GLASILO -,i O C I Ji L 1 S T I Č N E £ V E 2 E DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJ- S T O LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, Četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 dan oziroma 3 amer. dolarje TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni bank; v Novem mestu štev. 606-70'3-24 Štev. 48 (454) LETO IX. NOVO MESTO, 4. decembra 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec* v Ljubljani delo NAJBOLJŠA PRIPRAVA NA OBČNE ZBORE IN VOLITVE VODSTEV SOCIALISTIČNE ZVEZE Pred poldragim mesecem smo objavil: v našem listu sklepe skupne, razširjene seje okrajnega komiteja ZKS in predsedstva okr. odbora SZDL Novo mesto o delu in nalogah občinskih odborov in osnovnih organizacij Socialistične zveze za november in december. Eden izmed teh sklepov govori o občnih zborih in o volitvah novih vodstev SZDL za področje starega okraja. V torek, 2. decembra, je bilo v Novem mestu posvetovanje predsednikov in sekretarjev občinskih odborov SZDL s sekretariatom okr. odbora Socialistič ne zveze, na katerem so podrobneje razpravljali o občnih zborih in o volitvah ter o konkretnih nalogah organizacij v tem mesecu. Trenutek, ko je maršal Tito v nedeljo 23. nove mbra zaključil svoj znameniti govor v Novem mestu in odzdravlja množici 50.000 navdušenih poslušalcev, brigadirjev in prebivalcev Dolenjske ter sosednje Hrvatske (Foto: Dolenjski list) lik del naše mladine, ki danes gradi in prispeva svoje k naši socialistični skupnosti. Predsednik republike je nato izrazil svoje prepričanje, da je naša mladina pripravljena zvesto slediti naši stari generaciji in da tudi med starimi in mladimi ni nobenih razlik. Starejša generacija je izvedla revolucijo, pa tudi danes uresničuje revolucionarne težnje naših narodov. S temi težnjami je treba vskladiti pozitivne težnje mlade generacije. Prav zato bomo z revolucionarnim duhom navdihovali mlado generacijo in temu je posvečeno naše življenje. Tovariš Tito se je zatem zahvalil zastopnikom podjetij, ki so gradila avto cesto — inženirjem, tehnikom in drugim, kišo našli skupno pot in ustvarili najpopolnejše sodelovanje med mladino in podjetji. Zahvalil se jim je, ker so pravilno ocenili vlogo mladine in ker so zastavili vse sile, da so te moči skupno in enotno usmerjali. Mladina je bila množični činitelj, delala je" in zbujala navdušenje, organizacija tega dela pa- je bila na strokovnjakih in zastopnikih posameznih naših podjetij. Posebej je tovariš maršal želel, da bi v prihodnje strokovnjaki z mladino še tesneje sodelovali vn da bi strokovni delavci, mladinci in mladinke prenašali svoje izkušnje na mlajše ter dosegali mnogo uspehov v prihodnjem delu. o velikem zborovanju v nedeljo, 23. novembra je imel predsednik republike JOSIP BROZ TITO pri kosilu v kmetijski šoli na Grmu zdravico, v kateri je dejal, da je mladina na avto cesti pokazala lik revolucionarne mladine socialistične Jugoslavije. Nove generacije, je dejal maršal Tito med ostalim, ne morejo živeti samo od prejšnjih delovnih akcij naše mladine, temveč morajo tudi same sodelovati v izgradnji naše države. Mladina se bo na teh in na novih delovnih akcijah izgrajevala, napajala se bo z duhom socializma, z revolucionarnim duhom, občutila in razumela bo vso težo graditve boljšega življenja in tem generacijam se ne bo zdelo, da je vse to, kar imamo, prišlo samo po sebi. Posebej je tovariš predsednik naglasil, da sta se delavska in vaška mladina, kot tudi srednješolska mladina, odlično izkazu'^ na aVto cesti. Z nekaterim delom naše študentske mladine pa ne moremo biti zadovoljni, je dejal maršal Tito. Mladina z univerz — razen beograjske — se ni izkazala v zadostni meri. Del intelektualne mladine pozablja, kako se je ustvarjala in s kakšnim trudom se gradi naša socialistična država. Imeti pa hočemo, je nadaljeval tovariš predsednik, socialistično mlado inteligenco, revolucionarno inteligenco, ki bo živela življenje, kakršnega je živela revolucionarna mladina pred vojno in med vojno, v tistem duhu, kakršnega diha ve- Smo v razdobju izredno razgibanega političnega dela, v katerem imajo organizacije Socialistične zveze že več kot doora dva meseca polne rokfe dela-Samo našteli jih bomo, saj smo o podrobnostih že poročali .nekatere naloge pa organizacije SZDL prav zdaj skupno z občinskimi ljudskimi odbori, s sindikati, z zadrugami ali z drugimi činitelji se rešujejo in uresničujejo. Obsežno politično - organizacijsko delo je bilo opravljeno v okraju v pripravah za volitve zadružnih svetov. Aktiv je povsod razložil, da bo od obširnega pojasnjevanja naše politike na vasi, predvsem pa od sposobnih zadružnih svetov in njihovega dela odvisno naraščanje kmetijske proizvodnje. Dober uspeh volitev je posledica temelj n.h priprav in skupnih naporov političnih, zadružnih in. ot-stnih činiteljev. — Razprave o združevanju nekaterih občin potrjujejo nujnost nadaljnjih korakov pri utrjeva-nu komunalnega sistema. Povsod tam. kjer so odbori SZDL in ObLO to vprašanje pravilno in ■ res vsestransko obrazložili, so volivci enotno sklepali o potrebnih združitvah. Tudi tu je Socialistična zveza kot najširša politična organizacija veliko naredila. — Skrb za zagotovitev discipline na trgu in za pravilno razlaganje zadnjih gospodarskih ukrepov je bila ena izmed nalog, ki smo jih v zadnjih dveh mesecih načrtno in precej uspešno izpolnjevali. Občni zbori sindikalnih podružnic in priprave na občne zbore občinskih in okrajnih sindikalnih svetov, letne konference aktivov LMS in občinske kon- ference LMS, letni občni zbori društev in drugih organizacij, ki so kolektivni člani Socialistične zveze, vse to so pomembna družbena vprašanja, ki ne morejo mimo SZDL. Sem moramo končno prišteti tudi skrb za uresničenje družbenega piana in pripravo plana za 1959, pri čemer poudarjamo v okraju posebej še skrb za nadaljnji razvoj kmetijstva. Uresničevanje šolske reforme, ustanavljanje prvih stanovanjskih skupnosti, posebna skrb za razvoj krajevnin odborov kot prvih in najboljših pomočnikov pri nadaljnjem utrjevanju komunalnega sistema, vse to sodi skupno s prejšnjimi političnimi nalogami v celoto političnega dela Socialistične zveze. Obisk predsednika republike je globoko odjeknil v srcih vseh naših ljudi Ves novomeški okraj je še vedno poln prijetnega odmeva pomembnih besed maršala Tita, ki nas /je ob veliki zmagi — otvoritvi nove avtomobilske ceste — obiskal in prvič v naši ožji zgodovini govoril množici, kakršne Novo mesto še ni videlo. Občinski in krajevni odbori SZDL so imeli v pripravah na to veličastno zborovanje odgovorno, hkrati pa tudi zelo lahko delo, saj je prišlo na slavje skoraj enkrat več ljudi, kot so organizatorji pričakovali! Obisk dragega predsednika republike in velika delovna zmaga na novi cesti, ki na široko odpira okraju vrata za nadaljnji gospodarski dvig, ter začetek obratovanja nove predilnice v Metliki, vse to je razgibalo množice v okraju in daje razpoloženju med ljudmi pečat izrednega zadovoljstva in veselja nad napredkom, ki ga je naš okraj letos dosegel. V takem, lahko trdimo nadvse ugodnem vzdušju, se organizacije Socialistične zveze že dva meseca pripravljajo na občne zbore. V prihodnjih 2, 3 tednin bodo te priprave še poglobile. O tem so v torek predsedniki in sekretarji občin, odborov SZDL sprejeli več zelo važnih nalog. Predvsem: politične naloge! Še ena zmaga: PREDIL Petnajsto obletnico ustanovitve Republike so letos prav slovesno počastili zlasti v Metliki, kjer sovpada dan občinskega praznika z vsakoletnim slavjem dneva republike. V sredo zjutraj so v Belokranjskem muzeju najprej odprli razstavo o bojih na Sutjeski pred 15. leti, kjer je spregovoril o pomenu takratnih bitk za svobodo Ivan 2ele. V domu Partizana je bila nato slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, ki jo je vodil odbornik Martin Crnu-gelj. razen gostov pa je bilo na seji tudi toliko občanov, da je bila dvorana polna, predsednik ObLO Gojko Jug je v daljšem, zelo preglednem in izčrpnem govoru poročal o dosedanjih uspehih in napredku Metlike in metliške občine, zlasti pa if o nalogah, ki so zdaj pred občino. S seje so odborniki, gostje in meščani zavili na trg pred spomenik borca, kjer se je navzlic slabemu vremenu zbralo skoraj 2000 ljudi. Razen domačinov, predstavnikov kolektivov, organizacij in društev ter mladine so se slavnostnega zborovanja udeležili tudi podpredsednik izvršnega sveta LRS ih metliški ljudski poslanec dr. Jože Vilfan, ljudski poslanci Franc Pirkovič, ing. Vilma Pir-kovič in Riko Cigoj, sekretar okr. odbora SZDL Martin 2u-gelj, predsednik pbLO Crno--melj Janez 2unič in drugi. Metliška godba na pihala je slavje začela, nakar je predsednik Gojko Jug pozdravil domačine in goste. K občinskemu prazniku je čestital Metličanom zatem dr. Jože Vilfan, ki je spregovoril o nekaterih najvažnejših gospodarskih vprašanjih občine. Omenil je posebno važnost nove predilnice in vinske Metlika je na slavnosten način petič proslavila svoj občinski praznik — Zveza borcev razvila občinski prapor ZB — Nova predilnica je stekla ob navzočnosti skoraj 2000 Metličanov, okoličanov in številnih gostov Poglavitni poudarek v dosedanjih in bodočih pripravah na občne zbore organizacij SZDL je na političnih nalogah Socialistične zveze. Pravilno izbrana vsebina političnega dela, vsestranska prizadevnost aktiva in metoda, ki jo pri tem delu uporabljamo, so ključ do večjega ali manjšega uspeha organizacije. Na občni zbor se je treba pripraviti z dobrim obračunom dosedanjega dela, ki naj zajame uspehe in pomanjkljivosti organizacije, predložiti pa je treba tudi vsebinsko in organi- kleti, ki dajeta industriji in kmetijstvu v občini trdno podlago, pa seveda hkrati tudi zelo odgovorne nove naloge za nadaljnji razvoj gospodarstva". Tovariš Vilfan je govoril o zadnjem obisku maršala Tita v Proslava Dneva republike 29. november, 15. obletnico ustanovitve FLRJ, je Novo me-Uto počastilo s slavnostno aka- Okrajni pripravljalni odbor za proslavo 40. obletnice KPJ Prejšnji teden je OK ZKS Imenoval člane pripravljalnega odbora za proslavo 40. obletnice Komunistične partije Jugoslavije. TredsedrMk odbora jc Jože Borštnar, člani P'' Djuro Adamovič, Niko Bclo-pavlovič, VIadq Bercc, Ko/ika Bohinjr, Boris Oižmek, Slavko Doki, Ludvik Kebe, Ema Mu-»er, Stane Nunčič, Franc JMr-kovlc, Miha Počrvina, Jože Havbar, Francka Slak, Karel SWban, Viktor Zupančič. Martin Zugelj in Janez Zunič. demijo, ki je bila v petek zvečer v dvorani Doma LP. Po odigrani himni je o zgodovinskem pomenu II. zasedanja AVNOJ, o naši povojni rasti in o sedanji graditvi socializma govoril sekretar obč. komiteja ZKS Miro ThorZevski. Združeni orkester godbenikov PD Dušan Jereb in garnizije JLA Novo mesto je pod taktirko Ivana Mitaga odigral uverturo Učakarjeve Partizanke, Dvofa-kov Slovanski ples štev. 1, Učakarjev venček partizanskih pesmi od Soče do Vardarja in zaključno kolo Gotovčevega Era z 'onega sveta. Dopoldne in popoldne so slavnostno sprejeli v pionirske vrste cicibane obeh novomeških osemletk, pionirje pa v mladinsko organizacijo. Podobne slovesnosti in sprejemi »° bili tudj v drugih občinah. rodi o miru in njihovem razvoju, spremlja naša trdna volja, da z dejanji dokažemo da govori vedno v imenu nas vseh« je dejal med drugim dr. Vilfan in zaključil govor z mislijo, da nosimo vsi v srcu poleg ideje o socialistični graditvi naše domovine tudj veliko misel svetovnega socializma. Po govoru dr. Jožeta Vilfana je Zvonko Hanzelj v imenu obč. odbora Zveze borcev razvil občinski prapor ZB, predstavniki organizacij pa so med igranjem godbe položili vence pred spomenik borca in plošče z imeni padlih tovarišev in tal- (Nadaljevanje na 3. strani) ČESTITAMO! Z ukazom predsednika republike so z 29. novembrom 1958 napredovali višji oficirji JLA v nove čine. Med tovariši, kj so napredovali, je tudi kontraadmiral Janez Tomšič, ki je bil doslej kapitan bojne ladje. Novomeškemu rojaku k visokemu napredovanju toplo čestitamo I zacijsko vsklajen načrt, ki naj zajame glavne politične naloge za prihodnje določeno obdobje. Na občnih zborih bo treba v marsikateri organizaciji kritično omeniti zanemarjeno dolžnost sklicevanja širših članskih sestankov, na katerih bi giede prenekaterega vprašanja razčistili pojme. Res je. da danes ljudje veliko več bero, poslušajo radio, imajo naročene časnike in revije, toda iz izkušenj vemo, da zlasti na vasj ljudje zelo radi slišijo poljudno razlago naše mednarodne ter notranje in gospodarske politike. Razprave o naših odnosih z Vzhodom, o vlogi posameznih držav v hajki proti nam, tolma. čenje vloge in ugleda naše države v svetovnem merilu posebej pa še temeljita razlaga načel naše izvenblokovske politike in politike ustvarjalnega sožitja — vse to prav gotovo sodi v delovni načrt organizacij SZDL. Odlikovani za