NO. 93
Ameriška
9'vy,
bS04\fasid;'‘t*KAH' IN SPIMT r0o^;y^n/ ^;1,WAW	National and International Circulation
_________ K i^y.	CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. MAY 12, 1969
SLOVCNIAN
MORNIN® N€W$PAP*&
STEV. LXVII - VOL. LXVII
Gospodarski zagon je le začel popuičalii
Vodniki glavnih in največjih podjetij dežele pe po večini strinjajo s sodbo vlada o popuščanju gospodarskega zagona, pa ne vidijo nevarnosti zastoja.
HOT SPRINGS, Va. — Pretekli teden je bilo tu kot običajno vsako leto v tem času zbranih okoli 100 vodnikov naj večjih Podjetij v naši deželi. Vodilni elani Nixonove administracije so jim razlagali, kako gledajo na Položaj dežele in njenega gospodarstva. Obe strani sta po vsem sode$ v glavnem edini, da je zagon v narodnem gospodarstvu 2aČel nekaj popuščati in da se bo to v kratkem pokazalo v popuščanju inflacije.
Vodniki glavnih podjetij, ki so povezani v Gospodarskem svetu, se sestajajo vsakega pol ^ota na razgovore med seboj in s predstavniki zvezne vlade. Tako so se pretekli teden zbrali dva dni na svoje redne posvete. Čeprav so po večini prepriča-da se zagon gospodarske rasti malo ustavlja, ni strahu, da ki prišlo do resnega, večjega zastoja z veliko brezposelnostjo.
osebni odbor Gospodarskega sveta je napovedal, da bo skup-td narodni dohodek letos dosegel ^23.4 bilijone dolarjev, precej več, kot so pred nekaj meseci Napovedovali, toda ves porast bo dejansko le posledica inflacije, Ne pa stvarne rasti in dejanske Vrednosti.
Odbor je napovedal, da bodo Padjetja letos vložila v nove Naprave le 10.9 odstotkov več kot lani in ne 14 odstotkov, kot s° do nedavnega napovedovali. Odprava pravice podjetij na 7-°dstotni odpis novih investicij t*0 sodbi odbora ne bo imela bistvenega vpliva na letošnje gospodarsko udejstvovanje, lahko ka bo škodovala ameriškim podrtjem kasneje v tekmi z drugi-NP produkti na svetovnih trgih.
hodniki gospodarstva so raz-iNavljali s predstavniki admini-s racije in z njenimi glavnimi kQspodarskimi svetovalci, bili v Marsičem tudi kritični, toda nih-0 Ni kritiziral Nixona osebno.
Gorton ne verjame v načrt ZDA za umil
iz Vietnama
Washington, d.c. —
j falski ministrski predsec je ^ Norton je ob koncu s s^. dvodnevnega gibanja ^ °Ph uradnih razgovorov j^dniki ZDA, zlasti s predse« j^P Nixonom dejal časnil
ZcT’ da ne veriame> da bi irr £rtru^ene države kak izdelan j v ° umiku svojega vojaštv;
2nega Vietnama, šal ° ?0 časnikarji Gortona vj stal' ^ kodo avstr£dske čete juve P° odhodu ameriški 0cj nem Vietnamu, je odkL
šan°VOr na lrn02n0:Stno’ V] Zd 9 Gortonovem mne države v pogledu še niso napravile nob
V remenski prerok pravi:
terh^a^n° tn hladno. peratura okoli 50.
