenski delavci soglašajo s temi postulati. Toda ni zadosti, da se stavi take zahteve in da se v dosego istih začne boj. Boj mora biti namreč tudi sam ob sebi opravičen. Opravičen pa je boj le tedaj, ako je zadosti garancij, da privede do zmage. Tu pa vidimo, da je socijalistična stranka stopila v gospodarski boj, v štrajk, z naravnost neverjetno lahkoinisljenostjo in nerazsodnostjo. Prignala je svoje ljudi v štrajk, v brezdelje, bedo kakor, da bi slo za kak sport. Če se pa tvega toliko eksistencij in prevzame tako odgovornost, treba natančno preudarjati, da-li je moment ugoden, da-li vse razne okolščine tvorijo ono ugodno konjunkturo, ki naj bo podlaga za skoraj gotov uspeh. Ali za sedanji štrajk so socijalisti iz- PODLISTEK M slovenskimi jadranskimi riči, Napisal A. Aškerc. Tam pri tistem otinku, kjer se zasukne železna cesta na levo proti jugovzhodu, tam moram prvikrat zagledati morje. To sem vedel. Seal sem ves čas pri oknu svojega ku-peja tretjega razreda. Koridorskih vagonov takrat menda še ni bilo. Stal sem in čakal nestrpno, kdaj se prikaže pred menoj čudo — morje. Pa morja še ne vidim ! Pač ! Raz gleda ne ovirajo več visoke skalne stene na de3iii strani in tam doli globoko se razširja v daljavo neskončna meglena planota... In na tej planoti se komaj, komaj razpoznava tu pa tam nekaj belega... Menda ribiška jadra... To je morje ?! Bil sem razočaran... rDa, to je morje mi reče neki sopotnik. „Počakajte, še predno se pripeljemo do Trsta, se vzdigne meglena tančica in morska gladina se zablešči na solncu"... Moj dobri sopotnik, domačin iz tržaške okolice, je govoril resnico. Ko smo se peljali s postaje rairamarske, izvršilo se je pred menoj čudo: Megla se je začela vzdigavati, izginjati — in zalesketala se je sinja plan jadranskega morja ! Kakor danes se živo spominjam tega trenutka, „Tbalassa, Thalas3a !" sem zavrisnil in gledal sem in gledal tja doli na čudovito vodno ravnino, po kateri so se bleščali jutrni solnčni žarki... To je torej morje, pravo živo morje! Ne pa tisto morje na zemljevidih in šolskih učnih knjigah ! Razgledavši se dopoludne nekoliko po Trstu, ki mi je zaradi svoje prekrasne lege in zaradi svojega veiikomestnega vrvenja in življenja zelo imponiral, sem se popoludne takoj odpeljal v Barkovlje. Že z vlaka sem videl, da se z barkovljanskega pobrežja najlepše vidi morje, da sem mu tukaj najbliži. In sprehajal sem se do večera po obali, posedal tu pa tam in gledal tia na sinjo Adrijo ter poslušal Šepetanje njenih valov, ki so butali ob pobrežje in brizgali svoje bele kodričaste pene pod menoj. In drugi dan sem se peljal v Miramar in tam na verandi presanjal skoro ves dan. Le v naglici sem si ogledal razkošni grad bivšega mehikanskega cesarja, ki je imel ne-navaduo lin estetični okus in bil sam velik občudovatelj morja. Zato je krstil svoj grad z najlepšim imenom, ki mu ga je mogel dati — „Miramar" (Občuduj morje !) Pa sem posednl tam na zidani grajski verandi, pohajkoval po bajevitem parku in mislil na morje, ki se ga ni3em mogel nagledati. In da bi še bolje užival svoje morje, peljal sem se tretji dan potem še v Koper ob najlepšem jesenskem vremenu. Od tistega časa sem doživel marsikaj in videl p> svetu marsikaj. Videl sem tudi še več drugih morij, sredozemsko, marmarsko, azovsko ia črno morje. Ali kadarkoli mislim na morje sploh, osveži se mi vselej prvi vtisk, ki ga je naredilo v moj spomin jadransko morje, ali recimo še konkretneje : ki ga je naredil name tržaški zaliv. Ni težko uganiti, zakaj imam posebno rad našo Adrijo. Saj pljuskajo njeni valovi tudi ob breg naše domovine, saj prebiva naše ljudstvo t*k do Adrije! Jadransko morje smemo torej v nekem pomenu imenovati tudi svoje, slovensko morje... * * * Leta so tekla, in jaz sem se poglabljal v zgodovino svojega naroda ter zajemal iz te zgodovine, ki je nekateri rojaki ne poznajo, drugi pa je nočejo poznati, snovi in motive svojim epskim pesnitvam. Ozrl sem se bil svoj čas nekaj tudi po drugih literaturah pa vem, da je tujim beletristom zgodovina često bogata zakladnica, iz katere so zajemali in še zajemajo radi snovi in motive svojim de- lom. Samo pri na3 imamo take čudake, ki se bojijo zgodovine svojega naroda, zlasti, če takta in osebe te naše zgodovine niso všeč Rimu in ultramontancem. O da ! Živijo med nami celo pisatelji'' in kritiki brez talarja , in kolarja, ki sta jim n. pr. slovenska reformacija in protireformacija strašansko neprijetna in nekak „noli me tangere*', katerega nai bi se vsak solidni pisatelj ali pesnik od daleč ogibal! Pa pu3timo na levi te poštene državljane, naj drgečejo in trepečejo!... Poleg zgodovine so me od nekdaj zanimale narodne pravljice, istorije in bajke, ki so v nekakem sorodstvu s pravo zgodovino in za spoznavanje narodove duše same zelo važue. Tudi pravljice so dragocena zakladnica pesniškim motivom in snovem. To priča literatura drugih narodov — seveda samo tistemu, kdor se je kdaj ozrl preko periferije svoje dežele... In ko sem se vozil potem izza 1. 