r r, i N«jve£ji aioveiuki dncnak IV žanrih državah V«lkufwieto > - . S6.00 8 I V^jaufwleto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York cdo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i GLAS NARODA Iist:8loiveh8ldhideUTcevTAmerlkL r i The largest Slovenian Daily the United States. Ittned every day except Suadayt and legal Holidays. 75,000 Readers* 71 HLZrOK: CHELSEA St?t 4 Clssi Matter, 21, IMS, at the Office at Nev York, N. T, Act Of of Muck 3, 117« NO. 204. — STEV. 204. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 30, 1930. — SOBOTA, 30. AVGUSTA 1930 VOLUME XXXVUJL — UTNIE HRVATJE ZAHTEVAJO VEČJO SOUDELEŽBO V VODJA HRVAT. NACIJ0NALCEV DR. VLADIMIR MAČEK SKUŠA OPRAVIČITI STALIŠČE HRVATOV Zastopniku uglednega ameriškega dnevnika 'Christian Science Monitor" je pojasnil dr. Vladimir Maček stališče Hrvatov. — Dejstvo, da so štirje Hrvatje ministri v Z i vko viče vem kabinetu, ni naroda dovolj pomirilo. — Hrvatski ministri so brez pristašev. J^5 Zastran postavnega praznika 1'^T "DELAVNEGA DNE" ne izide v pondeljek "Glas Naroda". Prihodnja številka izide v to-rrk> dne 2. septembra. ZAGREB, Jugoslavija, 29. avgusta. — Kmalu po procesu proti hrvatskim nacijonalnistom, tekom katerega je bil dr. Vladimir Maček oproščen, j e f sprejel slednji v avdijenci zastopnika uglednega a-ineriškega dnevnika Christian Science Monitor" ter mu povedal, da hrvatski narod ni bil še nikdar tako tesno združen kot je v sedanjem času ter da ni še nikdar tako nasprotoval jugoslovanski vladi kot ji nasprotuje sedaj. Hrvatske zahtevajo bodisi nekako samovlado ali pa popolno soudeležbo v sedanji vladi. Ministrski predsednik Zivkovič si na vse načine prizadeva potolažiti oziroma pomiriti Hrvate, kar mu pa ne bo uspelo, dokler ne ugodi vodilnim zahtevam hrvatskega naroda. Pred kratkim je sprejel v svoj kabinet štiri Hrvate, bivše.člane Hrvatske Seljačke Stranke. Ta njegova, sicer spretna poteza, pa ni niti malo pomirila Hrvatov, kajti omenjeni štirje hrvatski ministri nimajo pri narodu absolutno nobene zaslom-be. S tem, da so prevzeli ministrska mesta, so izgubili v svoji ožji domovini vse zaupanje in ves re-špekt. Po mnenju hrvatskega nacijonalističnega voditelja, nima absolutistični režim nobenih dobrodelnih posledic. Korupcija je baš tako velika ali pa še večja, kot je bila takrat, ko so bili politiki na krmilu, dočim so davki znatno večji kot so bili takrat. — Ne vem, kaj nam bo prinesla bodočnost, — je zaključil dr. Maček. — Nekaj je pa gotovo in tega se ne da utajiti: kot posledica obravnave proti meni, se je porodil v hrvatskem narodu trden sklep, da morajo postati Hrvatje mojstri svoje lastne liso de v okrilju meja jugoslovanske države. V naš dobrobit in dobrobit ostalih dveh narodov v domovini bi bilo, če bi se temeljito izpremenile sedanje metode vlade. Kdaj se bo to zgodilo, ne vem zagotovo, toda zgoditi se mora prej ali slej. BREZPOSELNI V NEW YORKU A. F. of L PROTI NEODVISNI POLITIČ. AKCIJI Ameriška Delavska federacija bo še nadalje! uganjala svojo staro po- j litiko ter ne bo osnovala j lastne delavske stranke. BUFFALO, N. Y.. 29. avgusta. — Letna konvencija Newyorske Delavske Federacije, se je izrekla, da bodo tudi zanaprej zasledovala politiko Ameriške Delavske Federacije, namreč, da ne bo skušala sfcvoriti svoje lastne stranke, ampak bo potegnila z ono politično stranko, katera bo delavcem več obljubila. Konvencija se je izrekla proti pro-hibiciji, in delegat John Sullivan je izjavil, da bi odprava prohibicije odpravila v veliki meri tudi nezaposlenost, kajti v tem slučaju bi dobilo dela najmanj dva milijona delavcev. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva od predsednika, naj skliče posebno zasedanje kongresa, da bo mogoče financirati javne gradnje, za katere so že načrti na razpolago. A. J. Muste, delgat unige učiteljev, je zahteval stvor j en je neodvisne delavske stranke, pa je s svojim predlogom pogorel. POLICIJA JIM JESKVARILA VESELJE V New Yorku je bila pred kratkim otvorjena občinska posredovalnica za delo, ki posluje brezplačno. Vsak dan se priglasi na tisoče brezposelnih, dočim je služb komaj par sto na razpolago. NOV GLAVAR INDIJSKIH VODITUEV Po aretaciji voditeljev delavskega odbora se je takoj pričelo delo reorganizacije. — Proglas madraške vlade. NEW DELHI, Indija, 28. avgusta. Takoj zatem, ko je bilo razglašeno, da je bilo aretiranih in obsojenih na štiri mesece ječe deset članov delavskega komiteja vseindijskega kongresa 'je bil osnovan nov delavski odbor. Tvori ga šest mohamedancev, šest Indijcev in trije člani starega komiteja. ki n!so bili aretirani. V sredo je bila proglašena tukaj generalna stavka. MADRAS, Indija. 28. avgusta. — Madraška vlada je proglasila nepo-stavnim delavski komite j vseindij-skega kongresa. BREZPOSELNI NISO POCENI NA PRODAJ NADVOJVODA OTON MORA ŠE MALO POČAKATI Madžarski ministr. predsednik pravi, da še ni napočil ugoden čas za kronanje madžarskega kralja. PRAGA, Cehoslovaška, 29. avgusta. — Časopis "Pravo Udu" zatrjuje, da Je začetkom tega meseca obiskal madžarski ministrski predsednik grof Bethlen bivio cesarico Žito ter ji rekel, da Je ni napočil u-goden čas za kronanje nadvoj vcue Otona madžarskim kraljem. Pozneje Je bil dosežen sporazum, da bo o priliki Otonovega osemnajstega. rojstnega dne grof Appony preJital v madžarskem parlamentu Izjavo, da je madžarsko plemstvo izza odartopa kralja Karola smatralo Otona za svojega pravega kralja. Isti list poroča, nadalje, da je dobila madžarska policija zadnjo nedeljo povelje, naj aretira Žito ln Otona, če se slučajno pojavita v Bu- tleh. PR0HIBICIJA JE NEIZVEDLJIVA ................................ Značilna izjava pomožnega general, pravd-nika. — Brez pomoči državnih in občinskih oblasti ni mogoče ničesar opraviti. Delodajalci so skušali izkoristiti sedanji obupni položaj, pa so naleteli na slabo. KAPITAN PARMA "FAIRFAX" OPROŠČEN WASHINGTON, D. C., 29. avgusta. — Trgovinski department je danes oprostil vsake krivde A. H. Brooksa, kapitana parni k a "Fairfax", ki je lani kolidiral s parnikom "Piiithis" v Massachusetts Bay. VELIKA ŠKODA V NEW JERSEY CAMDEN, N. J., 29. avgusta. — Velik vihaj- je povzročil včeraj zjutraj veliko škodo v južnem delu drŽave New Jersey. Nad Moores-t^wnom se je utrgal oblak. Ranco-cas Creek je v par minutah narasel za več čevljev. POSLANIK IN UČENJAK SANTANDER, Španija, 29. avgusta. — Včeraj je praznoval tukaj ameriški poslanik v Londonu, Charles Gates Dawes, svoj 65. rojstni dati V svojem prostem času študira žtvljeiiske navade, ki so jih imeli prazgodovinski ljudje, iti so živeli tukaj perd dvajset tisoč leti. WASHINGTON, D. C., 29. avgusta. — Pomožni generalni pravdnik Youngquist je izjavil, da je ameriška prohibicija neizvedljiva, oziroma, da je ni mogoče izvesti brez točnega sodelovanja državnih in okrajnih oblasti. Ugotovil je, da pride na vsakih sedemdeset tisoč prebivalcev samo en prohibicijski uradnik, kar seveda ne zadodča, da bi se ugodilo zahtevam postave. SEATTLE, Wash., 2». avgusta. V tukajšnjem »veznem sodišču se vrši proces priti bivšemu pomožnemu suhaaStemu upravitelju Whit-neyu. Jaak McBride, član tihotapske tolpe, je pričal, da je plačal obtožencu enkrat tieoč, enkrat pa sedemsto dolarjev podkupnine. BALTIMORE, Md., 29. avgusta. — Pr oh al biči j ski uradniki so zaplenili danes največjo napravo za kuhanje žganja, odkar je stopila v veljavo prohibicija. Zaplenili so dva tisoč,' gaion žganja in tri tisoč gaion maj-še. Zaplenili so tudi več kotlov in priprav sa čiščenje žganja.. Ko je bila pred kratkim otvorjena v New Yorku brezplačna posredovalnica za delo, so mislili nekateri podjetniki, da bodo lahko prišli do cenenega dela. pa so se v največ slučajih zmotili. Posebno gospe iz takozvane visoke družbe, ki na eni strani razmetujejo denar, pri poslih pa skušajo prištediti, so se opekle. TRAGEDIJA V ZVERIN JAKU Fant zašel v prostor, v katerem se je nahajal tiger ter se ga je skušal ubraniti z žepnim nožem. Morje je vrglo na obrežje več zabojev izborne kapljice, pa so se kmalu pojavili člani obrežne straže in dobro robo zaplenili. NEW PORT, N. Y., 29. avgusta. — Morje je bilo včeraj jako naJdonje-no prebivalcem tukajšnjega obrežja. Najprej se je približal iz daljave velik zaboj in obtičal v pesku. Uslužbenci obrežnih hiš so zaboj odprli in zagledali v njem dvanajst steklenic. Znamka na steklenici je razodevala, da mora biti vsebina izborila. In glej, že se je bližal drugi zaboj, za njim tretji, četrti, vseh skupaj kakih dvajset. Ko so lepo naložili zaboj na zaboj, ter si hoteli po krščanski razdeliti ta nanava-den dar širnega Oceana, so se pojavili agenti, ter vse skupaj zaplenili. Nato so pa stražniki čakali in nalovili kakih petsto zabojev. Domneva se, da se je kaka tiho- tapska ladja razbila ob čereh, ali so OTTAWA, Ont., 29. avgusta, pa tihotapci pometali zaboje iz tega Danes se je pripeljal iz Washing-ali onega vzroka v morje. tona v zrakoplovu Col. Naford Mc- Nider, novi ameriški poslanik za Canado. Nastanil se je v svojem začasnem