prelep si kotiček prijazne Slovenije, 
matere rodnice velikega Prešerna, 
Ivana Tavčarja, Cankarja in drugih. 
Na tvojih cestah gledam zlato izrezljane kipe, 
kot da bodo spregovorili, ko jih srečujem. 
Na misel mi prihaja, da bi pokleknila 
pred neizmernostjo tvoje tisočletne kulture. 
In številne cerkve z visokimi zvoniki 
so priče tvoje veroizpovednosti. 
Živo zelena, 
lepo izvezena preproga 
iz cvetlic vseh vrst 
in vseh odtenkov, 
v pestri krasoti razprostrta po tvojem tlu, 
sprejema odprtih src tuje goste 
v gostoljubne domove. 
In jaz, ki sem prišla iz drugih krajev 
in te občutim kot drugo dom,ovino, 
spoštljivo upogibam, koleno 
pred tvojo staroslavno veličino. 
Polagam vence časti na grobove partizanov, 
ki so žrtvovali življenja v bojih 
zoper črni fašizem, skupnega tlačitelja narodov, 
izpostavljajoč svoje prsi nasilju 
za vsečloveško idejo 
svobode in miru, 
na grobne plošče in spomenike, 
posejane ob cestah in njivah, 
in na vklesana imena domoljubov 
v kamen z zvezdo, 
zvezdo, simbolom svobode in pravice — 
prepojen s krvjo 
in pregneten s tvojo prstjo. 
Vsa tvoja dežela je postala oltar 
samožrtvovanja, en sam oltar samožrtvovanja . .. 
(Iz grščine prevedel: 
Marijan TAVČAR) 
Grška novinarka in pisateljica Dimitra Ksarhojanaku se je rodila leta 1935 v 
Kotroni blizu Sparte na južnem Peloponezu. Študirala je književnost in novinarstvo 
v Atenah. Urejevala in izdajala je časopis »Grški glas« v Atenah in bila tajnica 
združenja zeiložnikov in urednikov Grčije. Napisala je dva romana, ki pa zaradi 
njenih naprednih, socialističnih idej nista bila objavljena. Kot borka za svobodo 
tiska in pravice delovnih ljudi pri sedanjem režimu ni mogla upati na uspeh v Grčiji 
in jo je zapustila. Seznanila se je s profesorjem Marijanom Tavčarjem, strokovnja 
kom za novogrški jezik, in se z njim poročila. Sedaj živita v Skofji Loki. 
Oda Skofja Loka je bila že objavljena v junijski številki Obzornika 1972 na 
str. 367/368. 
12