zasluge pri gradnji avtomobilske ceste Ob Dnevu republike so bili z ukazom predsednika republike Josipa Broza-Tita odlikovani za posebne zasluge in uspehe v socialistični, izgradnji naše dežele ob#dograditvi avtomobilske ceste od Ljubljane do Zagreba; z Redom zasluge za narod I. Zgodovinski dan na slovenski obali Prj razlaganju in uveljavljanju socialistične politike na vasi je treba vedeti, da bomo tu uspeli samo z doslednim, odkritim in neposrednim političnim delom. Spopad s predstavniki mnenja ,da bo »šlo tudi Po starem še lahko naprej«, bo pri tem seveda neizogiben. Potreba po vključevanju mladih delavcev in kmetov v vodstva organizacij SZDL se kaže na celi črti.. 0 članarini, novih članih in o večjih organizacijah Občinski odbori SZDL bodo pripravili še prea občnimi zbori predloge za združitev tistih vaških organizacij SZDL, ki v dosedanjem okviru nimajo možnosti za dobro, uspešno delo. Poročali smo že, da imamo malih, razdrobljenih organizacij SZDL na terenu preveč; zaokroževanje v večje vaške osnovne organizacije je ena izmed nalog, k; jo je treba takoj uresničiti. Med resna organizacijska vprašanja v našem okraju sodi pomnožitev vrst Socialistične zveze, ki ima zdaj v mejah starega okraja še vedno le kakih 40 odstotkov volivcev v svojih vrstah. Najprej je treba urediti evidenco članstva, k; nosi do-' bršen del krivde za tako nizek odstotek včlanjenih državljanov v Socialistični zvezi. Hkrati je treba sprejeti v SZDL zlasti mladino, ki je poitala polnoletna, kot tudi ostale državljane, ki imajo za članstvo vse pogoje, pa jih iz kakršnih koli razlogov še vedno ne štejemo kot organizirane člane. Uredit; je treba tudi plačevanje članarine. Naj le mimogrede omenimo, da so na Koprskem ob zadnjih volitvah pobrali skoraj 2 mihjnna din članarine, sprejeli pa so v SZDL nad 7000 novih članov! Občinske in krajevne organizacije SZDL naj si takoj sestavijo točen načrt do x>bčnega zbora. Vsebinsko dobro politično delo in uresničitev naštetih organizacijskih nalog naj zagotovj uspeh občnih zborov in volitev novih vodstev SZDL. Ob vsem tem bodu odbori Socialistične zveze še posebej tudi proučil-; vprašanje organizacijskih, kadrovskih in materialnih pogojev za svoje delo; v praksi občutimo, da so prav ti slabi pogoji nemalokrat resna ovira bolj načrtnemu delu naše najširše politične organizacije. Ljudski poslanec dr. Jože Vilfan govori na metliškem trgu 26. novembra 1958 Novem mestu in o veličastnem slavju, ki ga je Dolenjska ob tej priliki doživela. »Tovariš Tito bo spet odpotoval v tuje dežele na pot prijateljstva in miru. Na tej poti ga bodo spremljale naše najtoplejše in najboljše želje in prepričan bo lahko tudi tokrat, da ga vedno, kadarkoli se meni a tujimi na- V nedeljo, 7. decembra, bo za Koper, za vso svobodno slovensko obalo in za širšo zaledje naše domovine pomemben praznik: ob prvem odseku opera tivne obale novega koprskega pristanišča bo pristala prva čez-oceanska ladja! Prvi del nove ga tovornega pristanišča, ki ga je zgradila Vodna skupnost v Kopru, odpira široke možnosti za nadaljnji, močno povečan pomorski promet na slovenski obali. Za Koper in za vso Slo venijo pomeni že prvih 135 m nove obale pomembno obdobje nadaljnjepa gospodarskega raz maha. Koper te te dni vneto pri- pravlja na nedeljsko slavje. Vsi njegovi prebivalci in številni gostje bodo po deveti url pozdravili 9.310-Ionsko ladji) Spin* ne plovbe »Gorica«, ki bo imela smer Piran—Tr-rt. Vse v pri*ta nišču zbrane ladje bodo pozdra vile »Gorico« |n jo obkrožile zunaj novega pristanišča pa bo do razigrano krlžarilc, jadrnice obalnih klubov. Po »večar.em pristanku prve če/.ocenn.« ke lad le v novom pristanišču bo domača slavnost 450 delavcev, voditeljev in projektantov Vodne skupnosti v Kopru, k! so v re kordno kralkcin času in z Izre dno prizadevnostjo zgradili novo koprsko pristanišče. stopnje ing. Ciril Mravlja, c Redom dela I. stopnje prof. ing. Boris Kobe in Ivan Školan, i Redom dela II. stopnje Lojze Cvikel, ing. Vinko Cerin, ing. Maks Dckleva, ing. Peter Dmi-Irijev, ing. Jože Ferenčak, Frani Gorcnc, ing. Ferdo Janežič. in*. Miloš Krajger, Jože Lipovec, ing. Jože Majdič, Herman Sla-mič, ing. Milan Stegu, Stanko Sram, ing. Bojan Tavze.s In Zvonko Veverk; z Redom dela III, stopnje je odlikovanih 57, i kolajno dela pa 64 graditeljev. Z Redom dela I. stopnje je predsednik republike odlikoval tudi Glavni štab mladinskih delovnih brigad in večje število mladinskih delovnih brigad. Odlikovanim tovarišem, Glavnemu štabu in brigadam pošiljamo v imenu prebivalcev novomeškega okraja prisrčne čestitke k visokim priznanjem! Dolenjska vina v Ljubljani Kmetijska zadruga Tržišče je odprla 7. novembra v Ljubljani na Zaloškj cesti 7 svojo vinsko klet, v kateri prodajajo samo pristna dolenjska vina. 35 milijonov za Ofočec Upravni odbor Jugoslovanske investicijske banke je na svoji zadnji seji ooobrii vrsto investicijskih posojil za rekonstrukcije ih razširitve gostinskih objektov, predvsem hotelov. Med drugim je odobril tudi občinskemu ljudskemu odboru Novo mesto posojilo 35 milijonov dinarjev, ki bo porabljeno za preureditev gradu Otočec na Krki v turistični objekt. Idealna lega gradu, ki je bil letos spomladi obnovljen in ga je do-zdaj uporabljal glavni štab MD3 na avto cesti, njegova čudovita okolica, neposredna bližina svto ceste, dostop na njo in najmodernejša bencinska črpalka na obeh straneh nove ceste tik nad Otočcem, vse to so izredni pogoji, da bo urejeni grad že prihodnjo pomlac najprivlačnejša tujskoprometna točka ; .ed Zagrebom in Ljubljano. VREME ZA CAS OD 5. DO 14. DECEMBRA. Nekako od 8. do sredine decembra pogostne padavine, ki bodo zlasti močne okrog 9. in okrog 13. decembra Temperatura se bo bržkone sprva dvignila, toda od 13. decembra dalje pričakujemo jradec temperature globoko pod ničlo z burjo im obilnim sneženjem V.M. 38 Sftran 2 »DOLENJSKI L X S T« Stev. 48 (454) Prisrčno čestitamo! Topolščici. Od tam je bil v začetku 1941 premeščen na kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Ob razpadu bivše jugoslovanske vojske je prišel v nemško ujetništvo, kjer je ostal do maja 1942, nakar se je vrnil v Topolščico, a je bil od tam že po treh mesecih izseljen v Srbijo. Kasneje je do~ bil službo na pljučnem oddelku bolnišnice v Beogradu, kjer je ostal do januarja 1946. Odtlej posluje kot specialist za pljučne bolezni na Dolenjskem. Viden razmah protituberku-lozne službe v okrajih Novo mesto, Kočevje in Črnomelj je bil v minulem dobrem desetletju vedno tesno povezan z delom in izredno prizadev- V soboto, 6. decembra, bo proslavil 50-letnico bogostega življenja primari] ' doktor IVO SMRECNIK, šef pljučnega oddelka novomeške bolnišnice. Tiho in morda neopazno bi šel ta dogodek mimo nas; primari j dr. Smrečnik ga v svoji znani skromiosti ne b)i omenjal. Številni njegovi prijatelji, stanovski sobcvariši, predvsem pa množica ozdravljenih državljanov in bolnikov po Dolenjskem, v Beli krajini i-n na Kočevskem pa želi, da povemo cb tej priložnosti nekaj teč o življenju in delu priljubljenega zdravnika in edinega specialista-ftvziologa na Dolenjskem. Tovariš dr. Ivo Smrečnik se je rodil 6. decembra 1908 v drulini delavca v Ljubljani. Osnovno šolo in gimnazijo je napravil v Ljubljani, medicinsko fakulteto pa je obiskoval v Ljubljani in Beogradu, kjer je leta 1934 promovirah Specia-lističrii izpit za ftiziologa je opravil 1940. Njegovo prvo delovno mesto po odsluženju vojaškega roka je bilo 1935. leta v Domu narodnega zdravja v Travniku (Bosna), kjer je ostal do 1*36, leta, nakar je bil postavljen za zdravnika-priprav-nika v državnem zdravilišču v NOVA TOVARNA VEZANIH PLOŠČ Pred kratkim je začela v Dolnjem Vakufu v BiH obratovati tovarna vezantih plošč, ki bo proizvajala letno pri- no9tfy dr> smrečnvka. Dolgo bližno 5.500 ton vezanih ploSČ. vrst(J {et -Q vodiU kQ m Tovarna je največja in naj- ^ organizimi} vse protituber-sodobnejsa te vrste v nasi dr- ^uložne dispanzerje na Do- sveta, da dosegamo tudi na tem področju vedno lepše uspehe. Naj povemo še, da je dr. Ivo Smrečnik v zadnjem desetletju s svojimi izkušnjami, širokim obzorjem in vsestransko ustvarjalnostjo mnogo prispeval, da se je zdravstvena služba na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevskem tako lepo in koristno razvila. Od ustanovitve dalje je dr. Ivo Smvečmk tudi predsednik novomeške podružnice Zdravniškega društva, katerega progresivno delo znajo ceniti zlasti društveni člani, posredno in neposredno korist tega javnosti manj znanega prizadevanja pa občutijo v praksi vsi, ki potrebujejo pomoč naših zdravnikov, zdravstvenih domov in postaj ali bolnišnic. V imenu vseh, ki primarija dr. Iva Smrečnika poznajo, ljubijo in spoštujejo ter so mu za njegovo nesebično, dolgoletno pomoč in zgledno prizadevanje nadvse iz srca hvaležni, posebno pa še v imenu vseh pacientov pljučnega oddelka in članov kolektiva novomeške bolnišnice, jubilantu toplo čestitamo ob njegovem osebnem prazniku. Želimo mu, da bi še dolgo vrsto let zdrav in zadovoljen delal med nami in reševal življenja, v čemer je imel že doslej taiko zelo veliko uspehov! ZUNANJ EPOLITIČN H EDE MS KI PREGLED •- - —S Predsednik republike Josip Broz Tito je v torek odpotoval iz Dubrovnika v Indonezijo, kamor bo prispel konec meseca. Z njim so odpotovali Blažo Jovanović, Ivan Maček, Slobodan Penezič, Veljko Mičunovič, Leo Mates, Zdenko Štambuk, generala Miloš Šumonja in Milan Zeželj in dr. Božidar Lavrič. Predsednik Tito s tem uradno vrača obisk predsedniku Indonezije Sukarnu. Vendar pa je obisk mnogo več kot navadna diplomatsku vljudnost. Jugoslavija je v zadnjih letih navezala zelo prisrčne stike z vrsto azijskih držav. Ti stiki so toliko bolj prisrčni, ker imajo mlade azijske države iste težnje kot Jugoslavija — želijo si utrditi svojo neodvisnost od katerega kolj bloka, želijo razvijati svoje gospodarstvo, želijo si vsestranskega sodelovanja z vsemi, ki nimajo pretenzij na njihovo ozemlje, gospodarstvo ali svobodo. Glede na te skupne težnje torej ni presenetljivo, če ima Jugoslavija s temi državami poleg pristnih, prijateljskih osebnih odnošajev, tudi zelo koristne gospodarske, kulturne in politične stike. Obisk predsednika Tita v Indoneziji in še nekaterih drugih azijskih in afriških državah bo to vsestransko sodelovanje še okrepil in pospešil. Na evropskem političnem odru pa so vsekakor najzanimivejši dogodek preteklega tedna volitve v Franciji. Zgodilo se je to, kar so mnogi opazovalci napovedovali, odkar je prevzel krmilo general Charles de Gaulle: Francija je šla odločno na desno. V novi skupščini ima največ poslancev (188) degolistična Unija za novo republiko. Ostale stranke so se zvrstile takole: Pinavevi neodvisni 120, kato- liški republikanci 44 mest, socialisti 40, katoliki Georgesa Bidaulta 14 in komunisti 10. Številke o tem, koliko glasov je dobila katera stranka, dajo drugačno sliko. Na prvem mestu je sicer še vedno Unija za novo republiko, ki je dobila nad 4,700.000 glasov (26,47 odstotkov), zato pa je KP Francije na drugem mestu s 3,741.374 glasovi (20,76 odstotkov). Sledijo jim neodvisni s 14,79 odstotki, socialisti litve v Franciji je značilno, da so se desničarske stranke mnogo lažje sporazumevale in si s tem pridobivale večino v posameznih volilnih okoliših, medtem ko so se kandidati komunistične stranke in socialistov v pretežnem številu okolišev medsebojno izločila, zmagal pa je kandidat desnice. K neenotnosti levice je prispevalo tudi dejstvo, da se je KP že zdavnaj onemogočila s svojimi togimi stališči, del socialistov pa se je odkrito postavil na »GALEB« M POTI V AZIJO s 13,79 odstotki, katoliški republikanci z 7,58 odstotki, itd. Vsega je glasovalo 18,019.052 volivcev. Očitno je torej, da nova skupščina ne predstavlja pravega mnenja francoskih državljanov — naj zadostuje, če navedemo za primer, da ima KP Francija s svojimi 4 milijoni glasov komaj deset mest v parlamentu, neodvisni, ki so dobili manj kot tri milijone glasov, pa Jih imajo kar 132. To se je zgodilo po zaslugi novega večinskega volilnega sistema, ki je odločno favoriziral tiste stranke, ki so se znale združiti. Po prejšnjem, proporcionalnem sistemu, bi imela komunistična stranka vsaj 88 mest v skupščini. Res pa je tudi, da je imel de Gaullov osebni prestiž precejšen vpliv na rezultat volitev in da je njegovo ime zelo pomagalo Uniji za novo republiko do zmage. Toda to še nI vse. Zmagi desnice je morda še najbolj pripomogla neenotnost v vrstah levičarskih strank. Za sedanje vo- stran desnice že v prejšnjem parlamentu. Kakor koli že, cena, ki jo bodo plačali francoski volivci za de Gaullovo »stabilno vlado« utegne biti zelo visoka; to bi napovedovala stališča nekaterih desničarskih politikov, ki sedaj slavijo zmago. Za popolno peto republiko ostane sedaj le še en korak: izvolitev novega