bivališču, gradu Laurier. Pred o dletom se je dolgo posvetoval z ameriškim predsednikom Hoover jem, ki mu je dal svoje zadnje inštrukcije. Pečati bo moral pred-MOSKVA, Rusija, 28. avgusta. —' vsem z dvema važnima problemoma, B0LJŠEVIK1 PROTI SKOPUHOM NOVI AMERIŠKI POSLANIK V KANADI LOS ANGELES, Cal., 28. avgusta. V tukajšnji policijski bolnišnici je umrl danes dvanajstletni Alfred Hill, katerega je bil napadel v Luna Park zverin j aku velik sibirski tiger. Umrl je navzlic temu, da je dala njegova mati pint krvi, ki so jo vzrizgal dečku. ; S tremi tovariši se je bil Alfred rplaEil preko ograje zverin j aka ter ! se je začel šetati po prostoru, kjer Pred kratkim je bilo tukaj usmrče-nih nadaljnih deset oseb, katerim so dokazali skopuštvo. Skopuh je danes v Rusiji vsakdo, ki kupdči denar, pa si' noče privoščiti najpo-trebnješih stvari. Na t soče skopuhov je bilo že aretiranih, katere je pa zadela manjša kazen. namreč s plovitbo po reki sv. Lovrenca in s prohibicijo. Ta dva problema povzročata že dalj časa obema deželama velike preglavice. tn ADVERTISE 'GLAS NARODA" Snažilkam so namreč ponujale po ! nf°C, Jemal1 n<* ataU šest dolarjev na tedeiwn hrano, de- | * * Par ter se sled- kJam pa po dvajset dolarjev na me- i njiČ ZnaŠel naspr0ti veMkemu sec ter hrano in stanovanje. Umevno je, da za tako sramotno plačo ni hotela iti nobena služit. Celo za št rideset dolarjev mesec je bilo težko dobiti služkinjo. Bolj dovzetni za nizke plače so bili moški, katere je lakota priti-rala v obup. Primejo skoro za vsako delo, samo da dobe hrano, stanovanje in par dolarjev na teden. NENAVADNA KAZEN skecnu tigru. Ko so na obupne klice prihiteli ljudje, se jim je nudil grooen prizor. Tiger je držal fanta v objemu ter mu že potegnil z glave skoro vso kožo. Fant je zver obupno obdeloval z malim žepnim nožičem. Poklicani krot'lec Melvin Koontz je slednjič razjarjeno žival ustrelil. NEWARSKI ŠKOF POJDE V MILWAUKEE NEWARK, N. J-, 29. avgusta. — Tukajšnja "Newark Evening News" je dobila iz Rima poročilo, da bo tu- LAGRANCE, Ga., 29. avgusta. — Devetnaaj tletni Ethel Short in Mary Hill sta bili v obtoženi pote- kajšnji škof Thomas J. Walsh naj- j puštva. Sodnik je razsodil, da m o- J brž prestavljen v Milwaukee in sicer' rata biti vsako nedeljo v ceTfcvi in na škofijo pokojnega nadškofa Mes-v cerkveni šoli 4n sicer tekom ene- , smera. ga leta. Zapreti! jima je, da ju bo zaprl, če bi se tej obsodbi ne pokorili. NOVI STROJI ZA ZRAKOPLOVE MILAN, Italija, 29. avgusta. — Fabbrica Autamobili Isotta Fran-schinl je začela isdelovat? posebne stroje sa zrakoplove, ki bodo omo-go££U polete t velike viAfaie. S pomočjo teh atrojer bodo aku&ali Italijani doseči nove rittaske rekorde. Walsh je star 56 let ter je bil pred tridesetimi leti posvečen v mašnika v Bufalo, N. Y. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamud* časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih poŠt. katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat t raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarje? ali Ur. V Jugoslavijo Din * 530_______ _____3 9.35 Lir 10« 1000 ________ .......... 5 18.50 rt zoo 2500 .. . ____$ 46.00 300 M 5000 ........ 3 91.00 M 500 m 10,000 ____ _________ 3181-00 1 " 1000 V Italijo 311.3« 516.8® $27.40 $54.25 PISATELJ MENKEN SEJE POROČIL BALTIMORE, 29. avgusta. — Znani pisatelj, kritik, urednik in nasprotnik vere, H. L. Menken se je danes poročil t episkopalni cerkvi sv. dtefiana s pisateljico Saro Powell Haardt Poročil ju je Rev. j dr. Herbert O. Parrtsh. i IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih* lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazumete glede načina nakaztla. Najna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 73 SAKSER STATE BANK S3 COK1L&NDT STREET NEW IOBK, K. X. Telephone Barclay 0380 — 0331 iPiliiiiF MEW TOM, SATURDAY, AUGUST 91, UN DHL? kU. — "Glas iNar oda" 1 ovatd and PobBsbod by ILOVXKlO PUBUimo OOMPAlIl CA Corporatiop> r*pnfc Mkatr. J PMdeot Lome Seaedlk, xyeaaozar P1*fi» of tautpi m vr. uth str m of the carporaUon and adrtr—m of above officers: aet, jfw—gh ef Maabalaa. N«w Seek City, X. Z. "QLAI IT AIODI" ^ , , I«ttd Brery D*f Kzcepft 8undfc/s and Holidays. Cft odo leto Teli* U*t '<•* Ameriko m Kanado M Off Za Mew York aa oelo lelo_fTjQB 2a pol i«t* .............j».jo 4* not late ______ earn Za inoaeiuslfo ea celo leto_JtfJDQ Za pol krta ..........................—tSJO Ca tetort let«------,,.., tiJO Subscription Yearly $6.00. Advertleement OP Ay^TTiflpt, "Ob»M Matoda" lah^ji mkl dan lsrsemll nedelj In pravnikov. Poptrt bres pod pwa poiiui&u prakBO. da M i plaa lo oeebneata ee ne ptkMoMo. Denar na] ae bla-po Money Order. Pri spremembi kraja narotalkoe. iam tudl prejfctje htnUKe naaoanl. da hitreje najdemo naslovnika. MAKODA", til W. IS«* 1««« Ink, K. T. Waukeganske in druge novice. -- Poroča. jože zelenc. - Zborovanje na konvenciji K. S. Koliko nevolje in izključenj iz j zabavno povedal. Nekateri pravi-K. Jednote je bilo zaključeno v to- K. S. K. J. so napravili ti preklica- j jo, da se bolj slabo počuti, jaz pa rek 28. t. m. med 11. in 12. uro po- ni spovedni listki, je lahko vsakemu : pravim dokler napiše take smeš-noči. ter se je videlo, da so bili znano, če se je količkaj zato za- j nice kot jih je meni v pismu, mu delegati in delegatinje že docela' nimal. Še na tej konvenciji ni bil ne more biti hudega, izmučeni od vročine in dolgotraj - j dovoljen sedež prvi dan delegatu Povsetu iz Hibbing, Minnesota, ker duhovni vodja ni priznal pristno- , _ sti podpisa na lifetkn. Šele na tele- Ja' Po mojem mnenju je imeI naj" loničen dogovor z župnikom v Min-1 ve; UEtka John Leskovec. ker od- nesoti. kateri je potrdil, da je Pov- ; se* ™ a^rila ter 56 vrnU v ne" 1 še dober katoličan in da hodi vi deijo ie cerkev, je bil priznan kot delegat." Prejei sem <*» doma tudl I- Father Plevnik bo to zadeva po svo- } slik ° Cankarjevega spo~ podpredsednik John Germ. Pueb- ji prevdarnosti prav gotovo zbolj-i menlka Posehno nega sedenja v dvorani. Dasi sem že nekaj imen nov: h glavnih odbornikov sporočil včeraj, Vam pošiljam sedaj imenik celotnega odbora. Vračati so se začeli v našo naselbino tudi izletniki iz starega kra- Glavni predsednik Jednote Mr. Frank Opeka, Waukegan; lo. Colo.; H. podpredsednik Mrs. šal v korist članstva. Mary Hočevar; tajnik Jos. Zalar,1 Drugega posebnega o tej Joliet; pomožni tajnik S. Vertin; ' venci ji ne vem poročati, blagajnik Louis Zeleznikar, Chicago. Nadzorni odbor: Mr. Šufclje. Minn. Mrs. Lik-Tvlč, So. Chicago: Pr. Frančič, Milwaukee; Geo. Brine. ; menika. Posebno lepe so v Slo-! venčevi nedeljski prilogi, dve polne strani. Videti je Vrhniko, sv. Tro-' jico, Močilnik, sv. Lenart, Cankarjevo rojstno hišo. Cankarjevega u-čitelja Levstika, Komarjevo Jerco, kon- j V sredo dopoldne je bilo videti! ^ rojstno Cankarjevega u : delegate veselih obrazov odhaja- 1 1 jočih z kovčki v rokah proti posla-| Gromcevega Naceta* Grudna. Ljub-' jam i ljanco. Tičnico in drugo, kar je i Še pred sedmo uro zjutraj , J Cankar v sv°jih mts*h tako lepo Minn.; Fr. Lokar, Pittsburgh. Pa. ' pride na moj dom Malavaršičev.i! °piSOVal obenem Je tudi slik* spo- domov. Odšel je po znani poti proti Črnemu potoku. Komaj pa je minulo dobrih 10 minut, ko so v Jakličevi gostilni zaslišali nenadoma dva strela. Ljudje so postali sicer zaradi strelov pozorni, ker pa niso pozneje čuli nobenega glasu, so se pomirili in odpravili k počit-j ku. Istočasno ie začula strele tudi Jakopičeva hčerka Micika, ki je odprla okno in jela klicati. Strele je čul tudi domači hlapec Ivan Marin-šek, ki je spal na hlevu. Stari Jakopič je stoječ pred žago malo vstran hiše ječe govoril nerazumljive besede, od katerih je Micika razumela le: "hej. hej!" Takoj nato je Micika odprla okno in videla o-č&'3 pa ;ti po tleh- Hitela je zatorej klicat domače, nakar so odšle ven vse štiri hčerke in miti. Očeta so ženske dvignile ter ga ponesle v hi-V sobi je mož še nekajkrat ?lo-bko vzdihnil in zajeeal. nakar se je cne-vestil ter umrl. Krogla ga je pogodila v prša. V hiši je nastal seveda v;k in krik. Prihiteli prccej oddaljeni sosedje in izvedeli, kaj se je zgodilo. O strašnem dogodku so bili ob- ZLOČINCI V JUŽNIH DRŽAVAH Višje sodišče države North Caroline je potrdilo obsodbo sedmih dela very, ki bili obtoženi umora policij-hkega načelnika v Oastoniji in spoznani krivim. Porotni odbor: Jolm Dečman, Metka Mrs. Zalar iz Forest City po! menika ter s° iste razstavljene . .. , Pa.: J. Rus. Colo.: Mrs. Gorisek.1 slovo ter mi obenem izroči za pri- i Obenem oknu Mr. Ignac Jere- jescenl orczmki sele okrog T. 7 ju Pittsburgh, Pa.; Wm. Kompare, Chicago in John Sterbentz, Calumet, Mich. Finančni odbor: John Žulič. Cleveland: Fr. Gospodarich, Jolie-; J. Rudman. Wilkinsburgh, Pa. Glavnim predsednikom Je izvo- bolišek vrhniškim revežem o Božiču cel petak, jaz pa sem že mislil, da je na obljubljeno pozabila. Metka, v imenu vrhniških reve-žev Ti izrekam najlepšo hvalo z željo, da bi imela še več posnemal-cev med vrhniškimi rojaki tu, če- ba v Narodnem domu. Od doma pi-1 trai- nakar so se seveda hitro pert- Jvizali na kraj zločina. Preiskali so šejo, da še nikdar ni bilo na Vrhniki toliko ljudi skupaj kot co tej priliki. Tudi ljubljanski dnevnik "Jutro" posveča cele strani s slikami o tej redki slavnosti. Posebno globoko lila zbornica to pot rojaka iz naše tudi ne z tako velikim darom kot zasnovan bil S°vor Pisatelja je bil Tvoj*. Tekom procesa proti njim je takozvana jnstica ug«-. naselWne Waukegan m. njala prave orgije. Javni ohtožitelj je užival vso piostost) veseUmo se in ponosni smo na Prej€l sem dosedaj tudi ^ Mri m imel vso oblast, doeiiu so bih* zagovornikom stavljen *! njegovo izvolitev Slovenci naseibi- Jenny K3LUtnik v isti namen dvai . . ,, . « ne Waukegan in North Chicago, ne meje, o rem smejo in o .