Najvišja
Novi grobovi
Anton Urh
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu na 379 E. 161 St. 83 let stari Anton Uih, mož Agnes, roj. Drowle, oče Mrs. Frieda Tanner (Calif.) in Mrs. Jennie Scott, stari oče Russella in Phillipa, brat pok. Louisa, pok. Johna in pok. Franka (Jug.) Pokojnik je bil rojen v Kamniku in je prišel v ZDA 1. 3913. Do izpolnjenih 71 let je bil zaposlen pri Chase Brass & Copper Corp., nato je šel v pokoj. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri s privatnim opravilom. Truplo bo na mrtvaškem odru danes popol. od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
John L. Vene
V	soboto je umrl v Euclid General bolnišnici 76 let stari John L. Vene z 21271 Nicholas Avenue, mož Josephine, roj. Gasprin, oče Sophie Kostelk, Olge Kostelic, Gazelle Cerjan, Alberta, Ota, Thomasa, Viktorja in Dorothy Norton. Pokojmk je bil rojen v Trnovem v Ljubljani, od koder je prišel v ZDA pred 55 leti. Bil je član ADZ št. 6 in ABZ št. 132. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri zjutraj ob 8.45, v cerkev sv. Kristine ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Frances Kaifesh
V	Huron Rd. bolnišnici je umrla v soboto 75 let stara Frances Kaifesh, 14614 Velour Ave., roj. Stanfel v vasi Kuželj v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA i. 1910, vdova po 1. 1960 umrlem možu Martinu, mati Mrs. Albert Citrone, pok. Charlesa, Mrs. Matilda Roško, Mrs. Raiph Beveridge in Edwarda, 12-krat stara mati, 3-krat pramati. Pokojna je bila članica SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 8.15, v cerkev sv. Jožefa ob devetih, nato na pokopališče sv. Marije v Cruciblu, Penna.
Majhna država
PROVIDENCE, R. I. — Rhode Island je od vseh 50 držav ZDA najmanjša, saj je po površini komaj trikrat večja od mesta New Yorka.
Levičarjem grozi laslna razdvojenost
Trenja med posameznimi levičarskimi skupinami prehajajo že v odprte prepire in spore.
CLEVELAND, O. — Čim bolj se naši levičarski študentje na univerzah in srednjih šolah zanašajo na nasilja, tem bolj rabijo nasilja tudi proti lastnim pristašem in somišljenikom. Tisti, ki imajo možnost in priložnost, da opazujejo razne tokove v levičarskem študentovskem gibanju, so namreč ugotovili, da raste število tistih levih študentovskih skupin, ki v svojih lastnih vrstah ne poznajo nobene svobode. V takih slučajih se malo število zagrizencev polasti vodstva skupin in se potem obnaša kot vsak diktator.
Vodstvo si lasti pravico do določevanja taktike in ne trpi nobenega ugovora, zato pa začenja zgubljati članstvo. V tem pogledu nudijo lep primer ravno študentje S.D.S., ki spadajo med najbolj a'ktivne levičarje v naši deželi in ki jih vodijo — tako trdi glavni ravnatelj FBI Hoover, — komunistični zaupniki. Odnosi med posameznimi levičarskimi strujami med študenti so se zaostrili tako hudo, da se že napadajo javno v svojih študentovskih glasilih. Voditelje SDS na primer hvali en študentovski časopis kot avantgardo nove levice, dočim jih drugi — tudi levičarski — časopis smatra za ‘Tevolucijonarne pustolovce”.
Komunisti še niso obupali nad temi notranjimi napetostmi med raznimi levičarskimi strujami v študentovskih .vrstah. So že napravili načrt kako bodo jeseni ustanovili še celo vrsto novih študentovskih revolucijonarnih gibanj.
A. F0RTAS NAJ ODSTOPI
Poročila trdijo, da pritiska predsednik R. M. Nixon na člana Vrhovnega sodišča ZDA Abe Fortasa, naj odstopi zaradi sprejema $20,G00 od ustanove L. Wolfsona, ki je imel opravka s sodišči in je sedaj v zv’ezni ječi zaradi kršenja zveznih zakonov. Sodnik Fortas je denar kasneje vrnil.
NEW YORK, N.Y. _ Vesti iz Bele hiše govorijo, da je pravosodni tajnik John Mitchell govoril po naročilu predsednika Nixona z vrhovnim sodnikom E. Warrenom pretekli teden o odstopu sodnika Abe Fortasa. Med tem je eden od članov predstavniškega doma javno napovedal, da bo predložil v Domu, naj se sodnika Fortasa odstavi, če ne bo sam odstopil. Tednik Newsweek, ki o tem poroča, trdi, da ima Bela hiša na razpolago še drugo gradivo proti A. Fortasu, ne le sprejem in kasnejšo vrnitev $20,000 od ustanove Louisa Wolfsona in njegove družine.
Abe Fortas med tem molči. Pravosodno tajništvo vrši na ti-
hem razne preiskave v zvezi z njim in njegovim delovanjem.