predsednika republike. Opazovalci soglasno napovedujejo izvolitev generala de GauIIa. Kdo bo premier se še ne ve — prav gotovo pa bo iz vrst desnice. Oboje bo končno znano konec leta, po volitvah 21. decembra. Toda tudi nova republika bo prevzela skoraj neizpremenjeno breme četrte republike: Alžir. Številke o volitvah v Alžiru ne morejo preslepiti nikogar, zlasti še, ker v nekaterih krajih ni glascvalo tudi po 80 odstotkov arabskih volivcev. Se manj pa morejo alžirske volitve odstraniti alžirsko osvobodilno armado, ki je še vedno »prisotna« in izredno aktivna. A. Furlan zavi. NOVA ŽELEZARNA V SK0PLJU V Skoplju so končali vse priprave za graditev nove železarne. Železarna bo zaposlovala 8.000 delavcev in uslužbencev, v njej pa bodo proizvajali predvsem tiste proizvode, ki jih sedaj primanjkuje, n. pr. pločevino in druge iz- lenjskem. Velika želja — zgraditev oddelka, pravzaprav kompletne bolnišnice za pljučne bolezni — Dolenjske je bila hkrati njegov osebni, vel&ki cilj. Ponosna, slavna imena Spet smo okrasili mesta in vasi, izložbe in vlake; izobesili smo zastave in biLi na sve- Z razumevanjem in s pomočjo čanih akademijah. Povsod smo ljudske oblasti je bil dosežen in lahke trdimo, da je prav na tem oddelku bilo rešeno življenje prenekaterega človeka, ki se je z zaupanjem zatekel po pomoč k specialistu dr. Smreč- delke črne metalurgije. Po kon. niku. Še vedno vodi naš jubi- čani prvi fazi graditve bo že- Junt tudi dispanzer v Črnom- lezarna proizvajala 310 mili- iju, kot predsednik okrajnega jonov kg surovega železa m sveta za zdravstvo pa vztrajno 380 milijonov kg jekla. skrbi skupno z ostalimi člani Še o volitvah zadružnih svetov Zadružniki - volivci so v novomeškem okraju volili zadružne svete 9, in 16. novembra. Uspeh po občinah je bil takle: Straža-Toplice 99.1 odstotkov, Mirna 98 odstot., Mokronog 98,2 odštet., Črnomelj 96.5 odstot., Semič 94.0 odstot., Žužemberk 93.2 odstot., Trebnje 92 odstot., Brežice 91.9 nilstot.. Novo mesto 90.5 odstot.. Kost.injevica-Pod-bočje 88.6 odstot., Šentjernej 87.3, Videm-Krško 85.8, Sevnica 87, Senovo 95,5 in Metlika 87 odstotkov. Gradbeno podjetje »REMONT« 2 U 2 EMBEBK sprejme takoj v službo: gradbenega tednika — kalkulanta soboslikarja več kvalificiranih in priučenih zidarjev Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Vsa pojasnila dobite pri REMONT Žužemberk. OOOOCCCOX»XIOOOOCiOOOC^ Kakor vidimo, je skoro v vseh občinah (izjema so le 4) volilo več kot 90 odstotkov volilnih opravičencev. V 46. številki našega lista smo med občine z manj kot 90-odstotno udeležbo uvrstili tudi občino Brežice. Ker smo dobili podatke neposredno po volitvah, v ponedeljek 17. novembra dopoldne, je napaka opravičljiva, še posebno, če upoštevamo, da je ponekod poročanje slabo potekalo. V okraju je volilo 91.7 odstotkov vseh upravičencev. Občinska In upravna politična vodstva so v predvolilnih pripravah živahno sodelovala. Tekmovanje v kmetijstvu Zvezni odbor za nagradno tekmovanje v kmetijstvu je predlagal zveznemu izvršnemu svetu, naj bi nagradno tekmovanje za velike donose v kmetijstvu nadaljevali tudi v letu 1959. Čimprej bodo pripravili osnutek pravil tekmovanja za prihodnje leto- se zbirali in poslušali slavnostne besede. Obličja so bila polna vedrega smeha, zadovoljstva in ponosa. Za 29. november, za Dan republike, ze naš skupni, veliki praznik. V pozni jeseni leta 1943 še ni bilo tako. Takrat se je še valil dim s pogorišč. Grom eksplozij je odmeval po dolinah in gozdovih. Bifla so še koncentracijska taborišča. Takrat ndsi vedel, če boš jutri še živ. Vsega je manjkalo, le smrti je bilo preveč. Številne kolone borcev so se takrat namenile k neznanemu cilju. Malokdo je vedel, karn gredo. Sešle so se v Jaricu, v starem mestecu ob Vrbasu. Stotine kilometrov so prehodile peš. Prebiijale so se tudi skozi številne zasede. Ko so se sešle, je bilo 29. novembra 1943 — zgodovinsko zasedanje AVNOJ. Ves svet je prisluhnil boju majhnega, žilavega naroda na Balkanu. V maju 1945 je zacvela svoboda. Ni se več valil grom eksplozij, utihnili so rafali brzostrelk, smrt se je odmaknila. Ostali so številni grobovi, pogorišča in ruševine. Kljub rekam preldte krvi pa je ostalo tudi ljudstvo. Borbeno pesem brigad je zamenjala pesem dela. Trinajst let je že minulo odtlej. Ni več pogorišč in ne ruševin. Prej nepoznano Jugoslavijo občuduje danes ves svet. Zakaj? Kaj smo predstavljali pred drugo svetovno vojno? Majhno balkansko državico, polno naravnih bogastev, ki je imela slabe ceste, nekaj železniških prog in je bila skoroda brez industrije. Pomembni smo bili le kot kmetijska država. 7032 ton premoga smo profavajali na leto, 1100 ton nafte. 233 ton je- izvajamo preko milijon ton je- novih traktorjih, avtomobilih kla, 1800 ton aluminija in ne- kla, pred vojno smo ga le 235 in motornih kolesih, ki jih tu-kaij tekstilnih izdelkov. Narav- tisoč ton. Tovarne so rasle, di mi delamo doma? O 250 ti-na bogastva so izkoriščali tu- Tovarne orjaki, ki danes za- sočih radijskih sprejemnikov, ji kapitalisti. Pri nas je bila stopajo vse industrijske parno- ki smo jih izdelali lani? O no-doma reviščina. Štiriletna, voj- ge. Ob njih so rasla nova me- vih železniških progah in cena je opustošila še to, kar smo sta. Več kot 17.000 ton alumini- stah, kii smo z njimii prepredli imeli. ia nam dasta vsako leto dva vso domovino? Nekdaj smo Ljudstvo je obstalo. Vse sol- kombinata: v Kidričevem in kupovali starkozi njena vrata pripe Ijali prvi kombiji. V stavbi v Žabji vasi utriplje mogočno življenje. 380 ljudi dela v težkih pogojih, toda kljub temu z Izređr Im poletom. Prisluhnimo udarjanju lesenih beUn po pločevini, ki jo oblikujejo, poglejmo v okna. kjer trepetajo pobliski varilnih apara tov. Ta stavba bo kmalu postala preteklost, saj že rastejo ob njef stebri nove dvorane, ki bo Moto montaži pomagala zadihati na vsa pljuča. Tako raste novomeška tovarna avto mobilov. Novomeščani bomo ponosni na voall l jih bomo srečavali na vseh cestah Fr R.? 7. veseljem bomo lahko dejali prijatelju aH znanca" »Ta je pa naš. novomeški!« Miloš .Ta'--..... Stran 4 »DOLENJSKI LIST* Štev. 48 (454) PIONIRJI pri tovarišu Marinku Proslava 15. obletnice rojstva naše države je bila za slovenske pionirje še posebno pomembna: v petek. 28. novembra, je predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko sprejel v Ljubljani 60 pionirjev m pionirk. Med njimi je bilo tudi 6 pionirjev iz Novega mesta, Leskovca pri Krškem in iz Metlike. Veseli so se odpeljali po novi cesti v Ljubljano, kjer je presenečenje sledilo presenečenju. Obiskali so uredništva mladinskih in pionirskih listov, se pogovarjali z uredniki, akadem. slikar Jote Ciuha pa se je spomnil lanskega srečanja z dolenjskimi pionirji v Poljanah ter naročil v svojem imenu in v imenu slikarja Ivana Subica lepe pozdrave. Pionirji so si nato ogledali radijsko in televizijsko oddajno postajo, pogumno so stopili tudi pred televizijsko kamero in se takoj nato tudi videli na zaslonu, v Domžalah pa so si ogledali veliki oddajnik. Po dobrem kosilu so odšli v pionirsko knjižnico, kjer so se spoznali z ljubljanskimi pionirji ter z njihovim delom. Nestrpni pa hkrati resni so nato odšli v palačo Ljudske skupščine, kjer jih je sprejel predsednik tovariš Miha Marinko, navzoči pa so bili tudi člani izvršnega sveta ter predstavniki raznih družbenih organizacij Slovenije. Skupina pionirjev je najprej čestitala tovarišu predsedniku za praznik republike in mu izročila lep šopek cvetja. Tovariš Marinko se je zahvalil za čestitke in spregovoril o nalogah pionirjev ter o velikih uspehih, ki smo jih dosegli v 15 letih graditve socializma. Posebno je naročil pionirjem, naj bodo pridni in marljivi v šoli in požrtvovalni v organizacijah, kjer delajo, saj so druga izmena, ki bo prevzela za odraslimi veliko in odgovorno nalogo — dokončno zgraditev socializma. Vsak pionir je dobil nato Kaju-hove pesmi s podpisom tovariša Marinka, ki je nato povabil male goste na zakusko. Tu so se pionirji sproščeno pogovarjali o delu v raznih krožkih in organizacijah. Povedali so tovarišu predsedniku, kako delajo v posameznih krajih. Novomeške pionirje sta zastopali Slai'ka Retelj in Slavica Podržaj; Slavka je tovarišu Marinku razložila, da imajo novomeški pionirji premalo prostora za knjižnico in za delo krožkov, ker je v šoli pouk dopoldne in popoldne. Pionirji so nato obiskali dvorano nove Ljudske skupščine. Metliški pionir Manko se je kar na vsem lepem pojavil na govorniški tribuni in izzval splošno veselje in odobravanje. Tovariš Marinko je dejal otrokom: »Da, taki boste vi, ko odrastete — ljudski poslanci!« Težko so se poslovili pionirji od svojega gostitelja in zapustili poslopje Ljudske skupščine. Nikdar ne bodo pozabili letošnjega 28. novembra! M.T. vsaki soli telovadisce in delavnico Kako skrbe v občini VIDEM-KRŠKO za vzgojo mladine Občinska Zveza prijateljev mladine v Vidmu-Krškem je skupno z občinsko pionirsko komisijo, s svetom za zaščito matere in otroka kakor tudi z drugimi organizacijami, ki skrbijo za vzgojo mladine, razpravljala o raznih perečih problemih ob Tednu otroka. Vso skrb bodo posvetili družinam z več otroki ter socialno in moralno ogroženim otrokom. Obiskovali bodo te družine in jim nudili pomoč. Ker bo uspeh zadovoljiv le tedaj, če bodo starši zadostno izobraženi, so sklenili, da bodo društva prijateljev mladine skupno z vodstvi šol orga-r/ rala več vzgojnih in zdravstvenih predavanj. Število zaposlenih staršev se stalno veča. Zato tudi prostori, ki jih ima otroški vrtec v Krškem, ne zadoščajo več. Vrtec gostuje v domu TVD Partizana. Občinski odbor ima že pripravljene načrte za gradnjo novega vrtca v mestnem parku. Upajmo, da bodo z novim šolskim letom imel: naši najmlajši Krčani že svoj novi dom. Tudi sedanji vrtec na Vidmu ne zadostuje. Zato bo PDM na Vidmu skušala zainteresirati na zborih volivcev vse odgovorne ljudi, da bo v novih stanovanjskih blokih predviden nov vrtec za najmlajše, kakor tudi prepo-treben prostor za šolsko in pošoisko mladino, kjer se bo lahko uredilo knjižnico, čitalnico in šahovski prostor. O pomenu telovadišč in igrišč v Vidmu-Krškem razpravljajo že dalj časa. Težnja mladine in vzgojiteljev po te-lovadiščih in igriščih bo kon- čno le uresničena. Najprej so pričeli z ureditvijo telovadnega igrišča v Krškem, kjer so že odkupili potrebne prostore. Mladina TSS in pionirji osnovne šole bodo s prostovoljnim delom pripomogli k čimprejšnji dograditvi telova-dišča, TVD Partizan pa bo krilo materialne stroške in prevoze. Tudi igrišče v Leskovcu pri Krškem, ki ie b^o grajeno »No, tako, z ti. j greš; na dvorišče . e pa iahko Nova koča na Libni Turistično društvo v Vidmu-Krškem, ki je bilo ustanovljeno pred dobrim letom, je takoj po ustanovitvi krepko prijelo za delo. Organizirali so teden čistoče in dosegla, da so takrat mesto Videm-Krško lepo očistili in uredili. Če bi se taki tedni bolj pogosto organizirali, bi se sčasoma ljubezen do čistoče ukoreninila in mesto bi bilo vedno lično. Turistično društvo posveča veliko skrb tudi gostinstvu, ureditvi cest, sodeluje pa Nov tečaj 13. novembra se je začel v prostorih osemletke v Novem mestu stenografski tečaj. Vodi ga tovarišica Ivica Kapetanova, obiskuje pa ga 13 tečajnikov. Organiziralo ga je Društvo Strojepiscev in stenografov v Novem mestu. še z urbanisti. Osnutek turističnega prospekta že imajo v celoti izdelan, tako da ga bodo lahko izdali. Ne skrbijo pa le za ureditev mesta, temveč želijo tudi, da bo naša okolica lepa in privlačna. Ze dalj Časa želijo lovske družine, da bi si uredile kje v bližini mesta primerno lovsko kočo. To željo bo uresničilo Turistično društvo, ki se je povezalo z lovskimi družinami, tako da bodo skupno zgradili na Libni lepo turistično lovsko kočo, ki bo stala po predračunu 8 milijonov 300.000 dinarjev. Urejena bo v lovskem stilu, imela pa ' bo poleg kuhinje in sobe tudi salon in lično teraso. Material že dovažajo. Kljub težkemu dovozu imajo že pripravljenih okrog 3000 kosov opeke in 30.000 kg peska. Računajo, da bo lovska koča na Libni dogra- jena za 4. občinski praznik, to je do meseca avgusta prihodnjega leta. Turistično društvo želj poskrbeti tudi za nemoten televizijski sprejem v Vidmu-Krškem. Zato bodo poleg koče postavil* še velik razgledni stolp, ki bo hkrati tudi nosilec relejne televizijske antene. To delo mdslijo opraviti do konca tega leta. Tako bomo lahko v Vidmu-Krškem nemoteno sprejemali vse televizijske oddaje jugoslovanskih televizijskih postaj. M. pred leti, je stalo že mnogo denarja. Vendar pa to igrišče še ni usposobljeno za svoje namene. Upravitelj stvo šole bo skupno s pomočjo občinske ZPM in sveta za šolstvo, ob pomoči mladine in pionirjev kakor tudi TVD Partizan, ki ga nameravajo oživeti, dokončno uredilo igrišče, ki bo najlepše v vsej občini in ga bo