1880. še često od Nabrežine proti Trstu, premišljal sem, kaj ei pač utegne naše slovensko ljudstvo pripovedovati tod o morju, in izlasti, kaj si pripovedujejo o morju naši ribiči, ki preživijo večji del svojega življenja na morju ? Naše ljudstvo pozna te in one pravljice in bajke in istorije o rekah, jezerih, gorah, potokih, bizarnih skalah in prepadih, torej mora imeti tudi svoje pravljice o morju. (Dalje.) Stran II »EDINOST« si. 341 V Trstu, dne 12. decembra 1907 brali ravno čas najhujše svetovne gospodarske krize, kakoršne nismo imeli že dolgo let. Vsled te svetovne gospodarske krize se Je strašansko podražil denar, trgovec dobiva kredit le po nezaslišeno visokih obrestih, nastalo je pojemanje svetovnega prometa. To so momenti, ki sicer direktno ne brigajo de- i lavski stan, ali treba pomisliti, da v takih časih gospodarske depresije je kapital naj- j manj disponiran h koncesijam, marveč se j isto organizira in rase tako njegova odporna sila. To se je zgodilo ravno sedaj pri nas. j Omenjamo pa tu v klasičen primer lahkomi-; šljencsti sedanjega štrajka, da ravno letos i vsled gospodarske krize imamo v tem mesecu j jako manj prometa nego lani, da v javnih skladiščih je zato mnogo prostora na razpolago in da je popraševanje po delavskih močeh razmerno slabo. Kako pa bi vplivali vsi ti momenti za časa cvetočega prometa na dober in uspešen razvoj štrajka! Vse to socialistična organizacija ni pomislila. Ali je še druga posledica svetovne gospodarske krize, ki se dotika bolj direktno interesov delavstva in utegne biti pogubo-nosua za sedanji štrajk. Velikanske mase delavstva se po^račajo te dni iz Amerike, pravcato preseljevanje narodov. Te dni se je ravno raznesla vest, da se povrača na Reko 3000 delavcev na parniku od Cunard Line ; v nekolikih dneh so ti delavci lahko tukaj in utegnejo poplaviti trg. In v tem času si upajo socijalisti napovedati štrajk! To, kar so oni napravili, to je izdajstvo na interesu delavstva, ne pa postopanje naših delavcev. Naši delavci bo to uvideli in da bi se pod temi pogoji podali v štrajk, ki je deloma proti njim naperjen in ki spravi mnogo in mnogo rodbin v bedo brez nikakega upa zmage! Ne gospoda, taki butci niso slovenski dela^ ci. Oni so torej sklenili delati in N. D. O. je morala to vzeti na znanje ter braniti jih pred nasiljem. Je-li to „krumirstvo" ? Bodi povedano gospodom socijalistom, da N. D. O. podpira le tukajšnje slovenske težake. Ako bi pa ona hotela biti res krumir-ska. porabila bi sedanji moment, ko najde lahko na tisoče slovenskih delavcev delo v mestu, in poplavila bi tekom par dni trg z delavci iz sosednjih krajev. To bi ona prav lahko storila ali noče, ker ni krumirska. To naj si prav dobro zapomnijo gospodje socijalisti! ! Sicer je zadnji govor posl. Pagninija na shodu štrajkovcev nam dokazal, da se gre sccijalistom v sedanjem momentu bolj za politični, nego za gospodarski boj in da so težaki le žrtev tega manevra. Njegove besede da, ako padejo sedsj prostaki (težaki), padejo ob enem tudi generali (socijalistični vodje), ilustrirajo imenitno vso situacijo. In naj vam Slovenci pomagajo kot poslušno orodje za ta manever ! ? No, dovolite, gospodje . . . ! ! Avstrijska posl. zbornica. (Brzojavno poročilo). Razprava o nagodbi. Dunaj 11. Minister za domobranstvo FM L Georgi je odgovoril na več interpelacij. Na to je zbornica nadaljevala generalno debato o nagodbi. VeČina govornikov se je izjavila za nagodbo. Posl. Vasilki je izjavil, da Malorusi odklanjajo nagodbo, ki ni nikaka državna potreba, ampak le želja krone, Posl. Glabinski je nagodbo zagovarjal, dočim jo je posl. knez Auersperg odklonil. Posl. Benkovič in Deluga (Trentinec) sta se izjavila za nagodbo^; Jstotako posl. Schrait'1 in Wittek. 03BSKA ZBORNICA. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 11. V knjigi za predloge se nahaja predlog hrvatskega delegata Lor-kovića, da naj se državni zbor za časa razprav hrvatskega sabora odgodi. (Klici na levici : Nesramnost !) Predsednik je izjavil, da priee predlog svoječasuo na dnevni red, da se ga utemelji. Zbornica je 149 proti 37 glasom sklenila praiti v speciieino debato pooblastilne predloge. (Viharna pohvala in ploskanje na levici.) Za to so glasovali stranka neodvisnosti, ustavna in ljudska stranko, proti disidentje, demokrati, divjaki, narodnosti in Hrvatje. Sledila so nadaljna poimenska glasovanja o členu 18 do 25 ogerskega avtonomnega tarifa. Ti členi so bili vsprejeti. nakar je zbornica prešla v specijelno debato o nagodbenem pooblastilnein zakonu. Predssdnik Justh je prevzel predsedstvo. Najprej se je razpravljalo o naslovu predloge. Hrvatski poslanci so govorili po vrsti, toda zelo kratko, da so na ta način demonstrirali proti podpredsednikoma. K naslovu nagodbene pooblastilne predloge je govorilo deset hrvatskih poslancev. Na to je bila razprava prekinjena. Predsednik je predlagal prihodnjo sejo za jutri. Posl. Lukinić je temu v hrvatskem jeziku predlagal, naj se z ozirom na jutraj-šnjo otvoritev hrvatskega sabora, za zdaj od-godijo se je ogrskega drž, zbora da zamorejo hrvatski poslanci potovati domov. Ta zahteva je utemeljena v hrvatskem nagodbenem zakonu. (Velik hrup na levici.) Ministerski predsednik dr. Wekerle je izjavil, da določa zakon, na katerega se poživlja poslanec, da se razprave državnega zbo- ra ustanovljajo na način, da ostanejo hrvat-. skim poslancem na leto trije meseši za urejevanje njihovih avtonomnih stvari. Mi smo te zakone vedno spoštovali. Ako pa tu navzoči hrvatski poslanci že mesece onemogočajo rešitev teh predmetov, potem ni človeškega ni božjega zakona, ki bi se ga moglo tako tolmačiti, da opustimo mi sedaj nadaljno razpravo o teh predlogah. Tu se ne gre za formule ampak za temeljne resnice in za bitstvo zakona. (Dolgotrajna pohvala, eljen-klici in ploskanje.) Zato prosi, naj zbornica vsprejme predlog predsednika. (Ponovno živahno odobravanje.) Posl. Ugron je izjavil, da ni predlog posl. Lukinića v zakonu utemeljen. Postopanje Hrvatov je brez vsake nravne podlage, toda čuvajte se, je zaklical govornik, da nekega dne z vami ne obračunamo. Ako bi Ogrska hotela izvrševati svojo moč, pride Hrvatska na be-ško palico. (Viharna pohvala na levici.) Predlog predsednikov je bil potem vspre-jet z vsemi proti glasom Hrvatov, predlog Lukiničev pa odklonjen. Zbornica je pričela nato razpravljati interpelacije. Ogrska magnatsfca zbornica. (Brzojavno