Predsednik Nixon naj bi bil i pretekli teden na sestanku s j kongresnimi vodniki dejal tem, j naj iz vprašanja Fortasa ne de-I lajo nobenega strank arskega j spora. Izrazil je tudi upanje, da ne bo napravljen noben prezgodnji korak za njegovo odstranitev iz vrhovnega zveznega sodišča.
Abe Fortas je bil osebni odvetnik bivšega demokratskega predsednika L. B. Johnsona. Ta [ga je imenoval v vrhovno sodišče leta 1965, lani pa ga je predložil za glavnega vrhovnega sodnika ZDA namesto E. Warrena. Senat je njegovo potrdilo odklonil.
Nixon pride v Ohio
MIAMI, Fla. — Predsednik Richard M. Nixon bo govoril 7. junija v Ohio Stadium v Colum-busu diplomirancem Ohio State University. Pričakujejo, da bo dobilo diplome okoli 4,000 gra-duirancev.
Na Ohio State University je bilo vpisanih v zadnjem seme-
De Gaulle bo zopet pisal spomine
PARIZ, Fr. — General De Gaulle je človek take narave, da ne more biti nikoli pri miru. To mu je večkrat delalo preglavice, na primer v dobi takoj po drugi svetovni vojni, ko je neutegoma zapustil vlado in se umaknil, pa do 1. 1958, ko je zopet prevzel odgovornost za politično usodo svoje domovine: Takrat je napisal obširne spomine' na svoje delo in na svoje življenje, ki imajo še danes svojo politično vrednost.
Sedaj se je odločil, da bo nadaljeval pisanje spominov. Njegov sklep je sprožil živahne debate med založbami z mednarodnim slovesom. Neka ameriška založba mu baje ponuja samo za angleški prevod znesek, ki gre v stotisoče dolarjev. General se bo menda začel razgo-varjati z založniki šele v jeseni.
Bodi previden in pazljiv, pa te boš izzognil marsikateri nesreči!
stru preko 41,000 slušateljev in slušateljic.
Cestnemu prometu v Clevelandu grozi nova zagata
CLEVELAND, O. — Uprava našega cest nega avtobusnega prometa (CTS) je povišala s 31. marcem cene za vozovnice od 30 na 35 centov ali za okroglo 18%. Računala je pri tem, da bo v začetku promet padel za okoli 2/V. Se je pa uračunala, dnevni promei, je padel za 4.5G. To je slabo znamenje z ozirom na dejstvo, da promet pada že cela leta.
Leta 1965 je n. pr. rabilo avtobuse dnevno 602,000 potnikov, v letošnjem aprilu jih je pa bilo le 423,000. V primeri z marcem je to pomenilo zgubo skoraj 19,000 potnikov. Uprava so gornjega padca v potnikih ni ustrašila, vendar je pa stanje presojala na posebni seji. Sklenila je, da bo počakala še par mesecev, da se vidi, na kateri ravni se bo mestni promet stabiliziral.
Sir iz Wiseonsina
V Wisconsinu izdelajo 68% vsega sira v naši deželi.
Nemir je zopef zavladal na evropskih deviznih borzah
CLEVELAND, O. — Pretekli teden so v Evropi govorili največ o krizi, ki je nepričakovano hitro začel a vznemirjati evropske devizne borze. Gospodarski krogi so to pričakovali, toda niso mislili, da bo tako hudo. Svoj izvor ima sedanja devizna kriza na evropskih borzah v Franciji, čeprav tam ni glavni vrvež.
Stvari so se dogajale takole:
Francija še do sedaj ni prebolela gospodarskih potresov iz lanskega in letošnjega leta. Potresi so pustili za seboj dve posledici: francoski javni proračuni so se zazibali in jih še ni bilo mogoče spraviti v ravnovesje. Podjetja so morala prevzeti nova bremena, ki so nastala iz višjih plač in mezd. Povečane plače in mezde bi se morale že preje izražati v obliki povečanih cen. Francija se je večjih cen branila, ker bi višje cene pomenile manj konkurenčne zmožnosti francoskega blaga na trgih Evropske gospodarske skupnosti.