-eni ih; smejo govoriti. Vse se jl-raditega, ker je novoi2voIjeni na,!dolar,a I vršik* nokako pml r«>ko. Pri«>, ki bi iniele izpovedati v pri-[ oiji rojak Vrhničan, ampak, ker lo« obtoženim, so bile podvržene najstrožjemu križnemu!smo prepričani da je on vreden in ,. . ' zmožen prevzeti to važno in častno zaslišanju. mesto Smelo trdim, da je v naši naselbini malokateri med rojaki tako cenjen in spoštovan kot je naš Fr. - , ... .Opeka. Neoziraje se na strankar- JNorth ( aroluie niso nikjer opazili niti najmanjše nered-1 stvo. je pripravljen pomagati vsa- ' kemu, ako je mogoče. Kot poznana oseba pri Mestnih in državnih u-radih, je storil Frank rojakom neštetokrat usluge, bodisi kot priča Pristranost državne oblasti je bila oči vidna. To je bilo splošno znano, toda višji sodniki države n; nosti in so kratkomalo potrdili prvotno razsodbo. No, kaj drugega tudi ni bilo pričakovati. Kaz vel javi jen je prvoine razsodbe bi bilo usodep« lno za državljanstvo ali za kaj druge-za justieo v Južnih državah. j sa. posebno v časih, ko naši ljud- f ^ j je še niso razumeli angleščine. Ko- Tainošnji kapitalisti bi kaj kmalu začeli očitati sod- 'ikim otrokom je Frank boter v ni kom, da so se dali podkupiti <*l radikalnih delavcev ter nastIbini- teea najbrže on niti ne ve .1» ko letali njihov« orcxi^. Ce pogledaš božične številke ča- I« -veda |i»iioliK>iiia „, iv,,,-,,„,ni dejstva, ,la ^T*^ ni bila omenjena sedinoriea obsojena na dolgoletno .ječo ki slavnosti ne boš nikoli videl /antran umora policijskega načelnika Aderliolta, pač ua Pro«ramnih knjžic, da bi ne bilo v ,, i i., - -a.- i .-i ii T njegovega oglasa, neoziraie /•ito, k« M» skusal! organizirati tekstilne delavce na Jusu. da mogoče včasih rojaki ne Tsmrfitev potidj«^rg* načelnika Aderliolta >plnh Be TŽ^T^01 ** ^ ~ . . * ii k svojim! Njegov oglas je na Igra nobene vloge. zagrinjalu v šolski dvorani isto- Finžgarja. Poleg drugih so bili od ameriških rojakov navzoči tudi Mr. Fr. Sakser, Jože Rems ter newyor-čan Vinko Riedl s svojo ženko. Frank Gaber pa je v imenu ameriških Slovencev položil pred spomenik krasen venec. Zelo so pogrešali nekateri dele-! gatie iz naselbine odsotnega Franka Petkovšek, kateri se nahaja v j Greenwood, Wis. radi izboljšanja j zdravja. Pogrešamo ga pa tudi domačini, ker nam je vedno kako, zraven pa še suša na vse strani. Razmere tu so še vedno enake, glede dela ni nobenega zboljšanja, Iz Slovenije. Da je temu tako, sved oei potrdilo o razsodbi [»roti voditeljem štrajka v Marion. Strašna smrt od električnega, toka. Komaj so pokopali nesrečno Ber-to Plazerjevo, ki je utonila v Savinji, že se je raznesla vest o tragični smrt; druge vzerne Sc.koiice. Marije Zupanove iz Rimskih Top-l'c. Ubila jo je visoka napetost fal-skega električnega toka. Popodne se je pedala s 55-letno sosedo Jožefo Trlav na sprehod. Od železniške postaje sta se podali k novi stavbi kopališča, ki ga gradi Ullich. Stavba je že domala dograjena in jo obiskuje zadnje dni mnogo domačinov '.n tujcev ki se zanimajo za moderno kopališče. Tik nad stavbo vodi od.ok visoke Narodnem domu in malo priredi- električne napetosti, ki vodi iz tev v Narodnem domu mine, da! transformatorja z nap2tostjo 220 tako ga ne manjka na zagrinjalu v bi jih Frank ne pose ti!. Rečem še enkrat, da Frank Opeka je mož. kateremu ne more nobeden ukazati, kam sme in kam ne rme iti. ker je odločen in trezno- ves teren in so našli na snežil, ki je bil na osojni poti. več sledov krvi. Zasledili pa so tudi stopinje neznanca, ki so vrdile po "pobočju navkreber v gozd. Med ljudmi so se jele širiti razne govorice in naposled je bil aretiran po dveh dneh zasliševanja prič neki J. Š. Imenovanega so odvedli v zapore v Novo mesto, a je bil po daljšem času zaradi pomanjkanja dekazev izpuščen. Preiskava se je nato cd strani orožnikov vodila še v več smeri toda brezuspešno. Zadeva je počasi zaspala. Najbolj žalostno je. če se v sedanjem času dva slovenska lista prepirata, katera stranka je več vredna — demokratska ali republikanska. Slovenski delavec ima prokleto dcstl vzroka, da se prav pošteno po-žv.žga na — obe. * — Grozno, nevrjetno! Pol dne mereš ostati pri oknu in občudovati to trsko tam v sosednji hiši! — je očitala žena možu. — To ^e ni nič čudnega, tofia ti si zmožna stati cel dan pred zrcalom in sebe gledati. Strajk v (lastoniji j«' proglasila radikalna organizacija United Textile Workers. V (iantoniji je bil n snu ven policijski načelnik. Niti tekom obravnave niti po obravnavi, ni mogel nihee povedati, kdo je oddal smrtonosni misleč, ter se zaveda, ko nastopi >trel. i mesto glavnega predsednika, da : prevzame težaven, važen in odgo- Obtožba je temeljila le na okolišnili dokazili, in sedem vorpn urad strajkarjev je bilo obsojenih zaradi umora na dolgoletno1 ™ Tl *!žčcmo: Frank * voai:va in jc je ** takcj trežčil tla- ^ - ^ 1 vaso K. s. K. Jednoto naprej po, Ob tla je vrglo tudi njeno sprem- V Marionu so palila}K*i kapitalistov mirne krvi ustrelili de»*t strajkarjev. Noben morilci* ni bil pozvan preti sodišče in noben morilce kaznovan. Voditelji štrajka so bili pa obtoženi iti obsojeni za-stran nerednega obnašanja", in* višje sodišče je te obsodbe istotako jMJtrdilo. Kot kaže, ne smatrajo po južnih državah umora za i&kK&iu. Najhujšega zločina jc pa kriv tisti, ki skuša organizirati delavce ter potom močne oarganizacije nekoliko o-majati od države podpirani kapitalistični red. Umor v Črnem potoka. začrtani poti. Razen par uradnikov v splošnem, novih gl. odbornikov osebno ne poznam, uverjen pa sem. da novi duhovni vodja Rev. Father Plevnik ne bo nobenega člana za la-:e v nebesa vlekel, če si ne bo hotel sam pomagati. Po novem je namreč prepuščena odločitev opravljanja verskih dolžnosti članov duhovnem vodji samemu. . voltov. Marija Zupanova je z drugim vred ogledovala najprej kabine. | potem pa hotela s hodnika na pro- 1 sto. Iz kab n se je stopila prva tr- j govska vajenka Štefka Razmanova,! ki pa je šla po srečnem naključju | mimo električne žice, ki se je od Prebivalstvo velikolaške in sodra-droga vila po tleh. Na električno ške pekrajine je dne 8. aprila lani {žico pa je stopila Marija Zupano- j razburjal zagoneten umor 60-letne- r^^niki jn lesnega trgovca Antcaa Jakopiča, p. a. Hribarčka ■2 Foznikovega blizu Črnega potočka. Posetnik Jakopič je bil v domačem kraju in okolico spoštovana eseba. Dne 7. aprila zvečer se je mudil po pravkih v gostilni Andolška na Karlovcu. nakaT je pozneje domov grede zavil še v gostilno Jakliča na Kolpi. Tam je ostal v pogovoru z domačimi ter drugimi gosti skero blizu do polnoči. Pil je le neko malenkost to se nato napotil Težko poškodovana Jožefa Triglav je z največjo težavo prišla domov, kjer leži vsa zbita in omamljena. Na kak način se je dogodila nesreča, še ni dognano, domneva se pa, da sc otroci pri igri metali kamenje proti električnemu drogu ter zbili eno od žic na tla. Gotovo je, da se žica ni sama odtrgala. Ferdnand Mlakar, ki ga je tok vrgel ob zid, je drugače estal nepoškodovan, neki kleparski pomočnik, ki je skušal Zupanovo potegni- ■ zapore v Novem mestu. Ce je res on ti cd žice, pa je dobil težke opek- - zločinec bo pokazala ponovno uve-line po rokah. Vsi drugi, ki so ho- t dena stroga preiskava, dili okrog žice, so pa srečnem na- 1 ključju utekli nesreči. Da so nesre- !