poročilo). Budimpešta 11. Magnatska zbornica je brez debate vsprejela zakonski načrt tičoč se šestmesečnega proračunskega provizorija. Pri razpravi predloge, da se odpravi lex Szaparv, je profesor Kautz izjavil, da ne more pripisovati takozvanim ustavnim garancijam one važnosti, ki se jim jo od raznih strani pripisuje. Ogrska želi, da zaprične vlada upravno reformo, ki bo odgovarjala modernim zahtevam. Grof Ferdinand Zichy je izjavil, da potrebuje madjarski narod mnogo več zakonitih garancij nego drugi narodi in da se mora radi tega držati starih institucij. Minoli dogodki so dokazali, da je ohranitev hrvatske avtonomije garancija ustave. Ogrska. Predsednik Justh o položaju. Iz Budimpešte poročajo: Na banketu, ki se je v ponedeljek vršil v Mako, se je predsednik poslanske zbornice Justh nastopno izrazil o sedanjem položaju. Nagodba je slaba in draga. Toda mi jo moramo vsprejeti, ker ni nikake druge nagodbe. Samostojno notno banko se mora ustanoviti že leta 1910, in jaz ne bom podpiral vlade, ki v onem času ne izvrši te potrebe. Kar se tiče poslovnega reda, zamorem le izjaviti, da je revizija istega neobhodno potrebna. Dokler bom predsednik, ne bom na uporabljanju poslovnika delal nasproti Hrvatom nikake izjeme, marveč se bom slej ko prej strogo držal zakona. Današnji položaj so zakrivili oni, ki so sklenili s Hrvatsko nagodbo od leta 1868. Revizijo poslovnika je treba na vsak način izvesti, sicer ni možno vladati v Ogrski. podpise za protest proti predlogam pruske še le mi se svojim priprostim podaničkim ra-vlade, neperjenim proti Poljakom v Prusiji. zumom opozarjati na to gospode, ki niso le Bela knjiga o haaški kon- jako učeni, ampak, ki so tudi položili službe-ferenci je bila razdeljena v pruski po- no prisego, da bodo zvesto spolnjevali zakone, slanski zbornici. To knjigo je državni kancelar ki torej te zakone morajo poznati ! Biilow že prej napovedal. j Nekateri obvezanci za plačevanje rečene Kardinal Rampolla je praznoval ! takse so kar vrnili dobljene italijanske opo-v nedeljo petindvajsetletnico, kar je bil po- j mine. svečen za škofa. O tej priliki je Rampolla Kako SO Slovencem pravični ! — prejel od vseh strani mnogo čestitk ; papež italijanski socijalisti namreč. Sijajen izgled mu je poslal lastnoročno čestitko. :za to daja nam. občinski zastop v Miljah. To " ^ |je namreč edini občinski zastop v deželi Dfl6Yri6 vesti 'istrski, ki je v socijalističnih rokah. Mislili ' |bi si, da so ravno socijalisti v prvi vrsti po- „Patria" proti slovenskim delavcem, klicani, da so v narodnem pogledu pravični Tudi „Patria", laško liberalno političuo dru- !jn nepristranski jednako nasproti vsem. Ali štvo, je občutilo potrebo, da se oglasi ozirom dejanja občinskega zastopstva v Miljah nam na štrajk. Izdalo je ta-le komunike : Društvo jih kažejo v povsem drugačni luči v. . . U 1 ___1-j_- - _1.1 .'n • tt •• t nt ... - - i „Patria", akoravno zasleduje gibanje, ki je provzročilo sedanjo stavko, se ne vmešava v isto, smatrajoč, da se [ima prepustiti rešitev interesiranim činiteljem. Vendar si ne more kaj, da priporoča svojim somišljenikom, naj ne sprejmejo v službo slovenskih težakov, podpirajoč igro narodnih nasprotnikov, ki se okoriščajo tudi na gospodarskih sporih, da pospešujejo slovansko priseljevanje v mesto." Slavna „Patria" torej v tem kritičnem V seji dne 27. m. m. je ta zastop re3ol-viral za svobodo šole in za italijansko vseučilišče v Trstu. Za predlog pa, da bi se podelila podpora za deško zavetišče neke bratovščine je bil oddan en sam glas. Hkratu pa so dovolili 100 K za L e g i n o šolo v Ko-lombani. Slovenci okolice — ki tvorijo večino občine — prosijo že leta za eno slovensko šolo, za katero se je izrekla tudi šolska oblast. Ali na poziv te oblasti je odgovoril kjianiu „L ------J - ------_ "" r --------- i — O ---- momentu nima druge skrbi, nego da se brani socijalistični občinski zastop, da bi se morali slovenskih delavcev ter da se s tem indirekt- jv okolici ustanoviti dvo šoli: ena slovenska, no zopet poteguje za „regnicole." lena pa — italijanska ! Seveda, ako bi se Socijalno vprašanje je pa za „Patrio" j ustanovili obe šoli, ne bi manjkalo pritiska deveta briga. Nad tem salomonskim komuni- strahovanja starišev v namen, da bi poši- 1__Z__— 1.1 Mnnn^And fTOrt /111 C £1 T? f\ Tli 17PT11H Pa- i nfnnl.n t? l'foliional-n SaIa in 01ii Ki 1ii]q Hrvatska. „Narodna stranka" in Rakodczay. Iz Zagreba poročajo, da je neki od uglednijih členov bivše „Narodne stranke"* izjavil teh dni, da „Narodna stranka" ne bo podpirala Rakodczaya. Inozemski novinarji v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da prideta tjakaj povodom današnje otvoritve sabora razun velikega števila budimpeštanskih in dunajskih novinarjev tudi poročevalca lista „Germania", glasila centruma v nemškem državnem zboru, in „Berliner Tageblatta". Drobne politične vesti. Proračun mesta Dunaj za leto 1908 pokazuje skupnih potrebščin v znesku 172,517.290 kron. Avstroogrska in srbska trgovinska pogajanja. Ministerski predsednik Pasić je v skupščini izjavil, da ni trgovinska pogodba z Avstro Ogrsko še sklenjena, vendar je on prepričan, da se to v kratkem zgodi. — Pruska poljska predloga. Kakor poročajo iz Berolina. se bo drugo čitanje poljske predloge v komisiji poslanske zbornice vršilo še le po praznikih, češ, da hoče vlada predlogo še nekoliko pretresti. Nov nadzornik vojnih čet. Poveljujoči general na Dunaiu in poveljnik II. armadnega zbora FLM Fiedler bo baje imenovan nadzornikom čet namesto FZM Gal-goezvja, ki stopi v pokoj. Darovi u Kalabrijo — ukrade n i. Po potresu v predminolem letu je bilo nabranih oziroma podarjenih 40 milijonov lir za nesrečno prebivalstvo. S to