uporabljalo nad 500 pionirjev in mladincev. Videmski šoloobvezni otroci nimajo ne telovadnice ne igrišča. Telovadijo na savski Vr-bini, ki je dostopna le ob lepem vremenu. Otrok v tem kraju je čedalje več, zato je težnja po odkupu zemljišča za telo\tadišče upravičena. Tudi na Velikem Trnu in v Dolenji vasi nimajo nobenega prostora, zato bi tudi tam radi odkupili zemljišče. Občinski ljudski odbor kaže vse razumevanje za te probleme in jih skuša v tekočem letu rešiti. Občinska Zveza prijateljev mladine z ostalimi telesno-vzgojnimi organizacijami upa. da bodo ti problemi rešerj.i v tekočem letu in da bo imela vsaka šola telovadisce. ŠOLSKE DELAVNICE IN TEHNIČNA DEJAVNOST MLADINE Šolskim delavnicam so posvetili mnogo pozornosti. V občini so opremljene že tri delavnice. Najbolje je opremljena delavnica v Krškem, nato v Leskovcu in deloma na Raki. Ker pa je v vse šole uveden pouk ročnih spretnosti in je dejavnost Ljudske tehnike zavzela precejšen razmah, je občinska ZPM skupno s pionirsko komisijo in z odsekom za prosveto razglabljala, kako priti do delavnic v vseh osnovnih šolah, ki imajo višje razrede. Občinska zveza prijateljev mladine in ObLO bosta pomagala urediti delavnic; iz kletnih prostorov v Velikem Trnu in na Zdolah. V Velikem Podlogu pa bodo zaprosili gasilsko društvo, da iim v zadružnem domu odstopi eno sobo, kjer bodo imeli pionirji in mladinci svoj kotiček. Ravnateljstvo TSS je že pomagalo z orodjem, ki so ga izdelali gojenci TSŠ, in bo v bodoče še pomagalo. Za prvi začetek bodo pionirji prinesli orodja od doma, sčasoma pa bodo šole in pionirski odredi nabavil: orodje za svoje delavnice. Tako bo v vsej občini 6 delavnic in trije tehnični kotički. Tehnična dejavnost se bo na ta način med mladino še bolj razvila. Pionirski odredi se že pripravljajo za zimsko sezono. V Tednu otroka so vsi odredi imeli slavnostne konference, kjer so izvolili štabe odreda in sprejeli letne delovne načrte. Vsi se že vneto pripravljajo na slovesen sprejem v pionirsko organizacijo. Pionirji so tudi zbirali sadje. Tako so zbrali slive za šolske mlečne kuhinje, kjer so nakuhali mnogo marmelade, Zbrali so zimsko sadje za domače kuhinje. Zdolani so poslali sadje dijaškemu domu TSS, raški pionirji pa so zbirali sadje za pionirje iz Zidanega mostu in za TSS. Dolenjevaščani so se odločili, da pošljejo sadje v Bele vode. Avtomoto društvo že pripravlja program dela s pionirji po šolah v mesecu tehnike, ki bo trajal od 1. do 29. novembra. Prepričani smo, da bodo uspehi vedno večji, če bo tudi v bodoče tako dobra povezava med posameznimi organizacijami, ki skrbe za vzgojo mladine, kakor je bila doslej. Saj je želja nas vseh, da vzgojimo mladega človeka v dobrega državljana FLRJ. Rezi Pire Za širše obzorje Kmetijsko gospodinjska šola v Šentjerneju je začela 10. novembra s poukom. Obiskuje jo 50 tečajnikov in tečajnic. Namen šole je, da se fantje in dekleta nauče vsega, kar je potrebno v kmetijstvu oziroma v gospodinjstvu. Šola je dvoletna. 72 litrov krvi Ko je. mladi borec Tomo Da-nilovski v boju proti nemškimi trupam v Sremu dal svojo kri, da bi rešil življenje hudo ranjenemu tovarišu, gotovo še ni mislil, da bo dosegel rekord v tej plemeniti akciji. Nedavno je Darulovski, 34-letni uslužbenec v Skopi ju, dosegel svojstveni rekord: dal je dvainsedem-deseti liter svoje krvi v teku 14 let. POZDRAV IZ JLA Fantje, ki služijo vojaški rok v Nišu, toplo pozdravljajo za dan armade vse znance, sorodnike in dekleta: Alojz Sever, Jože Korošec, Ignac Znuderl, Avgust Cej, Jože Pomberk, Martin Zagore in Franc Dajč-man. Čestitajo tudi vsem, ki so gradili avto cesto! Načrtno delo v Brežicah V mestnih organizacijah so začeli študirati že poleti. Nekatere organizacije so pri študiju kar lepo uspele in predelale že dobro polovico gradiva VII. kongresa ZKJ. Pri njih Je stvar sorazmerno gladko stekla, ker imajo precej sposobnih ljudi, ki organizirajo in vodijo študij. Težje je po vaških organizacijah. Tu so bili mnogi člani do nedavnega še močno zaposleni z jesenskimi deli, pa tudi ljudi, ki bi lahko vodili študij, ni povsod po vaseh. Te težave je rešil občinski komite ZKS, ki je izdelal načrt študija za vse vaške organizacije v občini Brežice. Ker bodo spomladi člani vaških organizacij spet zaposleni s poljskim delom, predvideva načrt naj se kongresno gradivo po vaških organizacijah preštudira do aprila 1959. Pomanjkanje predavateljev na vasi pa je občinski komite rešil tako, da je iz vrst brežiških intelektualcev formiral študijsko komisijo, ki. šteje okoli 60 članov. Jedro študijskega dela je program ZKJ, ki je dopolnjen z zadevnimi referati na kongresu in z ostalo literaturo. Za vsako poglavje iz programa je predvidenih okoli, 5 predavateljev, kj vodijo študij po vaseh. Omeniti je treba pomoč oficirjev JLA iiz Cerkelj, ki sodelujejo v študijski komisiji. Te dni študirajo drugo poglavje, do konca Pa nameravajo po vaških organizacijah preštudirati vsaj štiri poglavja programa. Razen v študiju je občinski komite v Brežicah na svoji nedavni seji razpravljal še o sprejemanju novih članov ZKS in o volitvah v zadružne svete. Posebno glede prvega je sklenil poživiti delo med mladino, saj imamo več primerov, da so bili mladinci pri izgradnji avto ceste sprejeti v ZK, medtem ko našo organizacije doslej niso opazile njihovega dela. Na seji so tudi pregledali potek priprav za volitve v zadružne svete, ki so v glavnem uspele, najslabše pa so se nanje pripravili v Krški vasi in v samih Brežicah. Etiopija in njeni ljudje f7j efrlni avto brzi po cesti. Zavijajoči glas si-^*w\ rene spremlja hrup motorja in prah za avto-V mobilom. Ljudje gledajo preplašeni za njim. Kaj se je zgodilo? Ali je zelo nevarno? Bo pri/peljal pravočasno v bolnišnico? Kdo je nesrečnik v avtomobilu? ugibajo. Njihove misli spremljajo neznanca, ki se v drvečem avtomobilu morda bori s smrtjo Rešilni avto je pripeljal pred bolnišnico. Vrata odpro, na nosilih prineso iz njega bledo človeško je. Dežurni zdravnik pregleda pacienta in že daje rodila: »Tetka krvavitev. Potrebna je transfuzija krvi. pstra, ugotovite krvno grupo in pripravite krvno izmo! Pacienta takoj prenesite v operacijsko sobo. ipravite vse potrebno!« Pričel se je boj za človeško življenje. Čez neka} \renutkov bo skozi tanko iglo polzela v žilo nesreč-pika krvna plazma. Smrt bo premagana s pomočjo Ž#udH, ki so darovali krt. Le majhno količino je dal il$ak izmed njih. Zdravniki so jo konzervirali. Tako fimtane krvna plazma, ki rešuje življenja. Nesreča počiva in ne izbira. Vsakogar lahko doleti. Danes jutri, ponoči ali podnevi. V Novem mestu ima krvodajalstvo Se tradicijo. rtos bomo darovali kri ie četrtič po vojni. 2000 ljudi našem okraju naj bi letos darovalo kri. Od tega Daruimo kri! 900 v novomeški občHni. Zavod za transfuzijo sicer bo mogel zadostiti vsem potrebam. Krvna plazma največji zdravniški zaveznik. Nešteto življenj so rešili z njo. Novomeška podjetja so pretekli teden prejela vabila komisij za krvodajalstvo pri občinskem odboru ftdečega križa. Komisija jih vabi, naj seznanjo ko- rStue s krvodajalstvom in ji dostavijo sezname ljudi, so pripravljeni darovati kri. Prepričani smo, da ne bo malo. Preden odvzamejo kri, vsakogar temeljito zdravniško pregledajo. Kdor ni popolnoma 4/Srrav, ga odklonijo. Vsi lahko tako kontroliramo kdravje. Odzovimo se. Morda bomo mi sami ali naš ijjtrok jutri potrebovali kri? Nesreča ne izbira in ne Komisija za krvodajalstvo bo kolektivom, ki bi to želeli, posredovala predavanja. Priredili bodo večer 9dravstvenih filmov. Krvodajalce iz okolice bodo dokazali in odvažali z avtobusi. Vsak krvodajalec dobi po odvzemu krvi izdatno malico. 16., 17. in 18. decembra bodo Novomeščanl, ki so Si doslej odzvali vsako leto v lepem številu, spet at/ovali kri. Kolektivi podjetij, ki ste prejeli vabila, pripravite sezname članov, ki so pripravljeni sodelovati, DostaiHite jih občinskemu odboru RK Novo me-rto. Sodelujmo v plemeniti akciji! Lepo število Novomeščanov, starejših in mladine, je v sredo 26. novembra privabilo predavanje »Današnja Etiopija«. Predavanje je v Domu ljudske prosvete priredila Ljudska univerza (odsek KD Dušan Jereb), predaval pa je tov. Mirko Jak-Se, domačin, ki se je pred kratkim vrnil iz Etiopije, kjer je preživel štiri in pol leta v naši diplomatski službi v Adis Abebi. Predavatelj je orisal zemljepisno in zgodovinsko podobo te svojstvene dežele in države, ki ima prebivalcev nekaj manj kot Jugoslavija, Je pa po površini štirikrat večja. Omenil je naše dobre gospodarske stike z Etiopijo, nato pa s številnimi barvnimi diapozitivi (vsi posnetki so bili njegovi izvirni) popeljal poslušalce in gledalce vzdolž in počez po tej prezanimivi in pisani deželi, od goratih področij in Adis Abebe, upravnega in kulturnega središča Etiopije, do Rdečega morja in skozi puščave skoraj do osrčja Afrike, od civiliziranih Amharcev do najbolj primitivnih nomadskih plemen. Poslušalci so z izrednim zanimanjem sledili besedam in slikam o deželi, ki si z vso silo prizadeva, da bi se gospodarsko in kulturno dvignila. Jugoslavija ji je v tem prizadevanju v dragoceno pomoč. Marjan Kukec: POLJSKA OPEKARNA POD BELO CERKVIJO (akvarel, 1057) Skrb vse dru Telesna kulrtura 1e občega oomen«, »to mora njene probleme reševati vsa družba, v Selil m čim večjo množičnost moramo vso skrb oosvetiti Šolski telesni vzgoji. Množičnost bo mogoče doseči le ob ugodnih materialnih in kadrovskih pogojih. Večlo pozornost ie treba oosvetiti delavski mladini, odraslim ln razvoju telesne kulture v vaseh. Skupen program bo zbližal Partizana in športna društva, predvsem g skupnimi akciiami. sodelovanjem na tekmovanjih, s skupno politiko prt vzgoji kadrov, Izgradnji oblek, tov ln Dri založniški dejavnosti. Preobsežen in drafi tekmovalni sistem ie treba s Bremeniti. V Sportu le amaterizem 1 Slavnostni oder v dvorani r>o-ma sindikatov v Beogradu je bil okrašen s kongresno značko Ln z napisom — »Telesna kultura mora dobiti splošen in množičen pomen«. Ta izrek tovariša Tita 1e bil vodilna misel kongresa saj so Droblem množičnosti in družbenega pomena telesne kulture obravnavali skoral vsi referenti in govorniki v razpravi, O tem le govoril ob otvoritvi kongresa tov Aleksander Rankovič. pri tem Da se je dalj časa zadržal tudi glavni referent — predsednik zvezne komisije za telesno kulturo in član ZTS — Slavko Komar. Zaradi pomembnosti nleeo-vega govora, v katerem Je obdelal res vse probleme naše teles-he kulture, objavljamo nekatere misli iz tega referata. Tov. Komar ie na.jprel govoril o vzrokih za sklicanje kongresa. Dejal ie: »Struktura naše družbe se bistveno spreminja. Zrastla so nova mesta ln delavska nase-lla. Prišel ie čas. ko se skrb za človeka postavila v popolnoma drugačne materialne in družbene okvire Dvig Živlienjskega standarda, vključuloč stanovantsko izgradnjo. 1e glavni oiU naših stremiienl. zato je normalno, da v takem razvoju postavimo vora-Sanie' Kat Da te s telesno kulturo ljudstva koliko smo tu napredovali, ali se telesna kul- tura vkleoa v splošne tendence razvoja naše družbe, gre vzporedno z razvojem ali morda kosten 1? Kongres mora dati odgovor na ta vprašanja, zato le sklican, prav tako Pa mora proučiti vse idejne, organizacijske, kadrovske in druge predpogoje ln možnosti za hitrejše prilago-tevanle telesne kulture splošnim potrebam nažlh ljudi. Naloea kongresa 1e. da skuša razbiti ozkost prijemov na tem Dodročiu. da telesno kulturo postavi kot stvar splošnega pomena. Kongres mora pokreniti vse socialistične sile in institucije, ki Imaio kakršnekoli naravne vezi s temi kompleksnimi vprašanji, da lih privede do novih prijemov. Prav tako je naloga kongresa, da oceni pomen in Širino posameznih problemov In predlogov, ki bodo na kongTesu obravnavani, in da določil načela, po katerih se bo razvijala naša telesna kultura.