8 Prekmuriana Jože Vugrinec Števan Küzmič: Nouvi zákon Ob 250. obletnici izida Prekmurci (in, upamo, tudi ostali Slovenci) smo se letos spomnili 250 let stare prekmurske knjige – Nouvoga zákona ali testamentoma prekmurskega protestantskega pisca Šte- vana Küzmiča. Njegova iz grške predloge prevedena Nova zaveza Svetega pisma je izšla leta 1771 v nemškem mestu Halle (leži severozahodno od Leipziga) na Saksonskem. Prekmurska slovenska knjiga je začela svojo rast s Temli- novim Malim katekizmom, svoj vrh pa dosegla že s sedmo knjigo po vrsti, vse so evangeličanske – s Küzmičevim Nou- vim zákonom. 1 Nihče od prekmurskih piscev in prevajalcev Küzmičeve- ga prevoda Novega testamenta še ni dosegel. In presegel njegove besedne ustvarjalnosti, posebej še, če upoštevamo čas, prostor in razmere, v katerih je pisec živel in ustvarjal. Četudi se komu zdi, da s hvalo pretiravamo, je treba pribiti, da je Števan (danes: Štefan) Küzmič najpomembnejši pro- testantski pisatelj in najpomembnejši med vsemi pisci 18. in 19. stoletja v naši pokrajini, tudi katoliškimi. Rojen je bil v Strukovcih leta 1723. Šolal se je pri Sv. Bene- diktu v Kančevcih, v Radgoni (danes: Bad Radkersburg), na evangeličanskih šolah v Šopronu in Györu (danes Madžar- ska) ter na koncu na liceju v Bratislavi (danes Slovaška). Po končanem študiju je 1751 prišel v Nemescsó in tu nasledil na učiteljskem mestu Mihaela Severja (ta je bil rojen nez- nano kdaj na Vaneči, umrl pa v Nemescsóju 1750). Štiri leta zatem se je preselil v Šurd v Šomodski županiji, kjer je do smrti 1779. leta opravljal službo pastorja. V enajst krajev te županije so bile nekaj desetletij pred tem preseljene prek- murske družine, ki so si želele imeti za svojega evangeli- čanskega duhovnika ravno njega. 1 Popoln naslov se glasi: Nouvi zákon ali testamentom goszpodna nasega Jezusa Krisztusa zdaj oprvics z grcsko- ga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi surdánszkom. F. V Halli Saxonskoj MDCCLXXI. Nekaj prvih njegovih knjig se ni ohranilo. 2 Prva pomembnej- ša Küzmičeva knjiga je Vöre krsztsánszke krátki návuk, ki je bila tiskana v Halle 1754. Sestavljajo jo odlomki iz Svetega pisma, psalmi in drugo, najpomembnejši pa je Predgovor. V njem na široko govori o namenu in značaju svojega pisa- nja, razmišlja o duhovnem, verskem življenju svojih rojakov, omenja svoja predhodnika na ustvarjalnem področju – Tem- lina in Severja. V živahnem narečnem jeziku (in slogu), v ka- terem je pisan Predgovor, oba pisca prekaša in že napove- duje izredno jezikovno stvaritev v naslednjem svojem delu, v knjigi Nouvi zákon. To delo je poleg pesmaric služilo evangeličanom približno dve stoletji v cerkvi, šoli in po naših slovenskih domovih. Nje- govi poznavalci ugotavljajo, da je močno vplivalo na razvoj nadaljnjega slovstvenega dela v prekmurščini, tako prote- stantskega kot katoliškega. Splošno kulturni in narodnostni pomen v njem ima obširen Predgovor, ki ga je sicer podpisal Jožef Torkoš (1710-1791), evangeličanski pastor v Šopronu, a je Küzmič najmanj njegov soavtor. V Predgovoru je namreč poleg Slovanov in njihovih prevodov Svetega pisma govora še o sorodstvu med Slovenci na Ogrskem (torej med prek- murskimi in porabskimi Slovenci) in tistimi v Avstriji (torej vsemi drugimi Slovenci). Ta izjava je »le še podprla njihovo (prekmurskih, ogrskih Slovencev – op. J. V.) mogoče le pod- zavestno čutenje ob branju tako ugledne knjige v lastnem jeziku, da se sami razlikujejo od vladajočega naroda, toda imajo v svojem jeziku pisano delo, ki bi ga v tujem ne razu- meli. To je moglo gojiti in krepiti njihovo vsaj domačijsko in do neke mere tudi narodno zavest. Kot prevod pomembnega dela svetovnega slovstva v nerazvit jezik pa ima Küzmiče- vo delo kot samonikla jezikovna stvaritev svoj slovstveni in splošno kulturni pomen, ki budi že dvesto let (letos že 250 let! – op. J. V.) občudovanje doma in v svetu.