veliko podporo bi bila mogla Kalabrija postati sročna dežela, Ali iz poročila, podanega v parlamentu, izhaja, da od vsega tega denarja ni prišel niti en belič v Kalabrijo. — Izvestni veliki „signori" javni uradniki, sindaki in Bog ve kdo vse — skozi katerih roke je šel ta blagoslov — so se pošteno okoristili in Kala-breži so ostali praznik rok. V poročilu so imenovane osebe, ki so na političnem glasu, možje, o katerih bi se morah misliti, da so vzvišeni nad nizke politične slabosti, ki so pa v resnici na zločinski način posegli po onem denarju. Italija, ki je vladana od tak'h tatov, se bliža pogubi. Ubogi „vrt Evrope" — kam si prišel! V L o d z u, tem največem indu3trijelnem mestu na ruskem Poljskem, nabirajo Nemci kejem, ki razodeva vso duševno mizerijo „Pa trie" ne bodo imeli menda niti njeni pristaši, večinoma kapitalisti, posebnega veselja. Saj danes smo imeli priliko govoriti s pristnim Italijanom, trgovcem, ki se je izrazil približno tako-le : „Do neke meje sem sicer pripravljen žrtvovati se za domovino, ali pod zlo pa vendar nočem iti radi nje". In tako menda mislijo tudi drugi. Da, razmere so močnejše od volje posameznikov. Trst leži na slovenskem ozemlju in to se ne da kar tako spraviti iz sveta. To so kritiki! Iz delavskih krogov nam pišejo : Na prvi koncert ruskih umetnic nisem mogel, ker je bil prirejen za bolj denarne ljudi in ker me, kakor glasbeno neizbraženega človeka, ni preveč zanimalo poslušati umetnici. Ker pa sem čital oceno, ki jo je napisal (kakor je zatrdila „Edinost") sam mestni asesor Manzutto ter jo objavil v tukajšnjem glasilu ultraitalijanskih neodrešencev, me je mikalo slišati „ropotanje" in „zadiranje" ruskih u-metnic. Šel sem torej v „podstrešje" naše gledališčne dvorane in — ni mi žal ! Gospod Manzutto bi zaslužil da bi se mu smejal v obraz ves Trst! Tako sem si mislil, ko mi je bilo dano slišati nebeško lepo proizvajanje po sestrah iz Rusije. To je gotovo! Gospodu Manzutto se niti ne sanja o objektivnosti, ki je v dolžnost izlasti kritiku na polju umetnosti. Svetujem mu torej, naj opusti ocene pravih umetnikov in naj ocenjuje dalje na pol nage „umetnice" ,.Alie Gat te" ! Ako pa g. Manzutto nima veselja zahajati k tem „umetnicam", naj pa skrbi, da bo redno opravljal službo, za katero ga tudi mi slovenski „kolonisti" plačujemo ! Z južne železnice. Iz železničarskih krogov : Na južni železnici so v naših krajih tri načelniška mesta, ki se imajo v kratkem spo-polniti z drugimi načelniki, in sicer v Ljubljani, v Gorici in v Nabrežini. Ta mesta so velikega pomena in mi Slovenci ne smemo kar tako dopuščati, da bi delala južna železnica, kar bi hotela in kakor namerava storiti. Ima namreč že izbrane može za ta mesta, ki jih upa spraviti v kratkem pod varno streho. V Ljubljani hoče nastaviti zagrizenega Nemca, v Nabrežini Italijana Culota in v Gorici poitalijančenega Goričana Berze-ta. To se ne sme zgoditi, posebno v Nabrežini in v Ljubljani ne. Ti dve mesti pripadata izključno Slovencem in nikakor ne smemo dopuščati da bi v teh krajih paševal tujec. Ali smo res Slovenci tako inferijorni, da nas prav povsodi izpodrivajo, komur se zljublja ? ! Slovenci imamo dovolj sposobnih uradnikov za taka mesta. Isti znajo perfektno vse potrebne jezike in so v svoji stroki eminentno izvežbani. Logično bi bilo torej, da bi jih južna železnica spravila sama ob sebi na taka mesta. Ali ne! Bagatelizirati hočejo uboge Slovence povsodi, to je parola vse avstrijske burokracije. Pa kaj. dokler imamo Slovenci take mlačneže kakor so kranjski poslanci — ni čuda ! — Energično je treba nastopiti, pokazati zobe in potem poj da ! — Nabrežinci in Ljubljančani pa postavite se na noge in zahtevajte našega moža za svoj dom ! Za Gorico ni upanja, da bi kaj dosegli Slovenci — ker no, ker so tako lepo „tuš" in v „slogi" in ker ima italijanska stranka glavno besedo pri južni železnici, kakor bi jo — morala imeti slovenska stranka pri državni železnici, C. k. namestništvenemu svetovalcu. Iz okolice smo prijeli : Prosimo Vas, povejte temu slavnemu uradu, da naša okolica ni še v blaženi Italiji, -marveč da je še slovenska kakor je bila! Temu opominu je v povod dejstvo, da pošilja rečeni urad opomine radi zaostalega plačila vojaške takse tudi v našo okolico v italijanskem jeziku. Takih opominov so poslali na Kontovelj 20, na Prosek in v sv. Križ pa 208. Gospodje bi morali vendar enkrat uvaževati dvojno : da smo mi S1 o-veuci in da zato istotako avstrijski držav- ljali otroke v italijansko šolo. Kmalu bi bila „dokazana" „nepotrebnost" slovenske šole, in za slovenske otroke bi ostala — italijanska šola. Dii to ni nikaka prazna insinuvacija, za to so nam podali dokaz isti socijalistični občinski očetje v isti seji. V slovenskem selu Škofije obstojita slovenska in italijanska šola — torej prav po želji italijanskih socijalistov. V rečeni seji pa so stresali jezo nad učiteljem slovenske šole, ker je tamošnjim slovenskim starišem svetoval, naj vpisujejo svoje ctroke v slovensko šolo ! To mnenje občinskega zastopa v Miljah je nezakonito. Seveda : učitelj slovenske šole bi moral agitirati za italijansko šolo, bi morai izdajati svoj rod, teptati bi moral najelemen-tarneja pedagogična načela — o potem bi bili v socijalističnih Miljah zadovoljni žnjim in njegovo postopanje bi bilo skozi in skozi zakonito ! ! Oddajanje in razširjevanje hranilnih pušic, ki jih je uvedla naša „Trgovsko-obrtna zadruga", — je prevzela naša „Narodna delavska organizacija". Z narodno - gospodarskega stališča obetajo te pušice postati pravi blagoslov, osobito za naše revnejše sloje. — Marsikatera gospodinja, ki ni mogla prc.i nikdar prihraniti novčiča, ima po zaslugi hranilnih pušic že lep kupček