Tako je v Franciji vse viselo v zraku. Vsi so čutili, da je
treba nekaj napraviti, toda vlada se ni ganila. De Gaule je imel takrat druge skrbi, ki jih je skušal preživeti z znanim plebiscitom. Ni se mu posrečilo in odšel je iz politike. Nekaj Francozov je bilo s tem zadovoljno, nekaj pa ne. Vsi so se takoj ustrašili nevarnosti, ki je začela groziti francoskemu franku. Njegova stabilnost je bila in je namreč močno polovičarska. Francoske gospodinje in delavke tega ne razumejo, vedo pa, da ni izključeno, da bo frank zopet razvrednoten. Ko so gledale okoli sebe po dobrem denarju, so videle, da vsa Evropa hvali nemško marko. Zato so jo začele po De Gaullovem padcu kupovati. Povpraševanje po marki je rastlo in začelo vznemirjati devizne borze.
To priliko so porabili stari devizni špekulanti, ki se z gospodinjami in delavkami vred bojijo padca franka, kar bi še bolj okrepilo nemško marko. Zato so jo začeli tudi oni kupovati. Tako je špekulacija začela utrjevati pričakovanje, da bo vrednost nemške marke
rastla nad sedanji tečaj. Da bo zmeda še večja: v Zahodni Nemčiji so začeli celo politiki govoriti o višjem tečaju za marko, nekaj jih je zagovarjalo tako bodočnost marke, drugi so bili proti.
Ta zmešnjava je pretekli teden že rodila svoje posledice. V Evropi je vse kupovalo marke v upanju, da jih bo kmalu lahko dražje prodajalo. Kdor ni imel potrebne gotovine, si je skušal pomagati s kratkoročnimi posojili, posebno v dolarjih. Tako se je zgodilo, da je bilo treba pretekle dni plačevati v Evropi za kratkoročna posojila do 9% o-bresti! To je gotovo nezdrav pojav, ki samo odkriva, kako globoko je špekulacija prepričana, da pravilno računa z dražjo marko.
Zaskrbljeni so tudi voditelji evropskih narodnih bank. Zbrali so se v Baslu pri tamkajšnji Mednarodni banki na posvet. Danes in jutri bomo zvedeli njihovo mnenje. Vse bo odvisno od Nemčije, ali bo res hotela podražiti marko. Poročila iz Bonna trdijo, da tudi v nemški vladi še ni pri-
šlo do nobenega sklepa, kaj je treba napraviti. Dražja marka je seveda velik poklon nemški samozavesti, saj na kaj takega na more misliti niti Amerika, toda dražja marka pomeni težji izvoz in več uvoza, to pa zopet pomeni več tuje konkurence nemškemu blagu na nemškem trgu.
Na drugi strani tudi ni nihče zainteresiran, da bi ravno sedaj prišlo do nove krize v francoskem franku. Francija je dejansko brez predsednika in z začasno vlado, torej brez pravega vodstva in vodstvo je potrebno ravno v gospodarskih krizah. Zato bodo vse svobodne vlade skušale pomagati Franciji, da se zaenkrat ogne krizi. Če jim bo treba pri tem pomagati tudi Nemčiji, bodo to tudi storile.
Stanje je bilo torej v preteklem tednu zelo napeto na evropskih deviznih trgih, ne moremo ga pa že smatrati za napoved nove devizne krize, ki bi zajela ne samo nemško marko, ampak tudi francoski frank in angleški funt. Vsaj Amerika bo napela vse sile, da do tega ne pride.
i	|
Iz Clevelanda in okolice
I
Seja—
Članice podr. št. 10 SŽZ so prošene, da se udeleže podružnične seje, v torek, 13. maja ob sedmih zvečer v navadnih prostorih.
V bolnišnici—
Mrs. Mollie Siska, 15301 Daniel Ave., je v Euclid General bolnici. Obiski do dovoljeni.
Zadušnica—
Jutri ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Johna Kovačiča ob 8. obletnici njegove smrti.
Odličnjak—
Robert S. Tomsick, sin Mr. in Mrs. Stanley Tomsick, 1790-Nottingham Rd., je bil na dekanovi listi odličnih študentov Kenyon College-a. Robert je vnuk Mrs. Mary Tomsick, 1023 E. 179 St.