-- čo zakrivili otroci, je verjetno, krivda pa je tudi v tem, da napeljava ni bila zavarovana in aa je lahke vsakdo prišel na teraso, nad katero so žice napeljane tako nizko, da s? jih lahko vsakdo dotakn?. V nekem cirkusu je nastopal akrobat, k: je požiral meče. Nekoč bi moral zopet požirati meče. pa je začel požirali igle. — Oprostite, to niso meči. — so začeli protestirati gledalci. Danes me boli trebuh, pa moram držati dijeto. * Učitelj hoče svojim učencem dopovedati. naj poprej vselej pomislijo in šele potem govore Zato jim priocroča. naj vsakokrat do 50 štejejo. kadar želijo kaj pomembnega povedati, do sto pa če gre za prav važne stvar. Drug! dan je opazil, pri peči stoje. kaSco nekateri šolarčki nad vse naglo ustnice premikajo. Nato je zadonelo kot iz enega grla: "Dcvo'deset osem. devetdeset devet — sto. Suknja se vam je vnela, gospod učitelj! Te dni pa je nenadomo prišlo v * stvari do hipnega preokreta. Jako-j Evropskim državam manjka de-pičeva vdova se je pred nekaj dno- | narja. Zato si ga najemajo v ino-vi jezila na svojega najmlajšega si- zemstvu. na in v razburjenosti izrekla ne- 1 Pri tem je pa to značilno, da de-ke besede. Cula jih je neka soseda i vetdeset odstotkov izposojenega de-s katero so Jakopičevi v neprija- ! narja porabijo za vojaštvo, orožje teljstvu. Navedla je orožnikom, da ! in municijo. je Jakopičeva dejala: "Boš še ti po- j * stal tak. kakor Tone. ki je očeta u-bil!" — Na podlagi te izjave so o-roaniki takoj pričeli s poizvedovanjem in na podlagi raznih okoliš-čni so v Ložu aretirali starejšega sina Jakopičeve, bivšega posestnika iz vasi Otav. kjer je bil priženjen. Govcrica pravi, da se je imenovani prepiral z očetom zaradi dedščine in da je on izvršil umor. Anton Jakopič je bil najprej v zaporu v Cerknici, odkoder pa so ga izročili v SVATBA LHJPUTANCEV ljevalko Jcžefo. Ponesrečena Zupanova se je še v polni zavesti skušala oteti žice. o-mota.ne ekreg rek in neg. naenkrat pa je omahnila ter se tudi z glavo dotaknila žice. Komaj slišno je še spregovorila: "Pomagajte!" Na po-pomoč ji je priskočil Ferdinand Mlakar, toda tudi njega je treščil t€k of zid. Marija Zupanova je u-mrla v 6 do 8 minutah. SLOM- cm tov. 21septembra: S. N. D., Clevehuid, Ohio. 12. oktobra: Newburg-Cle?eUnd.j Ohio. M novembra: gostovanje v operi "Hoffirumove pripovedke", Chica- m. : gostovanje v operi pripovedke", Chica- SAKSER STATE BANK SZ COKTLAKDT BUKET raw YORK, R. T. posluje vsak delavnik od 6.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pcndeijek do 7. are NOV DOKAZ VARNOSTI PRI NAS NALOŽENEGA DENARJA Finančna uprava države New York je pristala našo banko onim, pri katerih lahko država New York nalaga svoja denarna sredstva. S tem odlo. kom je postala Sakser State Bank "OFFICIAL DEPOSITORY of the STATE of NEW YORK. Da je naložila država New York denar pri nas, je nov dokas sa varno in solidno poslovanje našega zavoda. Čudna poroka sc je vršila tc dni v mestecu Maubeuge v Franciji. Ženin jc bil 23-letni Leon Decaen, pri-tova. je sicer 5 let starejša, meri 1.18 km. Nevesta, Simona Flamen-tcvao, je sicer 5 let starejša, meri pa samo 1.06 m in tehta 25 kg. Svatba liliputancev se je vršila v "najožjem rodbinskem kro^u". Mladih zakcncev pa ni napotila sramežljivost ali plahost. da sta zbežala pred javnostjo, saj sta oba znana artista. Flamentova je nastopala v Ameriki v cirkusu Barn um poleg žene brez rok in nog in dame z brki. Decaen je pa tudi nastopal v raznih francoskih cirkusih. Po V demokratskem New Yorku vlada strašna korupcija. V republikanskem Chicagu vlada stra-ni korupcija Sama sreča da imamo v Ameriki samo dve politični stranki. ¥ — Da. — je vzkliknila ženica tekom prepira. — Neki notranji glas mi pravi ... — Križ božji! — je strahoma pomislil njen mož — do danes nisem vedel, da ima tudi notranji glas.... * — Jutri bo pa moj rojstni dan — je zagostoleia sladka ženica, ki je bili, poleg tega. da je bila sladka, tudi že precej v letih, česar pa seveda ni hotela priznati, kajti tega nobena ženska pod božjim solncem ne prizna. Ta njen vzklik je bil njenemu možu jasno opozorilo, naj ji kupi kaj lepega za rojstni dan. Križ je bil le to. ker z darom, ki bi veljal manj kot petdeset dolarjev. ni bila zadovoljna. Če bi ji kaj cenejšega kupil, bi jo hudo razjezil in razžalil. Petdesetaki so pa dandanes redka prikazen. Enega samega je imel možičekna strani, pa ga je hranil za hujše čase kot je pa ženin rojstni dan. Ugibal je in ugibal, pa se ni mogel izkobacati iz zagate. Ko se je naslednjega večera vrnil domov, je dobil v sobi že zbrano družbo. Žena je bila povabila vse v cirkusu z dvema orjakoma. P [■« mwi iiiiiiiiimii i m ii i milili umi i hm— minium — iwiiii um n iiiiiinniiiiiiii i mu hiibiiii i i 1 W ».'l^jjw JMai-'ffiffi:^ .Tf fr 1 I H i \ imajo velik uspeh M fi 82 Cortlandt Street New York, N. Y. poroki nastopita liliputanca angaž ma v Parizu, kjer bosta nastopala _ svoje takozvane pri1ateljice in par svojih najljubših kavalirjev. Sprva je bila nekoliko presenečena. ker ni opazila zavojčka v moževih rokah, pa se je hitro potolažila, češ, najbrž mi je kako zlatnino kupil. Ko so se začele napitnice. je tudi mož vstal in pričel govoriti: — Pradraga moja. iskreno ti čestitam k tvojemu rojstnemu dnevu. Ugibal sem in ugibal, kaj naj ti kupim za to svečano priliko, pa se nisem mogel ničesar pametnega domisliti. Zato sem sklenil (pri tem je potegnil iz žepa petdesetak. in ženi so se kar oči zaiskrile, kajti denar ji je bil ljubši, kot pa darila t za to sem sklenil, da ti dam kar cash in sicer za vsako leto tvoje starosti tl dam en dolar. Ker nimam manjšega bankovca, ti dam petdesetak in te prosim, da drobiž pošteno odšte-ješ. Žena je prebledela. toda zgodba pravi, da ni prišel mož še ob nobenem njenem rojstnem dnevu tako poceni skozi. Odštela mu je toliko dolarjev, da se je kar čudil njeni mladosti. YOU, SATURDAY, AUGUST JS, 193t LARGEST BLOYBNS MILI PANTELEJMON ROMANOV: Ze dva dni so stali ljudje na postaji in čakali. Tovorni vlaki, ki so prihajali z bojišča, so bili polni vojakov. V MRAKU kdo pomagal, če je videl, da sem stara, zdaj po m drugega kakor nabito sunki v trebuh in brce. Zletela sem 1 ven, kakor sem dolga in široka. Pravkar sta prišla zraven še stari — Nič več ne poznajo Boga. — mož v dolgi, podšiti .suknji in mlad je mrmral oni v dolgi suknji.—Poj-vojak z roko v umazani cunji. Vr- ' dimo v čuvajnico, mogoče se bomo gli so ju bili iz vagona, ko se jc tam lahko malo ogreli, na postaji vlak že premikal. vendar ni moči prebiti. — Bratje, za Boga, dva dni že čakava, — sta vpila in tekla z vrečami na ramah za vagonom. — Ni prostora! Ali ne vidita, hudiča neumna? Tu vendar seai-mo drug na drugem, poglej ta v zadnji voz, mogoče bom tam kaj! — so jima odgovarjali. Vojak v odpetem ovčjem kožuhu je za pahnil vrata. Čez dve uri je zapiskala lokomotiva vlaka, ki je obstal prav daleč zunaj. Vsi trije so planili na zasneženo progo. Prav zadaj, na koncu vlaka, :e zapazil mladi vojak prazen vagon, : stekel preko tračnic na drug strai proge in skočil gori. Za njim je pri j sopih.il starec in kar med tekom vrgel v voz svojo vrečo. Končno st.i povedal, da sedimo tu drug na drugem. — Samo kotiček pod klopjo.... — je zatarnal zunaj ženski glas. — To nam lahko škodi ... molčite in jim sploh ne odgovarjajte. — Moj Bog, kaj ste dejali? Vlak da se bo ustavil? — je stokala kmetica. — vsi bodo silili noter, po-mečkali nas bodo... Vlak se je-ustavil, toda nič ni bilo videti novih ljudi. Bila je prav majhna postaja. Samo z zavore- sks je zopet začulo trkanje. Glas tan ! zunaj je spričo mraza zamiral. — Za Boga, pustite nas noter! Tu l bomo zmrznili, naše dete je že popolnoma trdo. , — Sedite tiho, — je zašepetal STRAHOVITA BEDA NA MADŽARSKEM Siromaki iz Raba na Madžar- ha. Pa tudi v okraju gospode je skem so imeli te dni zborovanje, mnogo takih, ki se drže na površju na katerem so sklenili napotiti se s sleparijami, lopovščinami ali ce-peš v 150 km oddaljano Budimpe- lo tatvinami. Gorje onemu, ki ne što in pokazati gospodi svojo be- more več zahajati v najboljše noč-do. Že lani so. sklenili nekaj slič- ne lokale ali kupovati svoji ženi nega rudarji v nefcem madžarskem najdražjih oblek. Takoj ga črtajo rudniku in so svoj sklep tudi iz- iz seznama visoke gospode in uma-vršili. Množice razcapanih in bosin kniti se mora med navadne zem-rudarjev upadlih obrazov in oči, iz ljane. Dokler 'je še med elito, do-katerih je kričal v svet obup več- biva državno podporo, da lahko ne lakote, so se pomikale počasi njegovi kenji tekmujejo na zele-po prašni cesti proti prestolici. To nem travniku v Frankfurtu in je bil revolucijonarni čin v deželi protirevolucije. podoben onemu u-sodnemu pohodu, za katerega so se odločili proletarci iz pariškega predmestja St. Antoine. ki so se Longchampsu. čim pa zdrkne po družabni lestvici doli, se mu godi enako, kakor desetisočem private nih nameščencev, nad katerimi risi že več let neprestano odpoved nem trpljenju Madžarov v "zasedenem ozemlju" ko poziva bose siromake, naj molijo za rešitev in zopetne priključitev srečnejših mad žarskih kmetov na Češkoslovaškem, v Rumuniji in Jugoslaviji k temu blagoslovljenemu fevdalnemu razkošju. Kdor pozna razmere na Madžarskem, mora prijftiati, da stoji ta dežela pred katastrofalnimi notranjimi homatijami. Z Madžarsko, kjer prosjači jedro ljudstva, boso po cestah za skorjo kruha, dočim prireja gospoda sijajne pojedine, še dolgo ne bo mogoče računati kot stalnim članom, društva evropskih držav. napotili v Versailles, da pokažejo službe in ki si že več let ne upajo francoskemu Kralju Ludviku XVI. na počitnice, ker se boje. da bi ta svojo bedo in ogorčenost. čas zgubili svoja mesta s plačo 1000 ' do 1500 Din. Toda na Madžarskem niso ni*i • Grozna je beda v tej deželi, ki je predremala leta rudarji, niti njihovi nasledniki dosegli svojega cilja. Orožniki tej v katerih bi — Gorje meni! — je obupano potegnila noter še kmetico z njeno stokal starec. — Kaj naj zdaj na-j košaro vred. Od postaje sem je pripravim? Če ne poginem od gladu,j šlo mnogo ljudi, slišati je bilo me pobere mraz. j vfcitje, kletvice, korake mnogih nog Stal je poleg svoie vreče in ža-j po škripajočem snegu in obupno lestno gledal za vlakom. trkanje pb stene vagonov. - Divje zveri so vsi skupaj. Ni-! — Tukaj je dovolj prostora! -ti križa ne nosijo več okrog vru- je zaklical mladi vojak. lani r^-sgnali bose in lačne delavce mogla pametna agrarna reforma tik pred vrati prestolice. To pot je spraviti na noge stotisoče ljudi. — mož v dolgi suknji.