naložen na 5°/0 obrestovan je ! Tudi mnogokateri otrok, da ne govorimo o bolj odraslih, ki tudi varčujejo potom pušic, si je že nabral več ali manje kronic, kar bi se ne bilo zgodilo, da ni bilo pri rokah lične železne pušice ! Uverili smo se n. pr., da si je več učencev potom hranilnih pušic nabralo sredstva za nakup šolskih potrešččin in da so nekateri prihranili celo toliko, da so si sedaj oskrbeli z;mske obleke. Mesto da se sedanji novčić izdaja za razne nepotrebščine in se na ta način že otrok priučuje slabemu gospodarstvu, bo dobro, da sleherni stariši Oakrbe svojim otrokom pušico ..Trgovsko-obrtne zadruge", od katere imsjo dvojen vspeh. Prvi vspeh je, da se mladi naraščaj priučuje varčevanju, in drugi, da si otroci v mnogih slučajih naberejo sredstva za nakup potrebščin. „Narodna delavska organizacija"4 ima pri oddajanju pušic posebno ugodne pogoje, na kar opozarjamo vse organizirance. Premeščenje v politični službi. — Okrajni komisar Viljem Treo v Tolminu je premeščen v Trst, okrajni komisar dr. Josip Mosettig pa iz Trsta v Tolmin. Zborovanje trgovskih pomočnikov-Dae 10. t. m. se je vršilo zborovanje pomočnikov v prodajalnicali jestvin, sklicano od nji. hoviii zaupnikov. Ali zborovanje je imelo nepričakovan in viharen zaključek. Pomočniki so bili zahtevali — med drugim — n&j se pro-dajalnice zapirajo ob 8. Med zaupniki trgovcev in pomočnikov je prišlo do sporazumije-nja za 81/*. Zato pa bi privolili trgovci pomočnikom nedeljski počitek v štirih poletnih mesecih. Ob praznikih med tednom bi se pro dajanilce zapirale ob 2. uri popoludne. In slednjič bi dobivali pomočniki 10 dni dopusta vsako leto. Ta dogvvor je imelo zborovanje pomočnikov odobriti. Ali prišlo je do ojstre debate in precej viharnih prizorov in na glasovanju je bilo oddanih za dogovor 74 glasov proti pa 44. Dogovor je bil odklonjen, ker bi bili morali glasovati zanj dve tretjini, to je 78. Manjkali so torej 4 glasovi Po tem izidu glasovanja je predsednik izjavil, da nadaljne zborovanje ne bi imelo nikakega smisla in je zaključil shod. Tobačni ekstrakt, ki se uporablja za pokončevanje mrčesov, namerava tabačna režija odslej razprodajati tudi potom kmetijskih družb, trgovcev s semeni itd. V to svrho morajo korporacije zaprositi pjssbno licenco. Vrtnarska zadruga ? Predlagam, da Ijani kakor vsakdo drugi in da tudi za naš !se dopisnik članka o ustanovitvi sadjarske, jezik velja državni osnovni zakon o ravno-1 vrtnarske in cvetličarska zadruge in njegovi pravnosti vseh jezikov v šoli, v uradu in somišljeniki predstavijo vodji kmet. šole go-vsem jasnem življenju ! Žalostno je, da mora- riške g. Ant. Štrekeljnu, ob priliki, ko bo V Trstu dne 12. decembra 1906 »EDINOST« štev 341 Stran III predaval o novem vinskem zakenu prihodnjo nedeljo 15. t. m. ob 10. predp. v Sokolovi dvorani v poslopju „Narodnega doma" v Trstu. Ta gospod., ki je poznan strokovnjak, utegnit bi dati dotičnikom o tem točnih in zanesljivih pojasnil. Tomaž. Slovenci so čudni ljudje! Nekega dne je šel nekdo naših v prodajalno Milloni-govo v ulici Ghegga. Zatevah je cikorijo družbe sv. Cirila in Metodija. Ker pa tega izdelka nimajo na prodaj, a je naš človek le zahteval, je postal prodajalec le oduren in je slednjič menil jezno, da so Slovenci čudni ljudje ! Mi pa menimo, da so Slovenci v Millo-nigovi prodajalni zelo — čudni Slovenci ! Poroke, rojstva, smrti. Od 1. do 7. t. m. se je v tržaški mestni občini poročilo 14 parov. Rodilo sa je 134 otrok, in sicer 69 moških in 65 žensk ; od teh 28 nezakonskih. Umrlo je 87 oseb in to 47 moških in 40 žen-k ; cd teh 20 izpod enega leta. Štrajk težakov. Število štrajkujučih težakov se je včeraj precej skrčilo, kajti mnogo njih, dasi členi socijalno-demokratične organizacije, se je podalo na delo. Posebno je šlo delati mnogo jnih težakov, ki delajo v skladiščih pomaranč in limonov, namreč takozvani „agru-misti"*. Sme se reči. da je bilo delo včeraj povsod skoraj normalno. — Ob 10. uri in pol predpoludne so imeli štrajkovci običajni shod v delavskem domu v ulici del Boschetto, c er so sklenili, da vstraiajo v štrajku. Shoda se je včeraj vdeležilo še manj štrajkovcev, nego predvčerajšnjim. Po 6hodu niso štraj-k »vci priredili nikakega demonstrativnega obhoda po mestu, marveč so se takoj razšli. Pač pa so nekateri njih razdeljevali mej ostale — po ulicah — neki letak v italijanskem jeziku, v katerem ponovno vabijo so-druge (Compagni), naj reagirajo proti naši ..Narodni delavski organizaciji !" Letak je podpiran „II Com tato" (Odbor) a ni na njem liti označena tiskarna, ki ga je natisnila ! — Kdeu teh, ki so razdeljevali ta letek. je bil .irefcovan nekje blizu kavarne „Fabrio", Kar je posebno vredno beleženja, je to, la se v tem štrajku s posebno ognjevitostjo odlikujejo ravno italijanski podaniki. dočim so domačini — pa naj bodo ti slovenske ali italijanske narodnosti — popolnoma pohlevni iu štrajkajo — dasi neradi — ker tako hočejo njih kolovodje. S noči ob 5. uri so imeli štrajkovci r.opet shod. A ob 8. uri in pol zvečer so meli posebno sejo delegatje strokovnih skupin socijalno-demokratične organizacije. Ni :iaru znano, kaj so sklenili na večernem shodu štrajkovci, niti ne vemo, kaj so sklenili v svoji se i delegatje strokovnih skupin. Pač pa nam je dobro znano, da so se mnogi trojko vci naveličali štrajkati in da so sklenili — najmanje četrtina njih — da se podajo danes na delo. Predvčerajšnjim popoludne je bila veča gruči štraikovcev priredila demonstracijo pred tovarno barv mirodilničarja Mell a v ulici Media, Vpili so: ..Fora, fora — češ, naj delavci zapuste delo. In delavci so bili — .ueški in ženske — res takoj zapustile delo, i včeraj v jutro so se vsi do zadnjega vrnili :ia delo. Policija je tudi včeraj — toliko v svo-jjdai luki kolikor v mestu samem — strogo /aziL. da se ni kršila svoboda dela. Sicer so redarji teh dni v resnici pravi mučeniki : i o kateri so nam zatrdili, da nis3 že celih 40 -i — sezuli čevljev, to je, da so že celih 40 ur neprestano v službi. Tržaška mala kronika. X Tatvina z vlomom. 