« Nato te tov. Komar poudaril *plošnndružbeni značaj telesne kulture ln njene naloge v sedanjih pogojih družbenega razvoja. Povedal 1e. da .ie z množičnimi In sistematičnimi zdravniškimi pregledi v nekaterih šolah ugotovi iena slaba razvitost otrok ln mladine Tudi rezultat merienia telesne sposobnosti šolske in ostale mladine, ki stopa v JLA. niso ohrabrujoči. Po Dodatkih lz nekaterih mest, kjer so pogoM za gojenje plavanja, okoli 40"/. šolske mladine ne zna Dlavati. Mladincem lz mest, ki' pridejo v JLA. Je v večini primerov treba Dovprečno 6 mesecev več. da v enaki meri premagajo telesne napore kot oni. ki pridejo Iz vasi. Tudi ankete, ki so bile izvedene med delavsko ln šolsko mladino, kažejo, da prosti čas zelo redko izkoriščajo za utrlevanie zdravja. Od 1541 anketiranih ma-lurantov beograjskih in ljubi lanskih srednjih šol, se lih le le 440 bavilo s športom, od 650 delavcev le 58. To niso nič kal ohra-bruloče ugotovitve, ki kažejo, da se telesno vzgojo in šport le vse premalo upošteva. Tov, Komar ie nato govoril o problemu množičnosti v posameznih organizacijah za telesno kulturo. Medtem ko so se športna društva spremenila v nekakšne tekmovalne ekipe ln so skoral zaprla pot za vključevanje novih članov posebno tistih nad 25 let starosti, je Partizan Se deloma ostal organizacija z enostransko vsebino, dejansko oa le to organizacija dijakov, sal 1lh ima v svojih vrstah kar 72,:i3'*'r! Nezadovoljivo le tudi vki j ucev&n.la1 ženske mladine v organizacile za telesno kulturo. Od aktivnih Članov le V organizaciji le 22.5P <% ženske mladine, kar Da ne odraža stvarne potrebe in zanimante za šport in telesno vzgolo pri ženskah Porazno le detstvo. da le le tt.lftfr vsega ženskoga prebivalstva v KLRJ vključeno v telesne kulturni organizacije V nadaljevanim referata le tov Komar razpravi lal o perečem vprašantu _ o objektih za telesno kulturo Na tem pođroClU so bili vloženi veliki napori sal le bilo Od osvoboditve do danes zgrajeno 80% vseh obstoječih ob- Še o kongresu telesne kusture jektov. ki jih le skupno 7.M7. Zal oa se od vseh teh objektov le 42°;» pravilno oskrbule. vsi drugi so le gole površine, brez vsakih naprav. Samo 6.3% ob-lektov imajo predpisane mere in. so opremljeni, ostali so ali slabo opremljeni ali pa so brez v | kih tehničnih in . sanitarnih naprav. Vse to kaže, da ie vprašanje objektov zelo pereči problem, ni ea oa mogoče rešiti kar čez noč Zgrešeno ciledanic na, telesno kulturo skozi športno-* tehnične rezultate ln plasman se negativno odraža v politiki gradnje oblektov in v delitvi finančnih sredstev. Nekateri ljudski odbori so naje izdajali velike vsote za rekonstrukcijo ali gradnjo novih velikih stadionov, ki niso bili najbolj potrebni, medtem ko za obtekte ob šolah nI bilo denarja. Tudi delavski sveti v nekaterih velikih tovarnah so rale dalall finančna sredstva za gradnjo, stadionov mestnih klubov, v katerih skoraj nI bilo delavcev, ori tem oa niso nič po-krenili za dvig množične telesno kulture Skratka -- glede razdeljevanja finančnih sredstev 1e bila vrata nepravilnosti. Sredstva niso bila velika in niso mogla zadovoljiti vseh potreb, toda vseeno bi se morala boli racionalno trosili Skoral dve tretjini sredstev te šlo na račun funkcionalnih izdatkov — za različna tekmovanta In za vzdrževan le številnih zvez In aparatov Glede povečania finančnih sredstev ni težišče samo na dotacijah Iz državnih virov. Manjka predvsem množična iniciativa da bi odvauill sredstva podietil Iz fonda skupne ootro* nle za Igradnio objektov ln za množično športno aktivnost Glavno težišč«, bo pr| komunah. Te bodo marale prispevati večja sredstva — predvsem za vzdrževanje in Izgradnjo objektov ter za množično telesno kulturo. Nato 1e tov. Komar govoril še o nekaterih slabostih v našem športu. Izginila so športna društva kot močni kolektivi, ki skrbijo za vsestransko telesno vzgojo, izginili so aktivi po podjetjih, ki so dajali možnosti za združevanje delovnih ljudi. Namesto niih so sedaj samostojni klubi, ki jih največkrat lahko enačimo s tekmovalno ekipo. Za mladino, ki nima kvalitet, da bi lahko igrala v orvl ekipi za one. kd zaradi starosti zapuščajo te ekipe, in za ostale delovne ltudi. ki bi se hoteli ukvarjati s tem ali onim športom — oo sedanji praksi nI prostora v športnih organizacijah. Tako le naš šport v neki meri postal o r L v i 1 o u i i. Tudi negativni pojavi, ki izhajalo lz našega nogometa, boksa itd. zavirajo razvoj naše telesne kulture. Nogomet ponekod postaja zavora za razvol ostalih športov, (ponekod pa spet drugI Soorti) ker se levji delež sredstev troši zanl Najdejo se različni Izgovori, češ da je to edini način zabave delovnih ljudi ln tako se na neopravičen in nezakonit način deliio velika sredstva za nogomet ne klube. »Kapranle« ln kupovanje športnikov, lažiranje tekem, tendenca profesionalizma, nezakonito in prikrito nagrajevanje športnikov. izdajanje velikih vsot denarja v prehodnem roku iz takolmcnovanih »črnih fondov«, klubaštvo prekinitev odnosov In na splošno neSnorini odnosi med klubi — vse to se 1e že zelo razpaslo. Tudi tekmovalni sistem I o preobširen In ni v skladu z ekonomsko močlo športa ln z njegovim amaterskim značajem. V naših klubih se Pozabila na vzgoine naloge šoorta. ne skrbi se zn formirani«* lika oravega športnika, razširjene 80 'lorabe in malverzaciic. neupravičeno visoko se nagraiute nekatero trenerje, ki natvečhrat nimaio strokovno kvalifikacije, oreveč se tpži za ootovanil v tujino, tolerira se »Svercanle« Itd. Vse to so noinvl kt močelo zelo slabo luč na nal šno.i. (Konec prihodnjič) Stev. 48 (454) »DOLENJSKI LIST« Stran 8 Spomenika v Šmarjeti in Grobi j ah Na Dan republike so v Šmarjeti odkrili na pokopališču spomenik 19 padlim domačinom in trem neznanim borcem. Lepo slovesnost je pričel predsednik krajevnega odbora Zveze borcev Martin Jerin. Predsednik občinskega odbora Zveze borcev Novo mesto Brane Suhi je po krajšem govoru spomenik odkril in ga predal v varstvo mladini. Slove.sn.osti so se udeležili številni domačini, sekretar občinskega komiteja ZKS Miro Thorževski, predsednik ObLO Maks Vale. narodni he-roij Vinko Robek ter številni domačini jn borci. Po programu, v katerem so sodelovali dijaki šmarješke osemletke z recitacijami, godba JLA iz Novega mesta in pevski zbor KD Dušan Jereb, so delegacije Zveze borcev, oblastr.ih organov in mno-ličnih organizacij položile ven-ee. Krajevni odbor Zveze borcev je spomenik postavil s pomočjo občine in občinskega od bora Zveze borcev Novo mesto ter s pomočjo podjetij in prebivalcev. Hkrati so v Grobljah pri Šentjerneju odkrili spomenik padlim borcem, ki stoji na pokopališču. Spomenik je 'odkril predsednik občinskega odboia Zveze borcev Šentjernej Stan.ko Kušljan v prisotnosti sekretarja okrajnega odbora Zveze borcev Avgusta Pavlina in Jožeta Razgibana Suha krajina Pionirske organizacije v Suhi krajini so kar delavne. V Žužemberku deluje krožek mladih tehnikov; na Dvoru imajo pionirji tudi šahovski krožek, na Prevolah urejujejo okolje šole — pospravili so grmovje in izkopali jame za sadna drevesa, pa tudi prostor za igre si urejajo. To jesen bodo na šolskih vrtovih na Dvoru in v Žužemberku zgrajer.e tople grede, spo-mladd pa bodo pri šolah na Se-la-Šumberku in v Smihelu zaceli, urejati drevesnice. Tečaj šoferjev amaterjev v Žužemberku je dobro obiskan. Sedaj bi rado 50 Suhokranjča-nov napravilo šoferski amaterski izpit. Tudi praktične vožnje 60 že začele — zato sta na razpolago dva avtomobila in motor. Prvi tečaj obiskujejo iz bližnjih vasi Žužemberka in Dvora, drugi tečaj pa bodo lahko obii?kovali tudi interesenti s hinjskega področja. Tečajniki so hvaležni organizatorjem, predavateljem in vsem, ki so pripomogli, da je občimski odbor ljudske tehnike lahko začel z organizacijo tečaja. V predvolivnem času za volitve v zadružne svete je bilo na našem področju sprejetih v članstvo zadrug okoli 30 mladincev. Le-ti bodo pomladili novi zadružni organ in upravne odbore. Zamljena-Drejčeta. ki je zbranim tudi spregovoril. V programu je sodeloval pevski zbor iz Orebovice in godba na pihala iz Šentjerneja. Po odkritju je pre- Skrb vzel spomenik v varstvo v imenu občinskega ljudskega odbora Šentjernej odbornik Ludvik Simomič. Med številne spomenike padlim borcem na Dolenjskem sta se tako uvrstila spet dva nova dokaza našega spoštovanja- do vseh žrtev našega boja. borce Aktivno delo občinskega odbora Zveze borcev Videm-Krško Na področju občinskega odbora ZB Videm-Krško je pet osnovnih organizacig ZB, v katere je vključenih okrog 330 člar.ov. Čeprav je bilo to področje med vojno v glavnem izseljeno, je kljub temu dosti borcev in sodelavcev NOB. Zal še niso Vsi povezani in vključena v organizaciji. Zato bo občinski odbor ZB skupno z osnovnimi organizacijami skušaj vključiti še vse nepovezane člane. Te dni so bil; po osnovnih organizacijah ZB množični sestanki. N« njih so govorili med drugim o zdravniških pregledih članstva, priznavanju delovne dobe med NOB, o skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, o sprejemu noviih članov, o pripravah na občne zbore ter o pripravi na otvoritev avto ceste. Občin.ski odbor ZB bo s pomočjo ekipe uprave vojne bolnišnice iz Ljubljane omogočili vsem članom ZB temeljit zdravniški pregled, k; bo 28. in 29. novembra. Na podlagi pregleda bodo nastavili za vse člane zdravniške kertoteke. S pomočjo teh izvidov bodo nudili najpo- trebnejšim članom brezplačno zdravljenje. Clan.i ZB so doslej vse premalo skrbeli za priznanje delovne dobe med vojno. Zato je občiinski odbor ZB na teh sestankih obširno seznanjal svoje člane, kaj vse morajo ukreniti, da se jim bo priznala dvojna, oziroma enojna delovna doba v času sodelovanja v NOB. Pri občinskem odboru ZB Videm-Krško deluje komisija za zbiranje zgodovinskega materiala. Ta komisija je že nekaj let zbirala zgodovinski material za kroniko, ki jo namerava izdati občinski odbor ZB. Na žalost njihovo delo ni bilo tako uspešno, ker so ga opravljali Ie priložnostno. Pred kratkim so se odločili, da bo to delo dokončal eden izmed članov ZB. ki bo za to prejel tudi plačilo. Osnovna organizacija ZB Raka namerava postaviti spomenik padlim borcem. Za to delo ima zbranih že okrog 150.000 dinarjev. Ker bodo odkrili' spomenik meseca avgusta prihodnjega leta, to je za 4. občinski praznik, bodo morali za delo resno prijeti im čimprej dobiti potrebne načrte. Pionirji ii Shopic za cic.bam1 Pionirji iz Skopic pri Brežicah že izpolnjujejo program dela, ki so si ga zadali v tem šolskem letu. Ena izmed njihovih nalog je tudi tesnejša povezava s pionirji in cicibani v njihovi okolici. Za občinski praznik 28. oktobra so.ob spominu na ustanovitev brežiške čete. in preseljevanje njih staršev v taborišča, obiskali cicibane v Sentlenartu in v Brežicah in jim podarili velik sobni vrtiljak. Za to malo slovesnost so pionirji kolesarskega krožka prevozili 9 km dolgo progo in se praktično seznanili z vsemi prometnimi znaki in predpisi. Cicibani so jih prisrčno sprejeli. Pionirka Vasiljica jim je v ljubkem nagovoru izročila vrtiljak z željo, da postanejo pridni, zavedni in delavni pionirji. V imenu cicibanov sta se zahvalila mala Andrejka in Jožko, pionir Tine pa jim je izročil okvirjeno darilno listino. Medtem ko so bili gostje pogoščeni z okusno malico, so jim cici-bančki zapeli o Debeli hruški in rdeči redkvici, Mladi rod in še druge, saj jih toliko znajo. Nato so se takoj poizkušali vrteti. V splošno zadovoljstvo vseh malčkov se je vrtiljak v redu vrtel. Pionirji so jim obljubili še več takih tehničnih igrač, izdelanih v tehničnem krožku. Povabili so cicibane, naj pridejo na obisk v Skopice, kjer .se bodo na športnem igrišču lahko igrali. Tako pionirski odred »Letalec« na osnovni šoLrSkopice izpolnjuje program dela in tova-riško povezuje vas z mestom. Izobražujejo se in ideološko vzgajajo, da bodo s svojim delom lahko prispevali k razcvitu naše socialistične domovine. H P. „Ljubi svojega bljižnega... Tako neštetokrat slišj naš kristjan svojega dušnega pastirja, ko bere iz evangelija na prižnici. Praksa pa je na žalost tudi taka: »Ne glejte nas — poslušajte nas!« Tako je samo poslušala ne pa gledala tov. A. C, ki od svoje mladosti dela v župnišču v vasi Sela-Sumberk. Pred nekaj dnevi sta, A. C. obiskala uslužbenca Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, da sa z njo pogovorita glede službenih let in zaslužka za priznanje starostne pokojnine Več kot dvajset let dela v omenjenem župnišču. V stari Jugoslaviji je služila pri svojem stricu, takratnem župniku Pod-lipniku. Ko so jo vprašali, koliko je imela plače v stari Jugoslaviji, je dejala: »Sto dinarjev na mesec pa oskrbo*. Priče pa so izjavile, da ni prejemala za svoje delo nikakega denarja, le hrano, obutev in obleko. Sedanji župnik M, R. pa ji daje hrano, stanovanje in 1500 dinarjev mesečno. V kuhinjo je vstopil visok, močan in ohol mož, štirikrat že kaznovan, tako se je sam pohvalil, sedanji župnik v fari Sela-Sumberk. Nekaj časa je poslušal in po- tem nekulturno vpadel v zasliševanje. »Kaj pa pravzaprav še. hočete? Saj je vendar že vse dognano. Kaj raziskujete in ugotavljate. Vi niste nikaka socialna ustanova, ampak antisocial-na. Prečitajte raje »Hlapca Jerneja«. Tako se je gospod drl nad prisotnimi. Uslužbenca sta morala zaradi takega nesramnega župnikovega nastopa zasliševanje prekiniti in oditi nadaljevati delo k sosedu. Mi smo že dobro prebrali vso svojo mladost v župnišču, v praksi smo ga doživljali dan za dnem. Zato smo pomedli s sodrgo. Svetovali bi gospodu župniku, da bi to knjigo prav on temeljito prebral in imel drugačen odnos do človeka, ki je pustil vso svojo mladost v župnižču, danes pa daje župnik temu človeku 1500 din mesečne plače. Ko ima gospodinjska pomoćnica začetnica 2000 din in vso oskrbo ter je socialno zavarovana. »20 let sem garala in če bi bila še kdaj mlada, v župnišču ne bi hotela nikoli več služiti«, je dejala žalostno. Danes ji pa prav oblast, ki je zrasla iz hlapcev »Jernejev« pomaga in se trudi, da bi ji omogočila na starost človeka dostojno življenje. Ce take oblasti ne bi imeli, bi lahko sirota vzela palico in cekar ter romala od hiše do hiše, da bi se je kdo usmilil ln ji dal kos kruha. In če bi bilo tako? Čigava bi bila zasluga za tako življenje? Lahko rečemo, da prav tistega, ki pozna samo sebe, svojega »hlapca Jerneja« pa ne. Čeravno zna učiti: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. »Več sredstev in članov!