— ne zinite niti, bna pa policija previdnejša in — Zdai dajejo ogromna veleposestva tu. — je mrmrala stara kmetica v kratki jopici z oguljenim rdečkastim ovratnikom, ki je pristopila k n'ima — Naj jih vrag vzame, se moje ranjene roke niso pustili pri mini. — je godrnjal vojak in si z zobmi popravljal umazano obvezo. Njim je dobro, lahko sedijo in jim ni treba skrbeti za nič več. Mož v dolgi skupnji je molče stal poleg in mežikal za odhajajočim vlakom. Zdaj pa zdaj se je zdrznil, kakor da ga bi hotel steči za njim in še enkrat prositi Končno se je vendar umiril. — Ljudstvo je čisto podivjalo, — je tožila kmetica. — Včasi mi je besedice, zakaj če slišijo... Lokomotiva je zapiskala in vlak je odpeljal dalje. — Hudiči, zveri, — je bilo spet slišati z zavore. — da bi vsi ogini-li, prekleti! Naše dete 4>o vsak trenutek zmrznilo. Kmetica je v slabši pridelek, tako da magnati j — Ne vpij vendar tako! — ga jc sunil starec. — Če te slišijo, bodo hoteli vsi noter. Z vso silo je zapahnil vrata r>? oni strani, kjer so bili vstopili. V vagonu je postalo temno. Od zunaj je bilo slišati le še hitro tekanj ljudi, ki so zaman iskali kak prostorček. ' — Hvala Bogu, semkaj ne bouo prišli. — je dejal mladi vojak. Mihoma je nekdo butnil ob stene in , skušal od zunaj odpreti vrata. — Sem ne more nihče več. ker ie P že nabito polno. Sedimo drug na i drugem. — je zatulil starec. — Prijatelji, za Boga. že tri dni i ne najdeva nikjer prostora. Pusti-; te naju, saj sva sama in dete imava pri sebi. j — Tu ne bo nič. Kaj ne razumeš ruski? Če samo malo odpremo, jih bo takoj petdeset tu. Končno utegne kdo še koga izmed nas ven vreči. Mm , Glasovi zunaj so utihnili. Vlai j|) se je premaknil. — Dobri Jezus, bodi zahvaljen, — je mrmrala kmetica in se v mraku križala. — Nebeška mati nam je pomagala, zakaj molila sem k njej. Kdor je namenjen potovati v stari i k materi božji. kraj, Je potrebno, da Je poučen o Mladi vojak je pritisnil uho ob potnih listih, prtljagi in raznih i steno. drugih stvareh. V sled naše dolgo-! Na zavore sta splezala. Tam bo-letne izkušnje Vam mi zamoremo> sta pošteno zmrzovala. dati najboljša pojasnila in pri po- —Nebeška kraljica, pomagaj! ročamo vedno le prvovrstne brso- j Koliko ljudi bo danes zunaj zmrzni-pamike. . lo! t Za steno je bilo vse tiho. Le sem Tudi ncdriavljanl zamorejo po- ter tja je dete pritajeno zaihtelo. pokleknila na tla. — Nebeška kraljica, pomaga«! Božja mati, pomagati jim. varuj jih! Kaj naj počnejo zunaj na mrazu z detetom ... » ' kar je zelo značilno za našo do- bo — tudi bolj usmiljena in potr- nočejo več nadaljevati niti ekse-' pežljiva s siromaki. Kolona lačnih tenzivnega gospodarstva, kakršne-ni zapustila niti domačega kraja, ga so bili vajen. Stotisoči poljskih kajti policija je poskrbela, da se delavcev, ki si morajo med žetvi-je odpeljala na državne stroške z jo prislužiti toliko denarja da lahko | vlakom v Budimpešto manjša sku- žive vse leto. že vec let ne dobe mračnem vagonu pina siromakov katero je sprejel; dela v prostrani ravnini, kjer sploh častitljivi prelat. minister socialne ni mesta, kjer zemlja tako bogato politike Vasse. Sprejel je lačne in i rodi. da bi lahko dobro preživlja-raztrgane z očetovskimi besedami, i ia najmanj dvakrat toliko težakov morda je pogostil nekatere tudi 7 če bi bila v njihovih rokah. EvrD-gulažem, saj pravijo, da je prelat dober človek. Nedavno je odpravil svoio ljubico, znano operetno pevko, s katero je imel dva nezakonska otroka, z visoko odpravnino. Deputacije bosih iz raznih kra- VABILO NA KROV MOTORNE LADJE "VULCANIA". One, kateri še niso imeli priliko, da bi si ogledali "VULCANIO", ki jev je na Madžarskem vedno bolj srečno nakTjučje košček kruha. V pa si niti misliti ne more. kako strašna je beda teh parijev. Mnogi so se v pomanjkanju človeških bivališč zarili liki ikrti v zemljo, izkopali so si jame, v katerih čj-pe in čakajo, od kod jim prine* DETEKTIVI VLOMILI V BANKO Šele zdaj, po 6 letih, so čehoslo-vaike oblast: izsledile in aretirale drzne vlomilce, ki so leta 1924 vlomili v podružnico "Dunaj-banXe" v Berehcvu in odnesli 320,000 čeho-flovaoških kren. Policija vlomilcem ni mogla do živega. Detektivi niso našli nobenega sledu in šele zdaj se je pokazalo, zakaj je bilo vse njihove 'prizadevanje" zaman. V banko so namreč vlomil: isii gospodje, ki so vlomilce zasledovali. Prvi je bil detektiv Fed r S trinog y ki je kmalu po vlomu odpotoval v Romunijo, kier jc bil.pxne-je zaradi umora in repa obsojen n:1 dosmrtno ječo. Drugi je bil policijski inšpektor Ljudevit Petrič. trenji pa Ljudevit Segelbaum, ki je pobegnil čez mejo. Detektivom-vlo-milcem je pcmagal blagajnik banke Rosenfeid. ki jim je povedal, koliko je v blagajni denarja. V banko so prišli srkozi klet. POZOR, ROJAKI Is naslova na Hrta, prejemate, j« razvidna, Utaj Vam J« naročnina peti*. 19« tekajte toraj, da m Vas temveč obnovit« direktno, aH pa pri eih naših zastopnikov, L je ena največjih in najbolj značilnih motornih ladij na svetu. Cosu-lich L ne prisrčno vabi na krov jutri v nedeljo, 31. avgusta, od 2. do 5. popoldne. DRAGO PLAČANA TRMA Kakcr Hanibaia in Napoleona. Kako se potu nazaj v Ameriko. "VULCANIA" pluje med Trstom, Napoljem in New Yorkom ter je pri-i ljubljena ladja vem Jugoslovanom. Ker je velika, hitra in razkošna v vseh svojih prostorih, je vzbudila ! ta orjaška motorna ladja občudo-I vanje vsega mornariškega sveta. Cosulich Line zasluži vse priznanje, da nudi splošni javnosti priliko tega izredno zanimivega ogleda. Vstopnice je mogoče dobiti na po-1 molu 86 North River, ob vznožju za-padne 46. ceste. New York, ali v Ccsulich Line uradih. 17 Battery Place, New York. množe. Istega dne je prispela v cunjah iz starih vreč so izpostav-prestolico deputacija siromakov i.: 1 jeni .vsem vremenskim neprilikam. ene najbogateljših madžarskih po- njihova hrana je neka temno si v a trajin. Reveži niso imeli ne čev-; trda snov. kateri pravijo kruh. In ]j »v. ne skorje kruha v torbah, pač vse to se dogaja na Madžarskem. tako orjaki niso tudi holand- jim je pa odseval glad iz oči. Bila i kjer rodi zemlja najboljšo pšeni-'^i3 milijonarja van Vroe?hta ni-je peščica obupanih mož in žen v j co. kjer prirejajo sijajne bankete,-^ megli odvrnil, od njegove crigi-najlepših letih, pravi zastopniki vsakemu slučajno prišedšemu sred. nalne namere. Hotel je preživet: po-madžarske rase, o kateri vedo go-1 nje-ameriškemu županu ali kali- letje v Mcntreauxu o'o Ženevskem spodje ministri povedati toliko ie- j fornijskemu novinarju. To se du- [ jezeru, po katerem bi se bdi rad v>-Dega, kadar svare ljudstvo predi gaja v deželi, kjer potrošijo na - zil z lastno jahto. Zato je odredil, vplivom tujih dežel in političnih! več za propagando tujskega pro- na j mu prepeljejo jahto iz Rotter-nazorov. V deputaciji so bili možje | meta in ker imajo najlepša igrišča dama v Montreaux. z zlatimi kolajnami, katere so za- i Eyrop. ! — Mynheer van Vre-get. to ne služili z ubijanjem enakih rev,- je"becia< o kateri se človek ! gre so dejali vsi. ki so razumeli, ka5 žev, kakor so sami, bile so mate- tovsti v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje sa povrnitev? Return Permit) fat Wash -inftona, ki je veljaven xa eno leto Brca permit* je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teka 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovati Jem v stari kraj. Kroinja sa permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potojejo preko New Yorfca Je najbolje, da v prošnji označijo naj wm Jim potije na Bare« Office, Nov York, M. 1. KAKO DOBITI SVOJCE IZ 6TAKSGA KRAJA filaaom nave ameriške priseljeniško postna«, ki Je »topila v veljavo s prvim Julijem, znaša jngo-kvota 845 priseljencev a kvotni vise Ji se isdajais ki tmajo v krati in ti sa: 8tarišl ameriških državljanov, m oš Je a-»er&kih državljank, ki so se po 1. janij« tttt. lota poroči*; žene in neporočeni otroci ispod IS. teta poljedelcev. T) so opravičeni do prve polovice kvote- Do drage polovice po so opravičeni ženo in ni otroci Ispod 21. šavtjanov. ki s* km postavno pri-pošteni r to dežela sa stalno M sanjo . Za vss to 3AKSER STATE Potem se je z zavore spet oglasilo trkanje. — Za Boga, spustite nas noter! Tu bomo vsi zmrznili. Hitro, predan se vlak spet ustavi! — Če se vlak ustavi, jih bo znova cela gruča tu. — je tiho dejal starec svojima tovarišema, ven pa je zavpil: — Saj sem ti že po rusko BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ijadski žoH štv. 127 