Lep uspeh Korotana—
Korotanovemu vabilu na koncert v SND na St. Clair Avenue ie je preteklo soboto odzvalo izredno veliko rojakov in rojakinj, četudi vreme za pot od Joma ni bilo vabljivo. Spored in njegovo izvajanje sta občinstvo navdušila. Večina občinstva je ostala v dvorani tudi po koncertu v veseli družbi, se raz-govarjala in vrtela po zvokih glasbe “Veselih Slovencev”. Korotanu k lepemu uspehu prisrčne čestitke!
Dober obisk pri Sv. Vidu—
Materinska proslava Slov. šole pri Sv. Vidu včeraj popoldne je bila kljub slabemu vremenu izredno dobro obiskana. Spored je bil lep in je žel veliko pohvale.
Veselo pri Mariji Vnebovzeti—
Materinska proslava pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani, za katero je pripravil spored znani glasbenik dr. Jerko Ger-zinčič, je bila lepo obiskana in ie razveselila vse, ne le matere, katerim v čast in priznanje so otroci izvajali pester spored.
Porota razpravlja—
Sodna razprava proti Fredu Evansu, 37 let staremu črnskemu vodniku, je bila v soboto popoldne končana in porota je dobila navodilo za svoje delo. Zasedala je v soboto 4 ure in včeraj ves dan, ne da bi prišla do soglasja. Svoje delo bo danes nadaljevala. Okrajni tožilec Corrigan je zahteval za Evansa, ki je obtožen, da je umoril 3 policaje in enega civilista pri znanem napadu na policijo 23. julija lani, smrtno kazen, zagovornika pa sta vse to zanikala in trdila, da je obtoženec bd “proti nasilju in je črnce učil črnega ponosa”. Porota bo danes nadaljevala svoje delo, dokler ne bo prišla do soglasja ali pa sporočila, da tega ne more doseči. Sestavljena je iz 7 belih moških in 5 belih žena. Policija in šerifovi pomočniki stražijo okrajno ječo zunaj in znotraj za slučaj, če bi prišlo do kakih izgredov. Okrajni šerif je pretekli petek nekaj govoril o pripravljanju poskus pobega iz ječe, kar pa naj bi se izkazalo kasneje, da ni bilo resno.
Lastnik čolna umrl—
Včeraj popoldne je treščil ob breg 27 čevljev dolg čoln, ki mu je zmanjkalo na jezeru gasolina. V njem je bil lastnik T. Tom Byers s Cleveland Heights in njegov 16 let stari sin Gary. Po nesreči je sin zlezel na obalni zid in poklical pomoč. Očeta so našli na bregu nezavestnega. Odpeljali so ga v Euclid General bolnišnico, kjer je S ur kasneje umrl po vsem sodeč od srčne kapi.
i
Seja—
Društvo Danica št. 11 ADZ ima jutri ob 1.30 popoldne svojo redno sejo.
Plašč je zamenjal—
V	nedeljo je bil v dvorani pod cerkvijo pri Sv. Vidu zamenjan črni dežni plašč, ki je imel v žepu rožni venec. Kdor ga je zamenjal, je prošen, da sporoči na tel. 391-0265, da bo dobil vrnjenega svojega.
Pozdrav iz Rima—
V	soboto je prispela iz Rima razglednica s pozdravi msgr. A. Baznika, župnika pri Sv Vidu. Spopoča, da pričakujejo na večer prihod slovenskih škofov.
Še mati umrla—
Včeraj je umrla v St. Luke's oolnišnici 26 let stari Sandra Ranells zastrupljena od klora, ki je pretekli četrtek zvečer začel uhajati iz Baldwin Filtration Plant na 11216 Fairhill Rd. in dosegel njen dom na 11204 Woodstock Ave. Njen mož Richard je umrl že v petek, prav tako od zastrupljena. Trije mladoletni otroci so zastrupitev preživeli in so v St. Luke s bolnišnici izven nevarnost:. Postali so nenadno sirote.