« IGNAC ŠTUFAR, predsednik občinske gasilske zveze: »Prostovoljno gasilstvo v naši občini spada med najstarejše v Sloveniji, sai ie bila požarna bramba ustanovljena že 1. 186» in je torej naše društvo najstarejše v Sloveniji. Drugo leto bomo slavili njegovo 90-letnico. Danes je v občini 17 prostovoll-nih in i industrijsko gasilsko društvo, vseh članov s pionirli. mladinci in podpornimi člani vred pa je 949. Letos smo imeli v občini 12 po. žarov. S hitro gasilsko pomočjo pa so bila obvarovana sosednia poslopja v skupni vrednosti nad 10 milijonov dinarjev. Uspešni nastopi proti ogniu so seveda odvisni od dobrega, modernega gasilskega orodja. Danes Imamo v naših društvih 1* motni k. 6 ročnih brlzgaln, 1 tipiziran gasilski voz ln 7 navadnih gasilskih vozov. VeČina tega orodja ie bila nabavljena po osvoboditvi a pomočjo ljudske oblasti. Nujno pa potrebuje motorko Prostovoljno gasilsko društvo v Podzemlju. To društvo Je bilo ustanovUeno že leta 1952, a je se do danes brez orodja. Prav tako bodo morala skoraj vsa druStva nabaviti nove cevi ln delovne Pozdrav iz Tuzle in Mostarja 4 Vojaka Franc Sest e TrebeLJ-nega in Tone Stmončlč iz Bo- štanja, ki služita vojaški rok v Tuzli, čestiitata vsem Dolenjkam in Dolenjcem za. 29. november. Iz Mostarja pozdravlja svoje domačo Jože Ajdič. obleke, ker so dosedanje skoraj povsod dotrajale. Disciplina članstva je zadovoljiva. Nekatere desetine so prav dobro izvežbane. zlasti tista iz Drn-Slč. ki si je letos že drugič zaporedoma osvojila naslov občinskega Iti okrajnega prvaka, v Ljubljani pa je • na republiškem tekmovanju zasedla Četrto mesto NaSa želja: več denarnih sredstev, več dobrih novih članov, zlasti moške in ženske mladine!« S pionirske razstave v sevniški šoli D0LEN3SKI OBVEŠČEVALEC Četrtek 4. decembra - Barbara Petek 5. decembra — Stpjan Sobota 6. decembra — Miklavž Nedelja 7. decembra — Urban Ponedeljek 8. decembra. — Mariia Torek 9. decembra — Valerija Sreda 10. decembra — Smiljan Luna: 4. decembra ob 2.24 uii 'adrifi krajec pravila izvršujemo točno, solidno in po zmernih cenah. Se priporočamo! KUSTRIN — Delavnica za izdelavo in popravila instrumentov, Ljubljana, Veselova 3 (bivša Nunska). RAZPRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV Kmetijsko gospodarstvo K LEVE V Z pri Novem mestu razprodaja naslednja osnovna sred-tva: Kosilni stroj - Lanz, diesel motor 7—9 KS, sadni ročni mlin, pet koles zaganjačev prem. HO do i!)0cm, dvovrstni sejalnlk za koruzo, dva ležaja za vodno žago prem. 70 mm, tri konjske pluge, tri slamoreznlc«, tri reporeznik«, izruvač za krompir Lanz (potreben popravila), konjske grablje -bočne (potrebne popravila), dv» brzopariinika po 200 litrov. I JgE*ŠaV*, ČRNOMELJ: uu J. dO i. <.U eembra ameriški barvni film Osamljeni revolver«; 9. in 10. decembra nemški barvni film -Lažni kapetan«. KOSTANJEVICA: 7. decembra ameriški barvni film »Houdini«. .MOKRONOG: 6. in 7. decembra francoski film »Očka. mamica, služkinja ln jaz«. »KRKA« NOVO MESTO: Od 5. do 8. . decembra cinemaseOpski film »Očetle in otroci«. Od 9. do 11. decembra sovjetski film »Človek se je rodil«. -DOM JLA — NOVO MESTO: Od 5 do 8- decembra ameriški film »Mata Hari«. Od 9. do 11. decembra italijanski film »Dangube«. SEMlC: 7. decembra mehiški film »Poslednja želja«. SEVNICA: (i. in 7. decembra 1a-oonski -film »Vrata pekla«. -STRAŽA: 6. decembra »Greh neke noči«. 7. decembra »Stirie jezdeci«. TREBNJE: 6. ln 7. decembra francoski film »Štirje brez postelje«. Predstava v nedeljo ob 16. in 19 uri. - METLIKA: 3. dec. jugoslovanski film »Poišči Vando Kos«. PRODAM PARCELO z ehostano-vanjsko podkleteno stavbo in kozolcem ter 53 a. 65 m2 zemljišča, na katerem je tudi' sadovnjak. Prime Jožefa, Irca vas 2, Novo mesto.: ..... SPREJMEM. DEKLE v pekarijo —. čisto in vajeno pranja. Informacije: Prešernov trg 11, Novo mesto. •. - . - ZA GOSPODINJSKA DELA sprejmem dekle iz poštene hiše. Mirko Medvešek, Ljubljana (Slška), Podlimbarskega 36. V TOREK, 25. NOVEMBRA sem izgubila na cesti od Pekarije do .- okraja usnjeno rokavico. Kdor jo je našel, naj pride v otroški vrtec, kjer bo dobil še drugo. NOVO MESTO V času od 22. do 28. novembra ie bilo rojenih 17 dečkov in 11 deklic. V zadnjih štirinajstih dneh so se poročili: Alojz Potočar. zidar, in Vida Macedoni. oba iz Novega mesta; Jože Ban. čevljar, in Marija Bobnar, kuharska pomočnica, oba iz Novega mesta: Franc Novak, elektromehanik. in Mariia Derganc gospodinjska pomočnica oba iz Novega mesta; Ivan Mlkee šofer. In Martina Srebrnjak, oba iz Vel. Slatnika- Ivan Franjčec. stroini ključavničar iz Novega mesta, in • Stanka Bartol, Šivilja iz Irce vasi: Prane Brulc. delavec iz Lutr.škega sela. in Mariia Lušlek, hči kmeta iz Dol. Kamc nja; Jože Peti ič, študent iz N. mesta," in Halena G.olob. delavka iz Birčne vasi; Anton Stih. avtokle-oar iz Gotne vasi. ln Marija Ru-tar. delavka iz Novega mesta; Anton Mihalič. sodar iz Tacna, ln Kristina Besal delavka iz Novega mesta; Rudolf Jenie, delavec, lin Ana Sekula. delavka, oba iz Koroške vasi; Jože Plaveč, av-iomehanik, in Jožefa Božič, krojaška pomočnica, oba iz Novega mesta; Dobrivoj Arsovski. tapet-niik iz Skopja, in Marija Mirtič, kuharica iz Dvora. Umrli so: Franc Bastar. uslužbenec iz Kočevja, star 44 let- — Alojz 2ugelj, posestnik iz Dobra-vice. star 61 let; — Alojz Novak, učenec iz Gradaca. star 6 let. GOTNA VAS Rojeni sta bili dve deklici. Umrl je Janez Kavšek, posestnik iz Rakovnika, star 79 let. KR0NIKACDNESR6C GODBE NA PIHALA IN GLASBENE SOLE POZOR! Generalno in delno popravljamo vse vrste pihalnih instrumentov, saksofonov, klarinetov in harmonik. Po- Gibanje prebivalstva v Brežicah Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Fanika Plankar lz Veniš — dečka, Angela Ivan-šek iz Cundrovca — deklico, Kar-lina 2alnik iz Sentlenarta — deklico, Darinka Sega iz Brezine — dečka. Ivanka Umek iz Senovega — dečka, Slavica Perjan Iz Kraja donjega — dečka, Marija Križan lz Čateža — deklico, Vera Kuševič iz Laduča — dečka, Ljubica Robek iz Zdol — deklico. Brežiška kronika nesreč Ivan Strasner iz Krškega je dobil pri prometni nesreči poškod-be po glavi. Milko Trampuš lz Dramelj je povozil avtomobil ter je dobila poškodbe po glavi in ievl^nogi. Alojz Zagrajšek iz Mrt-vic Je padel s kolesa in dobil netrajne poškodbe. Jože Juratovec z Malega vrha se je posekal s sekiro po desni nogi. Rudi Rozman iz Trebeža je padel z lestve in si poškodoval prsni koš. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Sprin-ger iz Hrastja — deklico; Marija Zagore iz Dol. Stare vasi — dečka; Slavka Malerič iz Crnom, lia — dečka: Marija Zamida la Gor. Vrhpolja — dečka; Marija Božič iz Vel. Orehka — deklico in dečka, Marija Požeg iz Adleši-čev — deklico: Matija Galinac ia Soteske — dečka: Alojzija Turk z Zajčjega" vrha — dečka; Francka Fideršek iz Novega mesta — deklico: Angelca Mojstrovič i* Gor. Straže — dečka. Angela Stepec iz Martin.ie vasi — deklico: Monika Sivovec iz Strmca — dečka; Marija Kranjc iz Draž-goš — dečka; Mihaela Struna a Potovrha — deklico, Marija Av-sec iz Ločne — dečka: Alojzija Lazar iz Občic — dečka: Pavla Hosta iz Novega vinodola — deklico; Marija Kuplenijk z Vrha PTj Pahi — dečka: Ana Simčič iz Krmačine — dečka: Slavka Cam-pa iz Novega mesta — dečka: Danica Gorenc iz Grobelj _ deklico* Marija Jereb iz Novega dečka: Ana Prime iz Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici Jože Hočevar, tesar iz Stare vasi, je padel z mosta in si poškodoval levo nogo. Alojzija JLerele, osebna upokojenka iz Osrečja. ie padla vznak in si poškodovala hrbtenico. Matija Ma-lenšek, sin posestnika iz Goleša, se Je s sekiro usekal v desno koleno. Alojzu Metelku, posestniku iž Grobelj. je pri nakladanju hlodov eden padel na. hrbet. — Ivan Vavk, .posestnik iz -Zdinje mesta ya.si. ie s sekiro padel in se use- Novega mesta — dečka: Francka kal. Ana Avber, družinska upo- Zupančič iz Dobrave — deklico; koienka iz . vasi Golobinieka. ie Jožefa Per iz Šmarjeških Toplic oadla m si poškodovala levo no- — deklico; Mariia Jarc z Jame — eo. dečka. Kegelj za kegljem... Kegljaška liga v Novem mestu zaključila tekmovanja za prvake 1958 V nadaljevanju tekmovanja v kegljaški ligi klubov Novega mesta so bile v prvem razredu in v ženski skupini odigrane vse tekme. Rezultati so naslednji; . Prvi razred; KK Luknja : KK Dama 335:302. KK Vseh devet KK Pionir 372:335. KK Partizan ; KK Vseh devet 308:287. KK Pionir • KK Luknla 381:339. Ženska skupina: KK vseh devet : KK Železničar 218:206. KONČNA LESTVICA V PRVEM RAZREDU: KK PIONIR 8 KK Luknja 8 KK Vseh devet 8 KK Partizan 8 KK Dama 8 2849:2533 14 2629:2592 8 2608:2615 2414:2546 2415;2665 Prvak Novega mesta za leto 1958 ie KK Pionir, dočim je KK Dama izpadel iz te skupine zaradi slabšega količnika v podrtih kegliih. dasi ima enako število točk kot KK Partizan oz. KK Vseh devet. KONČNA LESTVICA V ŽENSKI SKUPINI: KK Vseh devet 6 6 0 0 1278:1143 12 KK Majolka 6 4 0 2 1152: 995 8 KK Želez. 6 1 0 5 862: 957 2 KK Novoteks R 1 0 5 644 : 841 2 Članice KK Vseh devet so postale prvakinje za leto 1958. Slišati pa 1e. da se bo ta najboljša ekipa razšla, ker nima steze za redne treninge v večernih urah. Smatramo, da bi bilo to za nadaljnji dvig kvalitete kegliania Hudetova premagala tudi Slamnikovo Slovenski in s tem tudi novomeški atleti so zaključili letošnjo zelo bogato sezono s »Tekom republike«, ki ga je v Ljubljani v počastitev Dneva republike priredila Atletska zveza Slov en Udeležilo se ga je tudi pet tekačev in tekačic novomeškega Partizana, ki so dosegli velik uspeh. Posebno dobro sta se odrezali Hu- HOKEJ NA SENOVEM Hk Maraton (Zagreb) : Hk Senovo 4:2 (1:1) Predzadnjo nedeljo so se Se-novčani v prijateljski tekmi pomerili z ekipo »Maratona« iz Zagreba. Obe ekipi sta nastopili c'krnjeni. Po boljši igri v drugem polčasu so gostje zasluženo premagali domačine. Igralci HK Senovo zadnje čase marljivo trenirajo. Treninge hokeistov vodi znani trener in reprezentant DAVID iz Zagreba. Senovčani upajo, da bodo zasedli eno prvih mest v tekmovanju za republiško prvenstvo. Še vedno-opti DARE FLAJŠMAN, predsednik TVD Partizan v Metliki: »Glede na veliko telesno-vzgojno tradicijo v Metliki. — lani smo praznovali 50-letnico telovadnega društva, ki je imelo v svojih vrstah vrhunske mednarodne telovadce! — Z današnjim stanjem v našem društvu ne moremo biti povsem zadovoljni. Lanj sc nam je sicer posrečilo razgibati tudi starejše člane in članice, celo šestdesetletnike, ki So nastopili na jubilejnem nastopu v Metli- Turk spet najboljši S sejmišča V ponedeljek, 2. decembra Je bil promet na novomeškem sej-mlSču zaradi preložitve sejma ln Istočasnega sejm:i v VleMlki nekoliko slabši kot navadno. Naprodaj so pripeljali 7K3 prašičev, prodali pa r*> jih 125. Rti sen teh so prignali 1R0 c,l;\v goveje živine. Za prašiče so zahtevali od MM 23.0(10 din, za vole od 65—»5.000 din, za krave od I2--65.000 din, za junce ln tellec •d 20.000 do 45.000. Letošnje druRO prvenstvo Novega mesta, na' katerega so bili povabljeni tudi tekmovalci iz Črnomlja, Mirne, Krškega in Brežic, se je v glavnem končalo tako kot smo predvidevali. Jože Turk jo znova dokazal, da je najboljši ni je osvojil dve prvi mesti — pri mladincih in pri članih. Tudi v oslalih kategorijah so bili doseženi v glavnem pričakovani re-zultali, kvalitetno pa so od zad-dnjega tekmovanja najbolj napredovale pionirke. Pil členih Je nastopilo 18 tek movalcev. V finalni turnir so se plasirali Turk, Jakše, Plaveč In Uhl. Zmagal je Tmk, ki jc i a/en Plavca premagal s 3:0 Drugo mesto 1e z enim porazom zasedel Plaveč, tretje Uhl in četrto .Takse. > V konkurenci mladincev Je nastopilo 9 tekmovalcev. Tudi tu Je prvo mesto osvojil Turk, ki je v finalnem srečanju premagal Kopača z 2:0. Tretji je bil Berger, četrti Kastelic. Na turnirju pionirjev so bili najboljši Berger, Kastelic in Gtinde. Vsi so Imeli isto število zmag, zaradi boljše razlike v se-tih pa je zmagal lierger pred Ka-stelicem in Gundetom. Četrto mesto Je zasedel Somrak. V konkurenci mladink ln pionirk so nastopile le li;i tekmovalke. Pri mladinkah je v odločilnem srečaniu Irena Mikee premagala Uhlovo 7 2:0. Tako Je nova prvakinja postala Mikceva. druga Uhlova in tret.ia Torkova V konkurenci pionirk io Turko-va po izenačeni borbi premagala Mikčevo z 2:1 in poslala pionirska prvakinja. Druga jie bila Mlk-čeva, tretja Uhlova. Na prvenstvu so v glavnem nastopili le domači tekmovalci, '(lino pri članih so nastopili tudi tekmovalci iz Mirne in Krškega. ki, v Semiču in • še drugod. Letos pa je to navdušenje malo ponehalo, zlasti pri starejših članicah. Naša naloga je pač, da zopet dvignemo lanski polet, hkrati pa pomnožimo število članstva. Mladinci ln pionirji redno vadijo. Zadnji čas se prav vneto pripravljajo za razne nastope in izlete. Težav je kar precej. Predvsem nimamo letnega telovad-šia. Načrti za napravo športnega stadiona so v delu. Nekaj bo prispeval občinski ljudska odbor, marsikaj pa bomo ni. ra! opraviti z lastnimi silami. Pričakujem!) tudi pomoč od okrajne zvež'e »Partizana« v Novem mestu. To jesen smo tudi izvrši], razna večja popravila na Telovadnem domu. kar na* je veljalo okoli 200 00(1 dinarjev. Tfl KLAN : GARNIZON JLA 2:1 V počastitev dneva republike st* se v Novem mestu na igrišči Klana pomerili enajstoiici doma čega Klana in Garnizona JL/ Novo mesto. Klan je tokrat nastopil v najmočnejši postavi :t če ne bj bilo poškodbo Marjan;« Kožuha, bi bila gotovo zmag = Elanove enajstorice še bolj prepričljiva. pa je za naše društvo kar precej. Za prihodnost pa smo optimisti jn je tako menda prav.