East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 11, soka štv. 3M, ail pa ▼ pondeljek ta sredo tb L do S„ sobo 413- DRUŠTVA H NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m članstvo, pač pa ni Slovenci v van okolici. (ZNE U OGLASE SO ZUME ■ ■■■■ I re in žene. ki v svoji zaslepljenosti skrbe, da se armada siromakov tako hitro množi. Vsi so plakati in milo prosili dela in kruha, dobiU so pa samo nekaj lepih tolažn;*l besed. Siromaki niso bili tako pogumni, kakor njihovi bratje v nekem drugem kraju, ki so prosili okrajnega glavarja, naj jim dovoli 24 ur pleniti trgovine in hiše bogatinov. Dežela največjih vele-posestev v Evropi ne pozna nobenih podpor brezposelnim in zato ni čuda, da romajo v prestolico procesije lačnih in bosih, ki prosijo kruha in dela. Tudi pri nas je mnogo očite. ie v£č pa sramežljivo prikrite bede, toda noben brezposelni v naši državi si ne more misliti bede, v kakršni žive srednji in nižji sloji na Madžarskem že več let. Tujci, ki prihajajo na Madžarsko, bi se ne smeli dati preslepiti s potemkin-skim sijajem dunavske obale v Budimpešti in bajno razsvetljavo bu-dinskih gričev večer za večerom. Tam prebiva po številu neznaten, po bogastvu, razkošju in razuzdanosti pa zelo močan sloj prebivalstva. Ta peščica parazitov si lahko privošči brezskrbno, udobno življenje v brezdelju, ogromna večina prebivalcev imadžarske prestolice si pa mora pomagati s trdim delom ali beračenjem do koščka kru- CENA DR.KERKOYEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo W&m 1SLAS NARODA lt MM« | v Evropi. To je beda, o kateri se zgrozi, kajti to ni posledica razvo- i Pomeni. Milijonar je pa Napoleo- i ja. ki nadomesti delo mnogih rok z edinim strojem, temveč to je posledica brezobzirnega izkoriščanja in zatiranja socialno šibkih slojev. V gladujočih vaseh in bednih bez-nicah budim peštanskih prerimest.j čutijo lačni in raztrgani Madžari, da teza o .preživelem fevdalnem gospodarskem sistemu ni prazna fraza, temveč bridka resnica. V sosednih državah so si mnogi siromašni kmetje opomogli z zemljo, katero so dobili po agrarni reformi. Mnogi teh srečnejših malih kmetov v inozemstvu so madžarske narodnosti, bratje in sestre nesrečnih Madžarov, ki hodijo bosi in lačni prosjačit, ki hočej plenitt in ki morajo jesti kruh s peskom. Kolika ironija, ko laže ob nedeljah župnik tem nesrečnežem o dozdev- nov čestilee in kot tak ne pezna izraza nemogoče. Gospod van Vroeght je vajen, da se v^aka njegova želja takoj izpotni. Posadil je torej svojo rcdbinc in svoje prijatelje v Rotter-damu v jahto in odplul naprej proti toku Rene do Basla. Tam je pa zvedel. a a švicarske reke in jezera, po katerih je hotel dospeti do Mon-treauxa. res niso devoi? globoke za njegovo jahto. Zato je skleivjl pogodbo s švicarsko železniško družbo, ki se je obvezala prepeljati njegovo jahto čez Alpe. Jahta je oila pa preširoka in ni šla skozi predore. Zato so morali nekatere dele odmontirati. Prevez se je moral vršiti ponoči, ko ie rromet manjši. Enajst dni po odhodu iz Rotterdama je plula jahta pa Ženevskem jezeru. CALIFORNIA - Fontana, A. Hochevar 8an Francisco, Jacob La COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo. Peter Cullg, A. Bafttč. Sail da. Louis Costello. Walsenburg, M. X. Bajfek. INDIANA Indianapolis. Louis Banlcb ILLINOIS Aurora. J. Verblcn Chicago. Joseph Bll&h. J. Bav&č, Mrs. F. Laurlch, Andrew BpUlar. Cicero. J. Fabl*-a. JoLet, A. Anzelc. Mary Rambich, J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle. J. Spellcb. Mascoutah. Frank Aug us ton North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. >rank Petkovftek *n Jože Zelene. KANSAS Olrard. Agnes Močnik. Kansas City. Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Ceine Kltzmliler. Fr. Vodoplvso MICHIGAN Calumet. M F. Kobe Detroit. Frank Stular. Ant. Ja-nezich. MINNESOTA ! Chlsholmn. trans (Joule. Frank PucelJ. Lly, Jos J Peshei. Fr sekala. Eveletb. Louis Oouis I Gilbert. Louis Vessel Hibblng, John Povit Virginia. Fraj»k RrvaOr.n Sheboygan. Johr Zorrnan West Allla. Prank «kas MISSOUHI St. Louis. A NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup. M M Panlan Washoe. L. <-hampa !NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. ' NEW YORK Go wan da, Karl Stemtiba , Little Falls. Frank Mute. 4k T NAZNANILO in ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjamo tužno vest sorodnikom znancem in prijateljem širom Amerike, da je nanagloma preminul nas ljubljeni nepozabljefii sinček — Rudolf F. Baznik Umrl je dne 19. avgusta ob 4:30 zjutraj po enodnevni bolezni pljučnici na Voskamp St., N. S. Pittsburgh, Pa., v starosti 4 let in 7 mesecev. Pogreb se je vršil po katoliškem obredu dne 21. avgusta t. 1. ob 9. uri zjutraj s sv. mašo v Slovenski cerkvi ni 57 Butler St. na pokopališče "Ross Township", Mounth Troy, Pittsburgh. Pa. Bil je član mladinskega oddelka društva sv. Jožefa, štv. 12 v Pittsburgh, J. S. K. J. Tem potom se najlepše zahvaljujemo darovalcem vencev, katere so darovali sledeči: H. J. Heinz Co. (Bottling Department», Drdžina John Rosenberger; družina August Rosenberger; družina Joe Rosenberger; družina Frank Rosenberger: družina Anton Rosenberger; družina John Mestnak; družina Mike Vo-grin; družina Anton Pečjak; družina Henry Dopkal in Mr. Joe B^golin. Najlepša hvala vsem tistim, ki so dali k pogrebu avtomobile na razpolago. Hvala vsem skupaj, kateri so se udeležili pogreba in pokojnika obiskali na mrtvaškem odru. Ti pa, dragi nepozabijeni sinček, počivaj v miru in naj Ti bo lahka ameriška, zemlja! Žalujoči ostali: ANTON in JOSEPHINE BAZNIK, starši; ANTON, FRANK, JOHN in JOE, bratje. Pittsburgh, Pa., M. avgusta 1930. OHIO Barberton. Jonn Balant. Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chftfl. Karlinger, Anton Bimclch, Moth. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Girard. Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Kam!« Niles. Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj. OREGON Oregon City. J. Kožalar. PENNSYLVANIA: Ambrldge. Frank Jasi«. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipaveo. Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Bresovee. V. Slo« fantek Crafton. Fr. Machek. Export. O. Prevlč. Louis JaptA^ člč, A. SkerlJ. Farrell, Jerry Okom Forest City, Math. Kamin. Green s burg, Frank Novak. Homer City in okolico. Frank ft-renchack. Irwin, Mike Pauahek. Johnstown, John Polarsc, Martin Koroshets. Krayn. Ant. TauieiJ. Luzerne, Frank Ballocli. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprtviak. Midway John 2ust. Moan Pun, Fr. Podmiliek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakoblch, J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. PexdJrc. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. in okolico. 3. flkcrtj, Fr. Bchifrer. West Newton. Joseph Jcrras Wlllock. J PeternaL UTAH Helper. Fr. Krehs. WEST VIRGINIA: Williams River. Ante« M WISCONSIN Milwaukee, Joseph TtatoSk to Jos. Korea. Racine In oknllao, Frank JriMlf,, WYOMING Rock Springs, Louis DtaUBondrSIte, F. 4SA* *At99 _ NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 3f, 193i DAILY b O. EL DRU G A IZ &VUOUA £ Zr Glas Naroda priredil G. P. KRIZA TRŽAŠKEfcA FAŠISTIČNEGA iS ^ DNEVNIKA \ (Nadaljevanje.) \ \ * Tesneje «e J* zavil v svoj plaič. Kako mrzel je svet 1 n kako prazen. Naenkrat je zaiirepenel po jugu, po modrem morju in po zemlji, ki dela rae ljudi srofcne. |j i _ y;:B: Tam SLve ljudje, ki ne poznajo nikake samote. V ozadju tega se je zopet prikazal Hamburg. Tam so bogati ljudje, igralske druibe. Če bo imel srečo.... . Bila Je v resnici Lora in rnkaka. vizija. Ko je imela namen oditi v Buchhain ter iskati sveta gospe Herway, je zapazila spodaj sani. Videla je kovčeg ter ganila taki >j z naravnim instinktom, za katerega je pripravljeno vse to. Če lahko potuje sedaj proč, — brez slovesa in brez ene prijazne besede, čeprav je vedel, da jo pušča v največji bedi, — potem je vsega konec. Potem je bila le samoprevara.. Molče Je zrla na taaii in nesLLSno se je zgrudila, ko so odšle naprej. Okrajni zdravnik, ki se je vračal domov z nekega ofc*rska, jo je naši deset minut pozneje, napol premrlo in nezavestno v snegu. Ko Je Lora zopet odprla o?i, je ležala v svoji postelji. Poleg nje sta stala ctrie Bergmeister in baronica Herway. Dosti so morali govoriti. Dražba gradu naj bi se vršila v par dneh. Morala je iti s Bergmei-i, ter jem v Schlostadt, kajti nifcakega drugega izhoda ni toilo. Ko je pričela govoriti o tem, da si bo poiskala "službo", sta se oba pomilovalno smehljala. Kakšno službo pa hoče? Vzgojena ni bila za nikako. Hišnih vednosti ni imela. Celo aa "bono" je treba izpričeval ter izkušenj. — Vzgojena Je b la le za "damo", — je rekel stric Bergmeister, — a "dama" brez denarja je slabša kot navadna kuharica. Ko je pozneje odšel, se je ozrla Lora napol obupana v baronico. Ta Jo pogladila pomirjevalno njeni beli roki. — Mislim, da ni za enkrat ni kake dryge poti. Mogoče se bo našlo pozneje kako mesto kot družabnica pri bogatih ljudeh. Rada se bom informirala glede