------o------
Indonezija poroča o koncu upora na Novi Gvineji
DJAKARTA, Indonez. — Zu-oanji minister Adam Malik je objavil, da je upor z Zahodnem Irianu, delu Nove Gvineje, ki oripada Indoneziji, prešel svoj višek. Uporna plemena so uniči-'a pet zasilnih letališč, pa jih ni-iO zasedla. Malik je trdil, da so ooročila o uporu pretirana. Tega bo po njegovem konec, ko bodo •meli prebivalci priložnost še ored koncem leta odločiti, ali žele ostati v Indoneziji ali ne.
Vlada je poslala v uporni predel Zahodnega Iriana padalce, da poskrbe za red in mir.
Zahodni Irian je bil do 1. 1962 pod upravo Nizozemske, pa nato izročen Indoneziji v upravo pod pridržkom, da bo končno usodo odločilo ljudsko glasovanje, ki naj bo najkasneje izvedeno leta 1969.
------o------
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Okoli 600 rdečih je bilo včeraj iznena-denih južno od Da Nanga na čistini od ameriških marinov. Eno četrtino jih je obležalo mrtvih, ostanku se je posrečilo umakniti. — Rdeči so danes zgodaj zjutraj pognali težko raketo v Saigon. Zadela je neko hišo in ubila 4 osebe, 8 pa jih ranila. To je bil prvi tak napad na glavno mesto od 8. aprila.
DUBLIN, Ir. — De Ganile je s svojo ženo in nekaj pomočniki preteklo soboto nenadno priletel sem in bo ostal tu na odmoru verjetno do preko srede junija, dokler ne bodo v Franciji končane predsedniške volitve.
LOS ANGELES, Calif. — V soboto je tu treščilo v stanovanjsko hišo predelano letalo B-26 in padlo na zemljo v plamenih. Vsi štirje člani posadke so bili mrtvi, prav tako tudi 2 stanovalca hiše.
SAIGON, J. Viet. — Iz raznih odredb vojaškega poveljstva sklepajo, da bo cela 25. pehotna divizija ZDA umaknjena iz Južnega Vietnama pred koncem junija in vrnjena na svoje oporišče na Havajih.
HMERISKA DOMOVINA, MAY 12, 1969
« 1
Ameriška Domovina
/1 IVI Br l/IC-/* tv—IIOIV1I
6117 St. C’air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&£ Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: i $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Uanada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
__ SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 93 Monday, Mayl2, 1969
Izraelsko-arabska vojna: doba uničevanja?
Zadnja izraelsko-arabska vojna je pustila za seboj nove demarkacijske linije, ki so pa bolj izraz nemoči na obeh straneh kot znak zmage na eni in poraza na drugi strani. Za Izraelce pomeni nova demarkacijska linija skrajnost, ki se do nje lahko za stalno spuščajo izraelske oborožene sile. Izrael je premajhen, da bi si mogel brez tveganja privoščiti še novo okupirano ozemlje na vseh svojih mejah. Čim več nove zemlje bi okupiral, tem bolj bi mu bila pot odprta še naprej, toda kam? To je bil razlog, zakaj se je Izrael ustavil ravno tam, kjer danes poteka vojaška razmejitev.
Arabci so bili takrat premagani in so se morali podvreči izraelski strategiji. Bili so vojaško na tleh, zreli za brezpogojno predajo. Le brezmejno zaledje jih je rešilo pred tako nevarnostjo. Sprejeli so razmejitev, kot jo je Izrael zahteval v upanju, da stanje na prvi dan premirja tako ne bo moglo dolgo trajati. Upanje so bolj utemeljili z domišljijo kot s stvarnostjo. Ko so to spoznali, so se zatekli k stvarnosti in se odločili za novo taktiko: gverilsko vojskovanje.
Ta alternativa vsaj temelji na stvarnosti, izraženi v neomejenosti arabskega zaledja. Naj se izraelske oborožene sile še tako napenjajo, meje zaledja ne bi mogle nikoli doseči. Dokler jih ne dosežejo, Arabci ne bodo priznali poraza. To stanje se še do danes ni spremenilo. Arabci vedo, da jih izraelske divizije ne morejo pregnati na mejo njihovega strateškega zaledja, vedo pa tudi, da sami ne morejo pregnati izraleskih čet z njihovih sedanjih postojank.