« detova in Kukmanova, ki sta v teku na 700 metrov zasedli prvo oziroma tretjo mesto. Posebno lep uspeh je s tem dosegla zmagovalka Hudetova, ki je za približno 5—8 metrov premagala Slamnikovo (Kladivar), ki je večkratna slovenska in državna prvakinja in stalna članica državne> reprezentance. V skupnem teku vseh tekmovalk je Hudetova dosegla najboljši čas — 1:56,0. Za svojo prvo zmago na »Teku republike-, je Hudetova dobila prehodni po kal, Kukmanova pa spominsko darilo za 2. mesto med mladinkami. Tudi pri moških so se člani novomeškega Partizana dobro odrezali. Groznik je v kategoriji članov v teku na 1400 metrov zasedel zelo dobro drugo mesto za Vebiom (Borac), ki je znan tekmovalec ZAK Ljubljane. Pri starejših mladincih sta tek movala tudi Brajer in Tratai Brajer je v skupnem plasmanu zasedel 13. mesto. Tratar pa Iti mesto (med 38 tekmovalci). članic v Novem mestu samo škodljivo in bj bilo orav, da matično društvo KK Gorjanci v sporazumu z ostalimi klubi najde primerno rešitev v razporedu klubov v večernih urah. S takšno množično dejavnostjo kegljačev-članov ln članic v Novem mestu postaja potreba po večsteznem športnem kegljišču še večja. Pomanjkanje prostih stez se kaže posebno v večernih urah. ko imajo član) in članice prosti čas. Članstvo keglja.ške' organiza. ci.ie v Novem mestu sestavljajo v pretežni večini delavci ln delavke, obrtniki in uslužbenci Pri članicah se razen delavk in uslužbenk udejstvuje tudi lepo število gospodinj. Kegljanje v Novem mestu nI več »gostilniški šport«, ampak prihaja do izraza vse bolj športna dejavnost, čeprav so vsa kegljišča v Novem mestu last gostinskih obratov Da se v takih pogo* iih razvija množično udeistvova-nie in „ tekmovanje v športnem duhu. ie treba dati kegliaški organizaciji v Novem mestu priznanje in i i obmagati. da pride čimprej do potrebnega športnega kegljišča. R. V. ŠAH Pionirke ELANA zmagale NA PRVENSTVU SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU V LJUB-LJAN1 SO ELAN O V E PIONIRKE ZASEDLE PRVA TRI MESTA. NOVA PIONIRSKA PRVAKINJA I.US JE POSTALA IRENA MIKE C. Letošnjega posamičnega orven. stva Slovenije v namiznem tenisu, ki le bilo predzadnjo sobota in nedeljo v Ljubljani — v Domu Partizana, se je udeležila tudi šestčlanska pionirsko mladinska ekipa novomeškega NT K ELAN Tu se le spet pokazalo, da ie bilo pravilno da se ie novomeški namiznoteniški klub Elan usmeril na debelo z najmlajšimi (spomladi c pionirsko namiznoterilško šolo obiskovalo 56 pionirjev in pionirk), ker se le oo načrtnem delu z najmlajšimi žanjejo tudi uspe. bi Znani so uspehi plonirla Turka, ki je spomladi osvoill pionirsko prvenstvo LRS (sedal le že mladinec), na sobotnem tur-nirlu oa so se nepričakovano dobro odrezale Klanove pionirke — Mikceva. fThlOta i" Tnrkova. ki so osvojile prva tri inr-sta v konkurenci pionirk. V konkurenci pionirk le bilo prha vl lenih, 8 tekmovalk Ker dve igralki Iz Raven nista oriši: na tekmovanje .je Turkova prišla v polfinale brez borbe medtem ko sta Mlkčeva ln Uhlova premagali svoil nasprotnici z 2:0. V Dolfinalu sta se siečali Tur-kova m Mlkčeva ter UhloVa in Praprotnikova. Zmagali sta Mik. čeva in Uhlova z rezultatom 2:0 in se uvrstili v finale V finalnem srečanju je bila Mlkčeva nekoliko boljša ln je osvojila naslov letošnje pionirske prvakinje Slovenije. Rezultat le hil 2:1 (2l-,:l», 16:21 ln 2l:i7). Ker je Tur. kova v polfinalu Izgubila s kasne išo prvakinjo, le zasedla tret. 1e mesto. To le brez dvoma do-slel naivečii uspeh novomeškega namiznega tenisa. omenimo pa nal. da imalo vse tri pionirke še velike možnosti za nspeh,= v konkurenci pionirk, ker bodo še skoral dve ieti lahko nastopale jtbl monirke. V konkurenci oionlriev sta nastopila Kastelic in Berger. ki oa sta že do prvi zmaul naletela na močnejše nasprotnike in sta bila premagana Tudi Turk. ki 1e nastopil v konkurenci mladincev In članov B. m ponovil spomladanskih uspehov KOTNIK JE PREVZEL VODSTVO Medtem ko se na ostalih dveh pol finalnih šahovskih turnirjih za prvenstvo Novega mesta položaj na lestvici ni bistveno spremenil (v vodstvu sta še vedno Gabrijel-čič na drugem in Jović na tretjem polfinalu), je na turnirju tretje-kategornikov prišlo do več ali mšn.) nepričakovanih izidov. Ne-premagan je ostal samo še Somrak, ki je brez dvoma najres-nejši kandidat za zmagovalca turnirja in za drugo kategorijo. Vrstni red po'8. kolu je naslednji: Kotnik 5 In pol (l), Somrak 5 ločk (3), Klevišar, Picek ln lic 4 točke (2), Kitak 3 točke (3), Jenkom točke (1). prof. Dobovšek In Cujnik 2 in pol (1), Brkić 2 točki, itd. Brzopotezno prvenstvo Novega mesta Na novembrskem brzoturnlrju za prvenstvo Novega mesta, je bila dobra udeležba. Največ je bilo mladincev, članov novoustanovljenega mladinskega šahovskega aktiva pri SD Novo mesto, od teh pa se je najbolje odrezal gimnazijec Jože Gabrijelčič, ki je zasluženo osvojil četrto mesto (med 14 udeleženci). Prvak Novega mesta je postal prvokategornik Jokovlć, ki je nastopil kot gost. Premagal je vse nasprotnike. Vrstni reti brzoturnirja je bil naslednji: Joković 13 točk (100 V), Sitar 13 točk, Jenko lo točk, Gabrijelčič 9 in pol točke, Bartolj 9 točk, Dular 7 in pol točke, Vasiljevič 7 točk itd XXX Ker Šahovsko društvo Novo mesto ni dobilo primerne dvorane, kjer bi igrali »Brzopotezno prvenstvo slovenskih mest«, je bilo prisiljeno vrniti ponudbo SZS za organizacijo tega velikega tekmovanja. XXX Raspisano je prvenstvo Novega mesta v šahu, ki bo letos še posebno kvalitetno. Prijave drugo-kategornikov In ostalih se spre-(iemaio do torka. !s. deremhra. ko bo oh 19 uri žrebanje in začetek turnirja. F. M. Stran P »DOLENJSKI LIST« samo razstava Razstava o avto cesti je zaključena. Ostane nam, da poudarimo, kaj smo ob nji čutili in doživeli, mi ,in preste vidni obiskovalci. Marsikateri je svoje doživetje zapisal v knjigo vtisov. »Tisti,- ki niso imeli priložnosti, da bi doživeli vso radost te delovne akcije, doživijo to lahko sedaj, razgle-dajoč razstavo«, je nekdo lepo zapisal. »Razstava lepo izpričuje, koliko je delo na avto cesti obogatilo to pokrajino in graditelje same...« je tehtno poudaril drugi. To sta le dve misli, od sedemstotih, ki so jih v knjigo vtisov zapisali pioniirji, mla- »ŠE KAJ POVEJTE!« Menda ni bolj zvestih bralcev Dolenjskega lista kot so fantje, ki služijo vojaški rok kje v Makedoniji, Srbiji, Dalmaciji, Bosni ali na Hrvatskem. Vedno znova dobivamo njihova pisma in pozdrave domačim, znancem in dekletom, hkrati pa lepe želje za nadaljnje uspehe pri razširjanju domačega tednika. Zadnje čase pa so vse pogostejša pisma, v katerih nam fantje sporočajo, da najraje bero članke in poročila iz dela brigad na avto cesti. Cesta je medtem že stekla, spominov nanjo pa je še vedno toliko, da bomo res še posegli nazaj in tu pa tam napisali še kaj o mladini naših narodov in njeni veliki imagi, ki jo je letos doživelo naše ljudstvo. Saj Mno prav ob zadnji veliki slovesnosti, ko se je v Novem mestu zbralo nad 50.000 ljudi in poslušalo tovariša maršala Tita, doživeli toliko lepega in nepozabnega.':! Med to štejemo tudi izjavo, ki jo je slišal časnikar našega uredništva med množico: »Prihodnje leto bo šla pa tudi naša Tinka v brigado, saj bodo cesto še gradili!« dina. graditelji avto ceste in drug:, vsak na svoj način. Sleherni obiskovalec razstave je lahko sprevidel, da se je bil organizator razstave znašel pred težkimi, problemi, Lilede na to, da .je bil osnovni idejni zasnutek, pokazati in poudariti s fotografijo, grafiko, s teksti in likovnimi prilogami življenje in delo naše mladine pri zgraditvi avto ceste. 2e rešitev notranjega in zunanjega dela izložbe spričo neustreznih prostorov, je terjala veliko smisla in domiselnosti, da bi bil dosežen edinstven estetski učinek. Aran-žerju in hkrati vodji del pri ureditvi razstave, Marku Fili-poviču, je to v polni meri uspelo. Zvest idejni zamisli je res učinkovito, estetsko jasno in čisto poudaril vsako malenkost napora mladine, podjetij in vodstva za zgraditev avto ceste. Razstava je bila izredno bogata po svoji obliki kot vsebini, tako v celoti kot posameznostih. V organski povezanosti fotografij, teksta, grafik in skic, kot najbolj izraznimi sredstvi dokumentarne umetnosti, je razstava pričarala gledalcu razkošno vizijo delovne akcije naše mladine. Prav zaradi svoje estetsko-žlahtne ureditve ni bila le dostojen dokument, ampak tudi solidna umetniška zamisel in ostvari te v. Fotografije so bile dobre in izvrstno kasirane. Fotografa Vrzić in Medar sta izpolnila vsa pričakovanja. Likovni del razstave je bil pravtakoi zanimiv in kvaliteten. Risbe, skice in portreti so bili enostavni in realistični. Risbe in portreti mlad:nskih likov z nasmejanimi in vedrimi obrazi in pou- Pred 40-letnico ustanovitve SKOJ MARKO FILIPOVI C: Kri na kamenju Mnoge fotografije znanih in manj znanih fotoreporterjev in amaterjev bodo imele trajno vrednost. —- Na sliki: ROKA ROKO NAJDE... (Motiv iz »Mladosti na auto putu«) dina. To je najbolje izrazil neki obiskovalec: »Ko ogle- darjenimi mišicami _so dobro dujem to razstavo, me vrača v mladost in mi daje novih sil, da se bom vključil v prihodnje mladinske akcije...« Razstavo so bile pripravile ekoe umetniških akademij iz Splita in Ljubljane, dijaki novomeške gimnazije in ekipa brigadirjev. Posebno razumevanje in veliko pomoč sta nudili vodstvi gimnazije dm učiteljišča, podjetja Zelezntina, Tekstil, Papirnica in poslovne ustanove. prikazali zanos mladine pa tudi njene napore za izpolnitev velike naloge, ki jo je prevzela. Prav tako ni bilo zanemarjeno okolje, v katerem je akcija potekala. Skoro vse razstavljene risbe so bile globoko realistične, z jasno in močno poudarjeno karakteristično potezo mladine. Grafike so bile prepričljive in iskrene, polne občutenosti. S svojimi deli se je posebno oblikoval Petar Jakelič, absolvent umet. šole iz Splita. Razstava je pokazala, kako težka je bila naloga, ki jo je prevzela jugoslovanska mla- lepše priznanje organizatorju razstave in njenemu uspelemu aranžmaju. Lahko zaključimo, da smo videli bogato, solidno, z okusom in čutom pripravljeno in urejeno razstavo, ki je povsem dosegla svoj namen. Učinkovito, prepričijitvo in nazo^rno nam je s svojo idejno in umetniško zasnovo in izpeljavo prikazala veličino in lepoto letošnje delovne akcije mladine. D. Bojanič Komandant Dane je naročil, da Proleta-rec, kakor so tovariši v bataljonu nazvali mladega Krajišnika, ne sme v borbo', dokler si ne opomore in nabere novih sil- Pro-letarec je vztrajno terjal, da bi smel oditi s svojo četo v borbo, toda štab bataljona je bil nepopustljiv. »Tovariši, nisem prišel zato, da pasem lenobo in se redim. Jaz hočem v borbo!