25 letna lika- riea Alice Koverlica, stanujoča v hiši št, 19 v ulici dell'Istituto, je prijavila včeraj pred-oludne na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci, da so neznani tatovi predvčerajš-i. im popoludne — ko ni bilo nje doma — vlomili v njeno stanovanje. Odprli so potem nasilnim načinom vrata spalnice, ki so bile . ;tklenjen •. in tam so iz umivalnikovega pre-laia \ krad i raznih dragocenosti, v skupni vrednosti 162 kron in 30 stotink. in pa zaravni listek, na katerega je za 10 kron za-tuvl -n ru-ki diagocen predmet. X Neznani tatovi. — Gospod Avgust ij- ^i, lastnik thkarne v ulici Nuova št. 6, je t!;a\il na policiji, da mu jo predvčer^jšujim i : n. n tat z vozička izpred tiskarne vkradel ,'aljii iz medenine, vreden 50 kron. — 19-letni težak Vasilij Squadroni, sta-i l ioti v ulici di Rt na št. 5, je prijavil, da i u ;e neznan tat iz žepa hl2Č, ki so bile bešene v sobi, vkradel 10 kron. Loterijske številke izžrebane dne 11. decembra 1907 : Praga 11, 64. 48, 21, 4. L v o v 83, 37. 48, 15, 60. Smeioica. Gospodar: Prosil bi vas, da ne delate takega ropota, kadar po noči domu prijete. — Najemnik : Ropota ne delam jaz, ampak moja žena. Koledar in vreme. — Danes: Maksencij muc. — Jutri : Lucija dev. muč.a — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 13° Cels. — Vreme včeraj: megleno, oblačno. Vremenska napoved za Primorsko : — Megleno. Zmerni vetrovi. — Temperatura milo. Polagano razjašnjenje. ________ Društvene vesti. Odborniki dramatičnega društva so vabljeni na sejo nocoj ob 7. in pol v društveni sobi. „Čitalnica" pri sv. Jakobu naznanja gg. pevkam in pevcem, da je danei v četrtek ob 8. in pol uri navadna pevska vaja za mešani zbor. Pevci in pevke so naprošene, da se polnoštevilno udeleže te vaje. Odbor. „Miklavžev večer" pri sv. Ivanu 8. t. m. se je vršil v občo zadovoljno3t. Gospodje tamburaši so bili kakor vedno na svojem mestu. Gospoda diientatje Z .'leznik, Negode, Šmidt in Besednjak so kaj dobro proizvajali igrico „Kedaj pojdete domu P*4 Krona večera pa je bil nastop ..Miklavža" ki je razdelil črez 800 daril samim domačim malim in velikim otrokom. Vsa čast vrlim Svetivančanom, da so prišii vsi in tako pripomogli, da je donesel ta večer naši šolski družbi nad 100 kron čistega dobička. Naše gledališče. Nedeljska predstava bo za naše občinstvo zopet nekaj novega. Uprizori se slavno-znana igra ,.C vrče k", ki je dau že dokaj stara, še danes na repertoarji ljudskih gledališč. kjer dosega pri široki publiki vedno mogočne et-?kte. Jgra je resnega značaja in podaja — dasi v romantični luči — jako ka-rakteris ično sliko kmečkega življenja. Dejanje se vrši v romantični savojski deželi (na Francoskem) in ima zelo dramatične in efektne prizore. Sccnično je ,,CvrČek" igra silnega učinka in prepričani smo, da bo našemu ljudstvu zelo ugajala. Nar. delav. organizacija Vrvenje v prostorih N. D. O. je bilo včeraj še večje nego prejšnje dni. Zvečer pa se je vršil impozanten shod, na katerem je bila enoglasno sprejeta spomenica težakov na delodajalce in besedilo današnje izjave v „Edinosti". — Jutri zvečer se bode zopet vršil shod. — _ Zasedanje porotnega sodišča. Včeraj sta se vršile pred porotniki dve razpravi in sicer prva radi zločina goljufije proti 55-letni Mariji Zenič, doma iz Zgonika in tam stanujoči. Ona je nosila vsaki dan mleko neki družini, stanujoči v II. nadstropju hiše št. 4 v ulici Giulia. Dne 24. marca t. 1. je pa našla na stopnicah te hiše zlato naprsno zaponko z briljanti in biseri, vredno 1000 kron. Zap mko je bila izgubila gospa Julija vdova Mandel, ki stanuje v isti hiši. Marija Zenic se je najprej informirala pri nekem zlatarju v Trstu, koliko da je vredna zaponka, a dne 25. junija jo je skušala prodati zlatarju Fuchsu v Gorici. Zlatarju se je zdelo čudno, da je tako preprosta ženica v posesti tako drage zaponke, posebno še, ker mu jo je ponujala na prodaj za samih 200 kron, ter jo je dal aretovati. Pozneje je bila Zeni-čeva izpuščena in včeraj je sedela na obtožni klopi pred porotniki. Razpravi je predsedoval sodni svetuik Clarici, a vetanta sta bila sodna svetnika dr. Acdricli in Quarantotto. Državnega pravdni-štva namestnik dr. Barzal je zastopal obtožbo, a dr. Laneve je branil toženko. Toženka je priznala, da je ona našla zaponko in tudi, da jo je hotela prodati, a dejala je. da ona ne pozna zakonov in da torej ni vedela, kaj da ji je storiti. Kakor priče so bili zaslišani: gospa Julija vdova Mandel, zlatar Hektor Zurch (pri katerem je Zeničeva dala ceniti zaponko), zlatar Alojzij Fuchs iz Gorice (pri katerem je zaponko ponujala na prodaj) in pa njegov vslužbenec Klement Clede. Porotniki so pa umeli, da je tega zlo- ; ' tsbt Trgovina s pohištvom Bofpf lOFffj Trgovina s pohištvom WWN/Wt/V%/ r biLi V Wl IIJ ulica Vincenzo Bellini 13 ter vogal ulica 5v. Kaferine Pohištvo od navadne do najfineje vrste in po jako nizkih cenah. „ATLAS" Delniška družba za zavarovanje na življenje, rento in vojaško službo na Dunaju. Častimo se naznaniti, da je prevzel ravnateljstvo našega glavnega zastopništva za Trst, Primorsko in Istro gosp. JC/emente Jtfosche, odvetnik v Trstu ulica S• Sebastiano I. nađst. DUNAJ, meseca dccembra 1907. Ravnateljstvo. Serrava!lo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente Frovzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo * --- rj in ojačuje organizem, "^ggg Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeifci. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5003 zdravniškimi spričevali. SERRAVALLO == TRST === ftifCrU naznanja vsem svojim cenjenim llpitcjfisM za citre, se priporoča. — Ponk v * rdi! DlrOCl gostom, da je odprl GOSTILNO UbSLulJIUd nemščini. Via Boccaccio št. 2, prvo i ex GIRAi.DI, Piazza deli' Ospidale, vogal Pieta nadat., levo._2000 1 štev 1._ 1521' Tržiška tovarna za oI]a, mazilo za i/ozove, kemiski proizuodi ganjarna ulica Media. 41 Rum od 80 2'5€£, konjak od l'BQ do 2'SO buteljka. Najfineji pristni likerji. Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karfcolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje (n naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove In stare n plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnlh _ ploščah in vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, i solat orni kartoni, lesni cement, k&rbolinej, karbolna kislina, asfalti in dragi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, maet za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (regiitriraat) raact za vagone, m&st-vaaelins- sa kože, mast zaoroije, voščilo za čevljs itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI nuHX*x***K*mKn*nn**x&*******x ajalnico obuvala 9 • © * (Calzoleria parigina) Srst iti. S. ^ntonio št. 4 (hiša ?@rni) kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste Sr?HL IV »ED1KOST* 341 V Tr?:u. 12. dee mbr 1 7 čina največ kriva nevednost Zeničeve in so na edino stavljeno iim vprašanje odgovorili: 10 ne in 2 da. Na podlagi tfga pravoreka je pa sodišče Zeničevo oprostilo. * . * Druga razprava, in sicer tudi radi zločina goljufije se je vršila proti 51 -letnemu starinarju Josipu Levi, doma iz Trsta, ki ima hvojo trgovino v ulici deir Aitana št. 3. Levi je bil dne 7. julija t. 1. pozvan na policijo, kjer so mu prodali stare cunje, papir in drugo. On je ponujeno mu kupil. A ko je v svovi trgovini izbiral razne predmete, je našel mej papirjem hranilno knjižnico „C*>s=a di Risparmio Trie-btino* št. 36595, glasečo se na ime Ane Gaiiu, na katero knjižico je bilo uloženih 1000 kron. On je poskušal če gre. In šlo je. Dvignil je 100 kron, a knjižico je dal prepirati na svoje ime. No, porotniki so na stavljeno jim vpra-š nje odgovorili kakor glede Zeničeve, namreč 10 ne in 2 da. A sodišče je toženca na podlagi tega pravoreka oprostilo obtožbe. Sodni d-or je bil za to razpravo sestavljen kakor za prvo ; le toženca |e branil dr. Pincherle. Vesti iz Goriške. Posadke v Furianiji. Županstvo v Gradiški je uradno obvcsteno, da pride 7. aprila 1908. tja iz Trsta 11. lovs-ki bataljon v posadko ter da pripravi do tega časa za vjjaštvo potrebne prostore ; ravno tako se je naznanilo tudi županstvu v Tržiču, da pripiavi do 7. aprila ubikacijo za eno stotnijo 29. lovskega bataljona, ki se premešti tje iz Gradiške. x Laško društvo primorskih učiteljev ~e vendar iineio v nedeljo v mestni dvorani goriški s-o j shod za ustanovitev italijanskega vseučil šča v Trstu. Na tem shodu so tudi piote^ti/a i proti premt stitvi slovenskega učiteljišča v Gorico. Tržaški prov-zročitelji vseh e jak h zborovanj so nameravali obdržavati j a-, en. shod v gledišču. Ker se jim pa to ni dovolilo, sklicali so izredni občni zbor društva v mestno zbornico in vstop je ul dovoljen le s povabilom na ime. Na obeh * hodili so stražili mestni gasilci v paradi. Mestnih pandurov ni bilo poleg, pač pa državni reJar,i, ki so kontrolirali vstopnice. Dvorana je bila polna dijakov in oseb, ka-t ;rih nikjer na manjka. Povabljeni so bili tudi župani vseh 42 furlanskih občin, ali prišel je le župan Dean iz Fiumicella, ki je obče poznan pod imenom „politični šoštar"1 in ki se povsodi vsdjuje. Ta ima vedno prižgame štiri sveče: prvo Avstriji, drugo Icaliji, tretjo klerikalizmu in četrto — libera-ii/.mu, kakor mu že k;»že in določujejo razmere. Govorniki niso povedali nič novega : mlatili so prazno slamo kakor na vseh dosedanjih takih sli' dih. Zanimivo je edino dejstvo da so navzočni demonstrativno začeli kašljati ia hrkati, ko je govornik Pasini omenil ime goriškega župana in državnega poslanca dr. Maranija. Ko je na to podžupan Bombig pozdravil zborovalce v imenu župana, ki je c isoten in se na veliko svoje obžalovan e ne more udeležiti, tega znamenitega shoda a mu želi najboljši vspeh — pričelo se je z nova še močnejše pokašljevanje, hrkanje in pljuvanje. To demop^tracijo so vprizorili iz razloga, ker župau ni dovolil, da bi se v zadnji mestni seji oficijelno spominjalo pet-»ajatletno osmrtnico nekdanjega tajnika goriškega in najzagrizenejšega nasprotnika naše države. Vsi so bili dalje jako razočarani, ker ni bito na shod stolnega prosta dr. Faiduttija kakor furlanskega državnega poslanca, ki v vsaki Številki svojega glasila pripoveduje na <1 'Igo in široko o korakih, ki jih baje ua-pravlja po ministerskih sobah za ustanovitev laškega vseučilišča v Tr^tu. Med vsemi pa je bil radi Faiduttijeve odsotnosti najbolj popar en tržaški komunalni protesor Pasini, ki jo duša vsth takih shodov in ki se že » iti kakor profeser na laški univerzi v Trstu. Fovodenj v Furianiji. Zadnje deževje ispravilo je po goriški nižini vsled izstopa voda iz svojih strug prav veliko škodo. Me-dejsko polje, približno 3000 njiv, bilo je v soboto \ sled izstopa Idrije in Birse meter pod vedo. tako tudi polja v Monticellu, Mari a nu in Topadikn. Po KoriLinu in Fratii ni oilo mogoče hoditi. Škcda je velika, ker je p »vodenj ednesla tso zimsko setev. Birsa je slopila pri izlivu v Idrije nad pol metra visoko črez nasipa, kiiteri so močno poškodovani ; morali jih bodo solidno popraviti in zvišati. V