tega \f tržaški javnosti je vzbudil ve- sta še povečali odpor, ki ga je v I'.ko pozornost pojav, ki je zopet javnosti rodil pritisk na neprosto-enkrat javno razkril krizo, v kate-1 ri se že ves čas svojega obstoja na-| voljno »»rofiaiije. haja tržaško službeno glasilo "II « » KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. Popolo di Triste". Prav za prav so danes fašistični vsi listi, ki izhajajo v Italiji, a vendar ima fašistična stranka kljub temu še mnogo listov, ki veljajo za njene službene Javna tajnost v Trstu je, da so resni fašistični krogi že večkrat v zadnjih letih odločno svarili pred takim postopanjem. Prelagali so, naj se list ukine, češ, da lahko Se vpeljani listi fašistični stvari mnogo več koristijo, pri čemer se pri- organe, odnosno v zadnjih letih, odkar je fašizem identičen z 2dr.; hranijo še znatne denarne v^ote, ali ' pa se naj list spremeni je fašizem identičen z zor-j žavno politiko, za oficijozen organ režima. Za Julijsko Krajino je tak organ tržaški dnevnik "II popolo di Trieste". List je bil ustanovljen L 1920., ko so bili fašisti sicer še v opoziciji, a vendar že zelo močni. Zlasti v obmejnih pokrajinah so imeli že merodajen vpliv in i-o zato računali, da bo njihov dnevnik v najkrajšem času v rokah ne le vsakega fašista, temveč tudi vseh drugih, od fašizma odvisnih ljudi. V svojem pričakovanju so se varali in "Popolo di Trieste" je vegetaril iz dneva v dan. Situacija se je za "Popolo di Trieste vsaj deloma izboljšala po fašističnem prevratu, ko so dobili fašisti v roke tudi vso državno oblast. Fašističnemu strankarskemu pritisku za razširjenje lista se je pridružil še ves vp'.iv državne administracije. Prefekti so izdajali na-recibe, da morajo uradniki list naročati in ga povsod priporočati, ka-*to so bile izvršene te odredbe. Vrh i tega so fašistične oblasti dale "Po- list glasilo državnih Krajiin. oblasti uradno Julijski Mnogi fašisti, ki so bili v stranki že od njenega početka, torej takrat, ko pripadnost k fašizmu še ni nudila ni kakih ugodnosti, za-merjajo listu tudi to, vanj najbolj ognjevite RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) brc*. človeku -50 .35 .70 30 Zadnja pravda. Zgodovina Zmaj iz ZlatarJevo zlato ................ Življenje dev. trpina. Ubrani spisi AleSovec, 3. z*. akupaj ........1J0 Zvesti sin. povest .............. 25 Zlatokopi ....................... J50 Ženini naše Koprnele ...........45 Zmote in kenee gdfc. Pavle.......45 Zlata vaa ...................... M Zbirka narodnih pripovedk: L del......................... .4« da pišejo ; Zbirka narodnih pripovedi: fašistične! II del Kretanje Parmkov — Shipping News — 1. aeptaembra: Parts, Havre 2. septembra: Vulciuila. Trat 3. septembra: Alaureta rila, President Hamburg Deutacliland, Cherbourg Harding. Cherbourg. 19. septembra: IVri», Havre Saturnia. Trst Majestic. Cherbourg lloterdam. Boulogne dam tur Mer. Rotter- Cherbourg, Hamburg 5. septembra: France, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Homeric, Cherbourg Ruma, Xapoli. Genova .4« Nate Je pričela govoriti o bolezni svojega sina, ki je zahtevala takoj-j polu" celo vrsto privilegijev, ki jih šnjo izpremembo klime. Položila je pismo na odejo Lore. — Njegovi pozdravi, — je rekla. — Ustmeno jih ne morem izročiti.... Lora Je potisnila pismo na stran. Trpek nasmeh se je pojavil na njenih ustnicah. Kdor ima tako bolezen, se ne vozi z odprtimi sanmi na postajo. Ona ve to zelo dobro In vse ostalo tudi ... Ce bi baronica konečno vendar odšla! Mislila pa si je svoje lastne misli: _Milostni kruh naj uživa pri Bergmeisterjevih! Kako strašno življenje, kajti ona je bila strašno razvajena ter negovana od nežnega očeta, ki je takoj izpolnil vsako njeno željo.... 3. poglavje. I Pri Bcrgmeistrovih je stala večerja na mizi. Bila je mlečna kaša. — Drugega nič? — je menil hišni gospodar ter se ozrl naokrog. Kadar so postavili doseclaj kašo na mizo, je biia poleg vedno steklenica pd-va in maslen kruh. — Ne, — je odvrnila teta Amalija ostro. — Kako pa bi mogla? Pri tej strašni draginji ter tvoji majhni plači? Sedaj moramo preživljati še več ljudi ... —- Mati, — ji Je posegel v besedo njen najstarejši sin, dočim je temna rdečica stopila v njegov bledi obraz, — ti porabljaš vendar, da. .. — Ničesar ne pozabljam, dragi Rudolf. Dobro vem, da mi Lora pomaga pri gospodinjstvu tako. da sem lahko odpustila služkinjo. Jaz je ne maram žaliti. Jasno pa je vendar, da ne morete ravnati s sorodniki na tak način kot služkinjami. Sedaj nas je več pri miai in razventega moramo pripraviti Gertl obleko. Profesor Tietz je rekel včeraj, da je sedaj zrela za javnost. In jutri jo bo ob skal neki agent, ki ji bo predložil svoje načrte glede zabav. Kaj ne, otrok moj, ti si rekla jutri? — Da, mama. Med dvanajsto in eno uro bo prišel gospod Krepiš i ■ jpif ^g Gerta. je sedela v apalni suknji ter zrla nemarno na zbrane ljudi. Oči šestih, očeta, matere in sestre so se takoj občudovalno ozrle vanjo. — No, seveda, — je rekel Bergmeister občudovalno, — če je človek enkrat že tako daleč.... Zrela za javnost! Sto vragov! — In takoj agenta za r^astop! ' — Profesor Tietz mi ga je priporočil, — je posegla vmes Gerta. — Kaj pa si boš izbrala kot svojo nastopno ulogo? — je vprašala Marička, majhno, izgubljeno dekletce, staro kakih dvajset let, ki je vodila bedno življenje kot pomožna učiteljica. — Sigelindo ali Eiiso iz Lohengrina? Sveti Bog. kako naj si to predstavljam! Tebe na odru? Z vihraj očimi lasmi ter sijajnimi obleka*-mi! In celi Schlohstadt v gledišču! — Gospod Merker bo postal blazen od ljubosumnosti in zavisti! — Naj prvo mora dobiti engagement — je prekinil Rudolf svojo sestro. — To ni lahka stvar v današnjih dneh! — Dobiti? — Pri takem glasu? — Ce ji je profesor Tietz prorokoval sijajno bodočnost! — so sku-šali pre upi ti drug drugega. Gerta se je le smehljala. Na*pol sočutno in napol zaničljivo so me-iile njene oči Rudolfa. — Navaden ljudskošoiski učitelj! Kaj rarume slednji o takih stvareh? On je molčal ter skušal zaplesti v pogovor Loro, ki je sedela nJemu nasproti. Postala je bleda in tenka v treh mesecih svojega bivanja tukaj. Čudna poteza je obrobljala njena usta. Črna, slabo stoječa bluza, katero je prikrojila teta Amalija, jo je rtf iala še bolj nerodno. Tudi njeni lasje, ki so bili svetle barve, niso bili lako skrbno negovani kot poprej. Priprasta frizura Je sedela neurejeno na njeni glavi. Zjutraj ima tako malo časa, da bi se sfrizirala. Konečno pa ji ni blk> mir. Za kega? Zakaj? To, kar je razumela Lora pod življenjem, je ležalo tako daleč in ne-dooegljlvo sanjo! Ona je tukaj, — milostni kruh! * Kljub temu pa se ji Je zdel Rudolf Bergmeister kot paradižnik v kurnicl. Za nJega, ki ni prišel nikdar preko Schlohstadta, je potnenjaia po-caebijenje velikega elegantnega sveta, katerega de poznal iz umazanih knjig Odkar Je prišla Lora t hišo, se Je lotila Rudolfa Bergmeister j a ne-oad svojci V nočeh bres spanja je koval bedaste načrte, da oprosti sebe ln pravljično princesmjo. drugi listi niso imeli, predvsem seveda prvenstvo pri vesteh, službenega značaja. Toda vse to ni zaleglo tako, kakor so izdajatelji "Popola" pričakovali in računali. Pokazalo se je zopet enkrat,' da naročnikov ni mogoče dekretirati. Pod pritiskom in v strahu, da bi jim odklonitev lahko škodovala v karijeri, so mnogi list res naročili, ki bi ga drugače ne, a kljub temu v vseh desetih letih svojega obstoja "Popolo di Trieste" ni mogel doseči niti polnih 4000 tisoč naročnikov. Ker je na ta način naklada ostala daleč pod minimom. ki šele daje v italijanskih večjih mestih dnevniku informacijsko in gospodarsko veljavo, je ostal "Popolo" tudi brez in-seratov. Gospodarskim krogom, ki naravno računajo pri svojih objavah realno, se reklama v njem ni izplačala in tako se je tudi inse-ratne kalukulacije izdajateljev niso obnesla. Tako se je moral "Popolo di Trieste" ves čas boriti z velikimi tež-kočaml materijalnega in moralnega značaja. Slabo gospodarstvo pri listu ter zavest, da se ogromni deficiti plačujejo iz javnega denarja, članke, ravno tako zvani sti", to so ljudje, ki so se spreobrnili k fašizmu šele potem, ko je postal državni program. Ti novo fašisti so bili poprej često najhujši nasprotniki Mussolinija in fasiž-ma, odkar pa je v fašizmu združena vsa moč. bi ga radi vzeli kar v zakup in učili fašistične pravo-vernosti tudi stare fašistične borce. Ti kvitirajo ta pojav deloma s sarkastičnimi opazkami, deloma pa tudi z ogorčenjem in z zahtevo po izčiščenju, ki se v zadnjem času sploh vedno jačje pojavlja po vsej Italiji. Te razmere so privedle naposled tudi fašistični direktorij do prepričanja, da tako ne gre naprej. Sklenil je, da prevzame v imenu stranke list javno in tudi formalno v svojo last in izroči vodstvo lista posebnemu inšpektoratu. Ta je dobil nalogo, da poleg vodstva tekočih poslov pregleda tudi vse dosedanje poslovanje lista in njegovih upraviteljev. Ako se pokaže, da je bilo gospodarstvo lahkomiselno, bodo krivci poklicani na od- \ govor. ne0fa§i-! Znamenje štirih (Doyle) ....... 