« je odločno zahteval Prole-tarec na prvem skojevskem sestanku, toda tovariši mu niso dovolili. Vedeli so, da se mora okrepiti, zbrati in umiriti. Njegove noči so bile polne groze. Po nekajkrat se je zbujal s strahotnimi kriki in klicanjem na pomoč. Počasi je začel ozdravljati; njegov naivni mladeniški ]ik je kazal globoke sledove trpljenja in duševne borbe. Jokal je kot otrok, iskal je boja, samo boja, ki ga je omamljal in preganjal. Slednjič si je vendar opomogel, postal je mirnejši, vendar še vedno tožen in potrt. V prvi polovici julija se je Proletarcu nazadnje le ponudila priložnost, da more z bataljonom v akcijo. Bil je srečen. Njegovo razpoloženje je bilo čudno in vsakomur neumljivo: zdaj je jokal, zdaj mu je obraz spreletel smehljaj, toda trd in prisiljen. V bistvu je ostal vedno enak, potrt in rad je bil sam. Tovariši so ga vabili medse, v družbo, da bi tako pozabil na gorje, ki ga je očitno mučilo. »Svirač« harmonikar, Damir tromblodist, Boris desetar in Ivica Spličan so bili neprekosljivi baritoni. Vse njihovo življenje se je spremenilo v pesem in zanjo so si vedno našli časa. To je Krajišniku ugajalo in v večernih urah, v predihu med borbami, jih je rad poslušal. Tožni glasovi pesmi so s svojo čustvenostjo in toplino spravljali mladega Bosanca v jok, v iskreni jok otroka in junaka, ki se bori s surovo stvarnostjo vojne. Mesečina je posrebrila vso okolico. Pred nami v senci se je svetilo Biokovo, Lovrečt tih in zapuščen, je ostal za nami kot star razpadli dvorec, v katerem je življenje že davno umrlo. Kolona Mosorcev se je zvijala kot dolga, vznemirjena kača. Ponekod v zaspalih zaselkih je v tihe korake bataljona zalajal pes pa hitro utihnil, prestrašen od tolikih ljudi. Po dobri uri hoje s« je kolona ustavila. Nedaleč v dolini »o zasijale lučke in bile videti kot mozaik. »To je Zadvarje v noči,« je- Proletarcu pošepetal Ivica Spličan in mu začel nadrobno opisovati kraj, za katerega je Krajišnik pokazal precej zanimanjai »Tamle doli gospodarijo Italijani in ustaši, ampak mi jim marsikdaj zmešamo štrene. Upam, da bo tudi zjutraj paštašiuta,« se je razgovori! Ivica, da mu je moral desetar Boris z dlanjo zapreti usta. Dane je razporedil čete, ki so nato potiho in previdno šle v zasedo. »Svirača« £ težkim mitraljezom je postavil h kapeli svetega Jurija, da bo varoval umik in kosil po prostoru, ki se je vlekel nekam v neskončnost, kakor brez meja. V desetorico prostovoljcev, ki jih je komandant iskal za tanke, s6 je prijavil tudi Pro-letarec.. Dane mu ni hotel dati steklenice z bencinom. »Ti ostaneš pri meni,* mu je rekel. »Ne, hočem na tank!« je malone kriknil Krajišnik. »Nočem v zaledje!« Iz njegovih oči sta sevala srd in odločnost. »Ukazujem ti, da ostaneš pri meni!« je komandant ponovil energično in tako naglas, da ga je komisar Pešič opomnil, naj govori tiše, saj jih bodo slišali kmetje v vasi. Po Proletarčevem obrazu sta potekli dve solzi, kakor dve kaplji živega srebra. Dolga kolona ustašev in Italijanov je prišla v bližino petdeset metrov, na dosegljaj našega orožja. Začelo je pokati in grmeti in Mosorci so v silnem jurišu vse podirali in podili pred sabo. Okrog pet sto sovražnih vojakov in izdajalcev je bežalo noro in brez glave, mnogi pa so padali na skopo črnico in suho kamnito,skorjo dalmatinskega krasa, jo pojili s krvjo, katero ona nikdar ni terjala od njih. Dane je planil v prve borbene vrste in tik za njim ga je spremljal Proletarec. S svetega Jurija je »Svirač« v dolgih redeh kosil sovražnikove vrste. Italijani in ustaši so se začeli umikati, skušajoč organizirati odpor, eni proti sovražnikovemu oporišču v Grabrovcu, drugi proti Sestanovcu in Zadvarju. Sonce je pripekalo z vso silo, borci so se kopali v znoju in borili brez prediha in strahu. Bataljon je tolkel sovražnika, čeprav je bil številnejši in bolje oborožen. Iz Zadvarja je- začela naše položaje obstreljevati težka artilerija; izstrelki so kopali črne jame v kamen, porasel s plevelom in rožmarinom. Sonce je prehodilo pol neba, streljanje je pojenjavalo, iz daljave so odmevali borbeni vzkliki Mosorcev, ki so podili sovražnika. Nekje globoko v zaledju so med grmenjem pušk in topov peli Kot, Cr-ljen in Pleič. Njihova pesem je v tej drami borbe in smrti vlivala borcem moč in razvnemala srca z nepremagljivim pogumom. Komandant Dane, ves potan in prašen, je ukazal bataljonu umik. Kurirji so se raz-tekli po precej dolgi boinl črti s komandan-tovim poveljem, kajti Mosorci bi sicer podili sovražnika prav do Grabrovca, ki jim je že dolgo bil trn v peti. Razstavo je bil obiskal tovariš Tito s tovariši Kardeljem, Marinkom, Bakaričem im To dorov i čem. To je bilo naj- DARILO MLADINE VT\ o davi je Dolenjsko pral dež, pome-šan s snegom. Na polju ob Krki leži voda. Desno, v daljavi, se beli po hribih prvi sneg. Gozdovi imajo bakreno barvo. Nedaleč od naselja Kronovo stoji skupina brigadirjev. Kakih deset. Eden joka, tovariši se mu smejijo. »Čakaj, mačka ti bo obrisala solze!« Res prineso od nekod sivega mačka. Vsem teko solze od smeha. Eden je vzel svinčnik in papir: »Moram te narisati, kako jokaš.« »Kaj ne bi jokal! Kako naj se vrnem v prazno naselje?« »Eh, ne bodi budalo! Šalili se bomo in VSI so »Sedanja je boljša.« »E, ne bo držalo! Tista moja je bila boljša.« »Prav,« ji odgovorim, »bila je boljša, ne bom se prepiral s tabo.« Dekle je pristavila z mirnejšim glasom: »Saj ne veš, kako mi je srce zaigralo, ko sem danes zagledala to novo cesto. Dokler sem bila tukaj, se mi je zdelo, da ne bo nikoli gotova.« »Saj bi se lahko vozili s kakim prevoznim sredstvom.« »Veš, malo pešačimo, malo se vozimo. Mi smo cesto gradili, pa bomo šli po nji kakor se nam zahoče.« »Dobro,« sem odgovoril, »vse v redu, le noge vas bodo bolele.« Pri vhodu v Kronovo je nas, stražar komaj spustil. Zahteval je dovolilnico, pa je nisem imel. »E, dragi moj, ne gre kar tako, pa bodi sam sveti Peter! Ti seveda misliš: zdaj jih Smeh in solze spričo 1 o č i t v NOJI OTROCI... pripovedovali dovtipe, vozeč samokolnico. In bolje, da je nas manj, disciplina ne bo tako stroga.« Neki dečko se oglasi: »Figo! Bolje je bilo, dokler je bil drenj. Določili so me za lupljenje krompirja, pa sem jo lepo pobrisal. Kdo bi me našel!« Mimo nas pride skupina učencev iz Karlovca.- Obiskali so Karlovško brigado. Neka učenka poskakuje kot veverica in brca kamenčke. »Kako da ste prišli na izlet prav sem?« jo vprašam. »Cemu tako neumno vprašanje.. Zame je ta cesta najlepši krai saj sem jo mesec dni gradila.« Pa se oglasi njena prijateljica: »To praviš sedaj, ko smo pa bile v Četrti karlovški, si stokala- .Oh rb,i bi bila že kmalu doma!'« »Bila sem trapa. Toda povej mi no, katera je boljša brigada: Četrta karlovška ali ta sedanja?« je malo, postali so objestni, zdaj lahko tukaj počneš kar se ti zljubi.« »No, pusti ga!« mu zakliče dežurni. »Prav, ga bom spustil, ampak odpovem se sleherni odgovornosti.« Nedelja je. In kar čudno se mi zdi, ko je vse tako mirno. S starih hrastov je slišati šum odpadajočega listja. Oder stoji prazen, prej ie vsako nedeljo bil na njem spored. Tisoče rok je ploskalo skupinam 5 Kosmeta, iz Beograda, iz Zagreba ... Stojim pod hrastom. Blizu mene stoji osamljeno dekle. Pove mi, da je iz Istrske brigade. Brigada je odšla, ona pa je ostala, da bo videla zaključno proslavo. Prišla -je kuharica naselja, vsa v solzah Pa jo vprašam, zakaj joka. »Moji otroci so odšli,« pravi. Mislil sem. da so šli otroci kam na obisk. - »Koliko jih pa imaie?« Kuharica me pogleda nekako začudeno- »Vsi ti, ki so odšli, tp moji OtrOdU B. N Orjaški finišerji z lakotnimi jeklenimi čeljustmi so zaustavili dih in zapustili traso. Za njimi odhajajo buldožeri, bagerji, mešalniki. Mladina jih zaljša s cvetjem iin veseljem ... Devetkrat udarna! Minilo je polnih osem mesecev od dneva, ko je na traso prišlo prvih 1500 mladincev in mladink, da svojim tovarišem pripravijo barake, razdelijov orodje, napeljejo elektriko in vodo. Danes je trasa, ki ie bila takrat le oznamenova-na z rdečimi količki, postala stvarnost — velika, lepa, moderna avtomobilska cesta, darilo mladine. Skozi sedemnajst naselij, kolikor jih je bilo na letošnji akciji, je šlo 466 brigad ali nad 54 tisoč mladincev iz vseh naših republik. In vsi so delali z vnemo in poletom, ki je lasten samo mladim. Vsak je hotel postati udarnik. Vsaka brigada se je borila od prvega dne svojega prihoda na delo-višče za častni naslov udarne. Mnoge od nj>h so počele prava čuda. Toda kaj je sploh »čudo« za pojme tistih, ki so tukaj obrnili milijone fcubikov materiala, preselili cele griče, naredile stotine usekov, pne-pustov. mostov in nadvozušč .. Človek se nehote spomni Sarajevčanov, beograjskih študentov, Goraždancev, ki so pri najtežjem, delu dosegli fantastične rezultate. Ce pa že moramo poudariti najboljšo med najboljšimi, potem je to Četrta karlovška, ki je postala pojem te akcije. Ta brigada je bila devetkrat razglašena za udarno, osvojila je zastavo Glavnega štaba in enkrat dobila posebno priznanje namesto nje, trikrat je bila posebno pohvaljena, med velikim tekmovanjem v počastetev 39-letnice SKOJ pa ie osvojila tri spominske trakove. Ali je treba k temu še kaj pristaviti? Gotovo ne! Njih ste vedno našli na delovišču. V treh mesecih, kolikor so bidi na trasi, niso imeli niti enega prostega dne. Samo dež jih je lahko zadržal v baraki. Somokolnice kot Mercedes Tudi jaz sem jih bil našel kilometer proč od naselja v Drag,. Šest Korduncev je postavljalo šotore nad poslednjimi metri betonske poti. Drugi so s samokoJnicami odvažali zemljo z nasipa, da bo okoliš njihovega odseka čim lepši. Na vseh samokolnicah so bila napisana imena raznih avtomobilov. »Fiat 600« je vozila nizka plavolaska, ki so ii izpod brigadirske kape uhajale dolge kite. Videl si TAM, FAP, »Zastavo« pa »Fiat 1100«, vse znamke avtomobilov, napisane z velikimi rdečimi črkami. In bilo je kazno, da so po kategoriji vozJl razporejeni tudi »šoferji«. »Kdo je najboljši?« > Najboljši je FAP — čez osemdeset samokolnic na uro«. Zdajci je zbrzel mimo mene »Fiat 1100«. »Pazite tovariš, umaknite se, šofer še ni povsem zanesljiv. Še nima šoferske izkaznice!« se ie zasmejal veseli dečko iz Karlovca. Skoraj 35.000 tečajnikov Med skupino brigadirjev sem opravil majhno anketo. Od 86 brigadirjev, ki so bili na delovišču, jih je 34 (26 fantov in 8 deklet) končalo na avto cesti kak tečaj. Med fanti je bido največ motoristov (12) in fotoamaterjev (8). Trije so bili šoferji, trije radioamaterji in en traktorist. Dekleta: 3 motoristke. ena šofer-ka. 3 fotoamaterke, ena pa je končala gospodinjski tečaj. Vseh brigadirjev pa je doslej končalo en ali drugi tečaj 34.700, kot pove uradna statistika; torej je nad polovico vseh brigadirjev, ki so sodelovali na letošnji akciji, sprejelo zaključne diplome tečajnikov. Številke so včasih zgovorne j še od besed. Opazoval sem jih, kako delajo v taktu pesmi. Vsi so bili v primeri s svojimi predhodniki iz »toplejših izmen bolj oblečeni: mladinke v toplih trenirkah, mladinci v dvojnih delovnih oblekah. Temu im onemu so iz žepa kukale rokavice, kajti zjutraj so ročaji lopat in samokolnic precej hladni. Zgodba o cigaretah Grede v štab sem ustavil kamion, v katerem se je peljal tudi črnolas fant v olivno-zeleni uniformi. Šofer mi je povedal še eno zgodbo, namreč zgodbo o naših »želodcih«. Bil je namreč eden od tistih, ki so morali vsak dan razvažati po naseljih živila — od kruha do cigaret. »Čeprav je bila preskrba dobro organizirana, naš posel Velika selitev na Jug (Iz MLADOSTI NA AUTO FUTU) le ni bil lahak. Pred nekaj dnevi sem govoril s svojimi tovariši in izračunali smo, da smo do sedaj prepeljali nad 4 tisoč ton... Najteže je bido s cigaretami. Za vsakega brigadirja, ki kadi. je bilo določeno po pet cigaret na dan. No, mi lepo pridemo v naselje in vprašamo: »Koliko je kadilcev?« — »Tisoč tri sto!« zavpijejo nekateri. »Koliko pa je brigadirjev?« — »Brigadirjev pa tisoč sto«, odgovorijo. In šofer se je pomenljivo nasmehnil. »Nikoli nisi »nogel vedeti, kdaj te bodo okoli prinesli.« Crnolasd mladenič, ki je doslej mirno poslušal šoferjevo zgodbo, je naglo vpadel v besedo: E, šofersko besedičenje ... Nismo tako naivni. Celo dekleta v našem naselju znajo človeka, žejnega prepeljati čez vodo'. Pred nekaj dnevi, na primer... Grem lepo po trasi pa si popevam tisto našo: »Tekla reka Moravica«, ko mi pridejo nasproti tri dekleta. »Iz katere brigade ste?« jih vprašam, punce pa ne bev ne mev. Samo z rameni skomigajo. Šele ko vprašam tretjič, mi ena nekaj zjeclja po italijansko, nekaj kot: »Kvarto ... mi talij ano«. No, lepa reč! Se sanjalo se mi ni, da bom na trasi spoznal tudi tujke, si mislim. Ravno sem si nabral dovolj hrabrosti, da nadaljujem začeti pogovor, ko pride dežurni brigade: »Kje pa ste, zlomka? Iščemo vas po vsem naselju. Predavanje se mora začeti, o vas pa ne duha ne sluha ... « Italijanke se mi posmejeio in steko proti naselju. Na rokavu dežurnega sem pa opazil značko brigade iz Niša ... No, zdaj pa še komu verjemi! Tale ioftr pa razklada, kako fen je uspelo, da so vedno natanko razdelili cigarete. Vraga so i ti! k ♦Lopnil je šoferja po rami, naj ustavi. »Prav lepa hvala, bratec. In pazi, ko boš drugič prijel v naše naselje delit c.uaictc!* je *-e viknll za njim. Kmalu sem se tudi jaz po-dovil od ustrežljivega šoferja. »Hvala, tovariš, im nasvide-nje.« »Na svidenje! Tisto o cigari.ih pa ni le anekdote, ver-emit« mi. Drugače so pa čudoviti, ti navihanci. Ce bi bilo po mojo, mi ne bi bilo žal kake vožnje več, samo da bi jim v vsem ustregel... Resno mislim.« Verjel sem mu. Ivan Cehi* t