Muscoli je bila po hišah voda do 40 cm visoka, živino so komaj spravili na vzvišene prostore. Keka Taglio je preplavila vse svoje obrežje ; Cervinjan je b;l tudi ves poplavljen; ceste so razorane in posute s kupi grušča. Ljudstvo je obupano, ker nima s kom posejati zopet ozin o. Vesti iz Istre. Tudi Poreč dobi posadko. Županstvo v Poreču je prejelo od 3. vojaškega zbora u adno poročilo, da pride dne 8. aprila 1908. tjakaj v posalko ena stotnija 28. lovskega bataljona. Častna občana občine buzetske. V tbčinski seji, ki se je vršila v Buzetu dne 2. t. m. sta MU* đržavno-in đeželaozborska ! poslanca dr. M u t k o L a g i n j a in prof M a t k o M a n d i ć imenovana častnima čaiiorca občino buzet.sk-. ob Vesti iz Koroške. Umrl je v soboto v Celovcu bivši predsednik deželnega sodišča v Celovcu, dvomi svetnik Rudolf, U lepit-ch p1. Kraii 1- Is, star (55 let. Pokojnik, icdom Ljubljančan je bi i objektiven sodnik ter vedno pravičen tudi Slovencem. Kmetijska družba za Koroško ima sedaj štiri kmetijske šole in sictr eno že 4'2 let v Celovcu, eno od 3. H>04 v Velikovcu, eno od 1. li)05. v Špitaiu in eno od 1. 1906 v Brežtih. Potem ima gospodinjsko šolo v Celovcu in tudi podkovsko šolo ravootam. Razne vesti. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez S vsake bolečine v zobozeravniškem kabinetu Dr. J. Čermak in §. Jusekr T I? S T ulica cielta Caserma štev 13, H. radst. •-ereet ui « ----- Trst, ulica Posto uuove 9 Zopne uro naJtsoTjšlh tovarn Najnavojšo atenske ure. Izbor u.- za birm d;t-Ua. Popravlja po zt-:o nizkih cen^>'. -r t -u . . Prodaialniea iestvin Kohko englsz^ih mornarjev je; 0 v 25-letih. ponesrečilo. V zadnjih 25-j UATAfli Si*©!" letih je ponesrečilo 37.2^1 mornarjev zdi u- j Ff^™««? &F5I ženo kraljevine, hodi di to utonili, ali se j ulloa G i lili a 76. diugače ponesrečili. | Prodaja : kavo. rlž, testenine, s?adkor, roko. maslo Bojkot mesa. Z Dunaja poročajo * Več' sveže in suho sgdje,kostawj, otrobi,sočivje itd- tisoč državnih in privatnih uradnikov 'ie "skic- Pcf.>>tve dežtlc kg "H"®* - .. , j j i • j x , i i- Jabolka in koštam sa drobno in debelo v vsaki m-ozim nilo, da .ie brdo skozi dva tedna kupovali: mesa. S trm hočejo protestirati proti pretiranim cenam mesa. Ta bojkot je pričel v r.edeljo. tj - V cš, ulica Chiozza — vogal ulice i'-> ,,Ai due Sociu. Pristna dalmatinska vina iz lastnih posestev Za dom po 36 liter. Crno in beto ro 40 It. i Oni. ki najde vino ponarejeno, dobi !<">''• 0 MATE PL.HN't:OVIČ Vsaki dan sveže b!aero. 1 ."aU ogjfuii 3 >t. -jcafeU i, 1 a.nr riaKi^ro ae ra^euajo tnnrat j j - > ce lakoj. --^ ' Jit^-V 11 ™" 1 1 1 iiBiiii« c Kuhinjske ostanke za prešine prodaja Resta- ! viacija Balkiin. 1592 Mlnr] trgovriki pomočnik s-tar 18 let, išc'e službe mldU v mčSLu. Teslov pove rIul •'■ iti j >1 pop - «■' ulica detls Sesa š>. 43 Z A LOG A : Piazza Rosano št, i Katalogi načrti in preračuni NA ZAHTEVO. Pp*l7iif|njQf aredoje utaros.i, zmožen popol-i Ull^fJUlIioi nma slovenskega in neruskega ter deloma hrvatskega ?n italijanskega jezika išče primerne službo. Naslov pove Inaeratni oddelek Edinosti. 1600 :::::: Pekarna in sladčičarna VINKO SKERK, Trst ulica flcquedoffol5 Ima 3-trai na dao srež kruh. Vi-lik«. izl^ro ItiSkotOT in l>otabonov za čaj. — Mok^ iz najboljših mlinov. Bombon«* i^ •:okt>ladt.' ia najtolnjrne z uajfineji-nii likrri. Sprejem* naročila za vsakovrstne torte in krofcautr, ter ilovaža vse ria doni in tranco. Desntna vinu v bntiljk«li in raznovrstne likorr. Veliko Izbero pr«lmetov zi božlCao drevo po nizki , Podružnica ulica Miramar št. 9 Svoji k avojim ! mmmuam Filijalka na Prošeku štev. 14$ Izbor drog:, terv, ftc«16»», pe&maH arfasasT, milo. — aalnaralzi* vod*. •-1 eska %% p ar kot o, ak mrxlo t lr>.pa eirIImvck itd, itd. BOGOMIL PlNO bivši urar v Sežan ima svojo novo 1 * ^ s K j i4 « t'' i i* u H i -s-.. v TRSTU = -•Ilea Vinffii/o HelJiui Štev. nasproti rerkie ov. A!:tona novtgi iprcDaja vsakovrstne ure in po^ravlji iste po zmernih cenah in z jamstvom. 12 tinih porcelanastih krožnikov. 12 malih kristalnih krožnikov za compotc, 12 kozarcev,' 6 japonskih podkozarcev, 6 nožev z belo kovino, 6 vilic z belo kovino, 6 žlic z bele ko- društvene zabave, ženitovanjske ]>. jedine it«!. Vsako nedeljo in četrtek plesna z . pri k .teri svira orke-te;\ ---Prostor za (000 oseb. Prvi valjčni mlin J Delniška družba avno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo i? \f§ lulioai Valclirivo £t-. 3 TELEFON 945 | ANTON SKER; j Trst - Cnrlo GohJonijev tr« n. - Tru I Mjpil t3?3Toe keles is aottes Jt j Napeljava, in /.a!ogi električnih evonokor. i; ' a prodaju gramofonov, zcnnfonov ia fono^r-.' i Zalnis. pripraf točiti pivo. Lzstca meLna1' delfevnica popravljanj« eir^uih krojev. •Motokoies itd. Veštka zalora pr!»:'jketf po {ovsrnilklh tcnai> TELEPOfl stav. 1734. ©iulio SSanolia krcjaćnica TRST — ulica Torrente 32 Izdeluje po meri. — Moderni krni. Točna izvršitev. — Cene zmerne. ffios.Mficorin,Erst Piazza Carlo Goldoni 6 Zaloga barv, povlakov, eopieev. Spscijaiifeta parfimerije. Prah za skisano vino. Prodajalnica rokouic in kravat i ^e §inhmmm Trst - CORSO št. 19 — Trst Ustanovljena 1865. Hokovico alaoe I. vrste, - gumba ol 1 napre ječo 20 vlc3 gia^e visoke o i gld. 1 naprej, ttakovice Dante, ki »e dajo prati, 3 gumbi, L'50 Hokovico z imka-kože, 3 in več gumbo?. Kokovice gla«;3 z dvojnim Šivom za dame in o n Rokovics glare z dvojnim Sivom za gospode i:; t. • "■!:< Rokovlce od volne na izbero I Bokovioe sa kočijaie, bo^ar x dvojnim Sivom g I 2 Telita izberi kravat zadnje novosti. Izdelovanje in popravljanje rokovic v 24. urah : Prah za gos e tvrdke KIELHAU3EK v li-.v■: ti, grška Ciprija po 10 nvČ. zavitek ; milo COCO-.