« (Vilko Novak: Izbor prekmurskega slovstva, Ljubljana 1976, str. 54.) 2 Po Škafarjevi Bibliografiji prekmurskih tiskov od 1715 do 1919 naj bi bil neznan tudi primerek Küzmičevega abe- cednika iz leta 1753, kar pa ne drži, saj je soboška knjižnica pred dvema desetletjema dobila v dar fotokopijo tega njego- vega dela. Kot je razbrati iz ovitka, ki je kopiji priložen, jo je Škafarju poslal madžarski slavist László Hadrovics (1910- 1997), iz Škafarjeve zapuščine pa dobil dr. Vilko Novak (1909-2003). Ta jo je leta 2000 podaril naši knjižnici. Škafar v svoji bibliografiji knjižice ni upošteval, ker jo je dobil v roke šele po izidu svojega bibliografskega dela. – PiŠK Murska Sobota jo hrani pod signaturo Ro 165. 9 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Knjiga je doživela še štiri ponatise (Požun, danes Bratisla- va 1817, Kőszeg 1848, Dunaj 1883 in Beograd 1928). 3 Po- leg nekaterih večjih slovenskih in tujih knjižnic prvo izdajo Nouvega zákona v kar več izvodih hrani tudi naša, soboška, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Najlepše očuvan nosi signaturo R 231. Tega je vodstvo knjižnice v letu 2011, ob 240-letnici natisa, dalo digitalizirati, tako da ga lahko bralci najdejo in berejo v elektronski obliki na portalu Digitalna knjižnica Slovenija (dLib.si). Števan Küzmič naj bi po pisanju njegovega sodobnika, ka- toliškega pisca Mikloša Küzmiča (1737-1804), prevedel tudi Staro zavezo Svetega pisma, vendar je to vprašanje, saj delo ni ohranjeno. Vprašanje je tudi, kakšen je njegov delež pri pripravi in izdaji prekmurskih pesmaric. In ali je tudi sam morda izdal kako pesmarico, pa se do danes ni ohranila (ali še ni najdena). Za konec: Števan Küzmič in ostali protestantski pisci so – skupaj s katoliškimi – ljudi vzgajali v verskem, jezikovnem in narodnostnem pomenu. Njihova dela so pravi mali spo- meniki prekmurskega jezika, slovenstva in vere. Dobrih 200 let (od Temlinove knjige do konca izhajanja narečnega ka- toliškega periodičnega tiska) se Prekmurci ponašamo tudi s prekmurskim knjižnim jezikom. In narečjem, ki vedno bolj zanima jezikoslovce, naše sodobne pisatelje in bralce. 3 Škafar, Ivan: Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana 1978, str. 17. Viri in literatura: Novak, Vilko. Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Založ- ba katoliških duhovnikov, 1976. Škafar, Ivan. Bibliografija prekmurski tiskov od 1715 do 1919. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetno- sti. Biblioteka 6, 1978. Vugrinec, Jože. Prekmurski protestantski pisci 18. in 19. stoletja in nahajališča njihovih najpomembnejših del. Zbor- nik soboškega muzeja 7 (ur. J. Balažic). Murska Sobota: Po- krajinski muzej. 2007, str. 56-58. 10 Prekmuriana Del besedila in naslovnica Nouvega zákona ali testamentoma. 11 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Del besedila in naslovnica Nouvega zákona ali testamentoma.