34» Zgodovinske anekdote .......... Z ognjem In m^lmt..............3.— Zločin in kazen, 1. In n. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega bazarja .. .60 Zgodbe zdravnika Muznika.......70 Zlati pantar ................... .90 Železna cesta ...................1.13 6. septembra: l.eviathan. Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Rotterdam dur Mer ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1 sv. Vojnomir ali popoitn .... .35 t. tv. Hudo brezdno ....................33 3. «v. Vesele povesti ........................35 4. v«. Povesti in slike....................33 5. sv. Student naj bo. Na* vsakdanji kruh...................... 35 SMSI ZA MLADIKO: fflANGL) 2. sv. trdo veaano. Pripovedke ln pesmi ........................ M 3. «v. trdo vezano. Vsebuje 12 po- i ▼tati ........................ 3f 4. it. trdo rezano. Vsebuje 8. povesti ........................ JU) 0. >v. trdo vesano. Vinski brat .. 30 6. trdo vesano. Vsebuje 10 povesti ......................... M 8. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg 10. septembra: Aquitania, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 12 septembra: I le de France. Havre Olympic, Cherbourg Stateridam. Boulogne ter dum 20. seotembra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 22. septembra: Reliance. Cherbourg. Hamburg 23. septembra: Hrenien, Cherbourg. Bremen 24. septemora: Mauritania. Cherbourg America. Chertniurg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 25. septembra: l>rcmJ«n. Cherbourg. Bremen 26 septembra: France. Havre llomerir. Ch-rl>ourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen Veut»chland. Cherbourg Harding, Cherbourg, Ham-Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: lie ur ? Rotterdam C"n»e Uianrsmano, Napoil, va oktobra: Itepublb-. Resolute, Cherl->uriE. Cherbourg, Hamburg Hamburg IGRE: MEHIŠKI NADŠKOF BO KAZNOVAN MEXICO CITY. Mehika. 29. avgusta. — Mehiški nadškof Pasqual Diaz bo kaznovan, ker Je birma! tukaj otroke nekaterih kaznencev. Tako je izjavil danes tajnik za notranje zadeve Carlos Riva Pala-cio. Nadškof je opravljal verske obrede v Belem jetnišnici ter s tem kršil mehiško postavo, ki prepoveduje versko službo v kakem vladnem poslopju. Ravnatelj kaznilnice, ki je dovolil škofu vstop, bo spoden iz službe. (Dalje prihodnjič.) Na obisk v staro domovino umore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom dosel ▼ to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enema naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "He de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 8. oktobra 1930 ss. Nadaljal izleti bra—"SATURNIA" po isti progi: 1§. decembra—"VULCANIA* Za cene, sa pojasnila in navodila glede potnih listov, vlxejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so še sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstva. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa. kar je najvaineje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK ffi-OOBTLAHOT ST., NEW TOBK Tel. fffirr'fy 0880 M Benefikl trgovec. Igrokss v 0. dejanj Cyrao de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo v«-s&no 1.70 Edela, dnuna v 4. dej........... jM Marta. Semenj v Rlchmandu, 4 ddjAOjft oooooooooooooooooooooo Ob vojski. Ijtroku ▼ Qtirih alikah Tončkove kajne na Mikiaviev veter .Mladinska Igra s petjem v S. dejanji* .................. fL U JC. drama v 3 dejanjih i predigro, (Capek), ves........... Rmrtsor. 5. dejanj, trda Tesana .. Veronika Deeenička. trda ves ....1.50 Za krii in svobodo, I ter oka ž t 5. dejanjih...................... M M .30 .45 .18 6 DNI PREKO OCEANA N.jki .jm ln najbolj ugodna p«* mm ootovanj« nr ooromnir* carnlkJh: PARIS 1. sept.; 19. sept. (4 P. M.) (4 P. M.ž FRANCE 5. sept.; 26. sept. (7 P. M.) (7 P. M.) He de France 12. sept.; 3. okt. (OpoldneJ (4 P. M.» rN'*]krt}h pot po lei. VttkAt 1« f pOMbnl kabtot i nemi BodMal-ml adobnovU — Pl]a(a in iIitu frucoika kublaja. Uradno nlsk« tan* 7 Vpr&tejt« k&tM-esfckoil pooblaif.a aftaU FRENCH LINE 1» »TATE fTRCCT NIW VC«K. N. V. 3. oktobra: Vult-ania. Tr»t BereriRaria, Cherbourg CiitumtjUH. Cherbourg, Ftr^m^n President Ilijoge\cIt. Cherbourg. burg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 9. oktobra: filUltK^I"*-. Ham- Cherbourj. lircmfD 10. oktobra: Paris. Ha\r#> Majestic. Chtrbourit Sta.t»-rid;irn, Houlngrie v lur M> terdain Itorna, Napoll, Genova 14. oktobra: Bremen, Cherbourg, Bremen Ljudski oder: 4. sv. Tihotapec. 5. dejanj . 5. XT. Po 12 letih. 4 dejanja Zbirka ljudskih iger: Z naših gora .............. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neža. Sanje ................. 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije device, Marijin otrok ........ 14. snopič. Sv. Boštjan, Jana&ka deklica, Materin blaaoaiov____ M M\ L-i .80 15. snopič. Turki Fabjola In Neia pred Dnnajem, 20. snopič. Sv. Jnst; Ljnbesen Marijinega otroka .............. -30 .30 M M MEŠANI ln MOŠKI ZBOR Priložnostne pesnil (Grum» ....1.10 Slovenski akordi (Adamit) : ..I. zrezek .....................75 n. zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, I. In II. vsak ........................45 Ameriška slovenska Ura (Holmar) 1.— Orlovske himne (ViriopiTecj ....1.20 10 moških it> mešanih zborov — (Adamič) ...................45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (ParCiC) =-» | Izdala Glasbena Matica .........40 Narodna nagrobniea (Pavčll) .. .35 Gorski odmevi (Laharnan 2. zv. .45 PESMI IN POEZIJE: Piramide ...... JM Akropolls in brofiirano ... Azazel. trdo vez. Balade in romance, trda ves......1.25 Bob za mladi zob. trda ves .... .40 Kragnljčki (Utva) ............ JK trdo vezano ................ JO Moje obzorje, (Gangl) ............L25 Narodna pesmarica ....'........ .40 Narics (Gruden), brofi........... ^0 Primorske pesmi. (Gruden), SAMOSPEVI: Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .......................45 .80 Naši bmini ..................... i.—i MEŠANI ZBORI: .45 Planinske, II. zv. (Lahamar) Trije meftani zbori, izdala Glasbena Matica ....................45 15 oktobra: 5t iuretanla Cherbourg Gf-orK« Washington, Cherbourg. Ham-burjf Albert Ii;ilMn, Cherbourc. Kambura 16. oktobra: Berlin. Boulogne aur Mer, Bremen 17. oktobra: Krame, Havr« llomprfr, Cherbourg ri>->ltertl^.m. Boulogne dam »ur Mer. Ilott«r- 18. oktobra: Leviathan, Ch«-rbourir Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte uran'Je, Na^oll, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 23. oktobra: Ijreailen. Cherbourg. Bremen 24. oktobra: lie de France, Havre Snturnia, Tr»t Europa, Cherbourg. Bremen I't-m.IanJ, Cherbourg, Antwer[>en 25. oktobra: Cleveland, Volendam, dam Ch'Tbr-urg. Hamburg Boulogne aur Mer, Hotter- 29. oktobra: I>eu!«f hland. Cherl»curg. Hamburg America. Cherbourg, Hamburg Bvrengaria. Cherbourg 31. oktobra: Majestic, Cherbourg Augustus. Napoll. Genova Slutne (Albreht) broft........... Pohorske poti (Glaser) broft. .... Oton ZnpanOi: Ciciban, trd. Ste BAZNE PESMI S SrREMUEVASI JEM: j Domovini, (Foester) .............44 Ixdala Glasbena Matica H0LUANDAMER|CA.L|NE V zarje Vidove, trd. vaa....... Vijolica. Pesmi sa mladost .... Zvoniki. Zbirka pesnlj sa korensko mladino..'Trdo vesano .... Satorog. pravljice, trda ves .... Slovenska narodna lirika ...... PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KUTK Ji; Gorske cvetlice (Laharnar) četvero ln petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih roi, mofikl »bor 30 s bariton solum ln priredbo za M dvospev ...................... JM V pepotnlčni no€I (Sattner). kan-t an ta za soli, zbor ln orkester. Izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesud (Prelovec), sa moftkl JI zbor In bariton solo............ JS9 j«« Knpletl (Gram). UienI Mihec.— M Kranjske iege In navade, Ne- zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.— Knpieta Kuza Muca (Parma) _ M .75 (Pavae) Klavirski album ... (PavSč) Slovenska koračnica 5 zvezkov. Vsak zvezek po ... -30 5 zvezkov skupaj .............1-25 (Premeri) Tri skladbe ........ JS* (Parma) Bela LJubljana, valček .80 (Parma) Pozdrav Gorenjske J, valCek ............. .75 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec)________-M Šest narodnih pesmi (Prelovec) M Pesmarica moških sboror (Balatka)_____ 1-— Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Vecndam SI A PRILJUBLJENA PARMKA TE DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne-aur-Mer Potovanje a parnikl Holland-America Line pomenja udobnost, domaČe rax-t»olotetije. neprekosljlvo kuhinjo In i«o-atreZbo. Tedensko odplutja. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY BRZA ZVEZA v EVROPO preko Hamburga na naših modernih pa mikih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Dirketna železniška zveza z Jugoslavijo. Redna odplutja tudi na naših znanih kabinskih pa mikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Za navodila vprašajte lokalnega agenta all Hamburg-American Line 39 Broadway + + + New York HH1> , X&'■ , i. is i