Iz te in take zagate na obeh straneh se moreta roditi le dve alternativi: ali pogajanja za mir ali pa medsebojne vojaške motnje, ki pa demarkacijske linije ne bi premaknile. Te motnje so že dobile svojo praktično obliko v gverilskem vojskovanju. Značilno, da so ga začeli Arabci, dasiravno bi doslednost pripisala pobudo za gverilsko vojskovanje Izraelcem.
Dosedanje gverilsko vojskovanje ne kaže posebne doslednosti ne na izraelski ne na arabski strani. Cilj vsakega dosedanjega gverilskega napada je bilo uničevanje posameznega izbranega objekta. Objekti so bili zelo različni in tudi zelo različnega gospodarskega in vojaškega pomena, če so tega sploh imeli. Atentati na posamezna letala se res dajo težko zagovarjati s čisto vojaškega stališča. Kaj naj bo doseženo v vojaškem oziru z uničenjem, recimo, potniškega letala? Tudi bombardiranje posameznih malih naselij ne bi moglo vplivati na potek vojskovanja.
Oba nasprotnika sta to tudi uvidela, vsaj zdi se tako. Prešla sta na nov način vojskovanja: na spopade ob demarkacijski liniji, ki naj zastrašijo nasprotnika in mu prizadenejo tudi nekaj škode. Ta način vojskovanja ni napravil vsaj Izraelcem večje škode, jih je pa hudo razjezil. Zato skušajo preiti na novo fazo vojskovanja: ne več ubijati nasprotnika, zato mu pa uničevati premoženje in gospodarstvo. To je že nevarnejši način vojskovanja, ki bi ne mogel trajati v nedogled.
Vzmemimo na primer za vzgled Egipt!
Egipt je največja arabska država, obenem pa na majhnem obljudenem prostoru tudi najgosteje naseljena. Vse njeno gospodarsko življenje visi na reki Nil. Vsaka sprememba gospodarskega življenja na katerikoli točki reke Nil sproži tudi — navadno — slabe posledice za vso deželo. Te posledice so tem težje, čim bolj postaja Nil glavni vir pogonske sile za egiptovsko gospodarstvo. Vsaka motnja proizvodnje električnega toka takoj vznemiri vso deželo. Motnje ustvariti je Izraelcem zelo lahko. Treba je le uničiti jezove, elektrarne, strojnice in električno omrežje, pa je egiptovsko gospodarstvo na tleh.
To pa ni nemogoče. Izraelski komandosi so ravno zadnje čase že napravili par poskusov, ki so se vsi obnesli. Poskusi niso bili usmerjeni na uničenje velikih objektov. Zdi se, da so Izraelci hoteli opozoriti Arabce v Egiptu, da naj odpro oči in vidijo, kaj jih lahko čaka.
Izraelci so imeli razlog, da se ne spuščajo v večje uničevanje egiptovskega gospodarstva. Vedo, da bi taka nakana zelo razburila ves sver, vedo pa tudi, da bi se Naser hotel maščevati: Naser ima pa menda rakete za srednje daljave na zalogi. Kdo ve, kakšne bombe bi mu Moskva dala na razpolago, če bi se hotel braniti proti uničevalnim akcijam izraelske narodne obrambe. To je razlog, ki nalaga Izraelu previdnost in zmernost. Kdo bi mogel jamčiti, da bodo Izraelci zmeraj ostali zmerni in previdni, ako bi jim začela teči voda v grlo?
Izrael ne more le uničevati egiptovskega gospodarstva ob Nilu. lahko uniči tudi vse egiptovsko obrežje, posebno egiptovske luke. Tam Egipt ne bo doživel tako velike škode, čutil jo bo pa vendarle.
Ne bi bilo uničevanje v Jordanu in Siriji tako obsežno, obsežnejše bi bilo v Libanonu. Zato Libanon tako pritiska na mirovna pogajanja.
Doba medsebojnega gospodarskega uničevanja je šele skim beguncem v taboriščih namenski del razstave je okusno u-V povojih. Ne Izrael ne Arabci se še ne uničujejo načrtno Koroškem in v Italiji in pri nji- redila ga. Silva Savernik. Tradi-in brezobzirno med seboj. Nevarnost za tak preobrat pa hovem vseljevanju v ZDA. Z cija, delavnost našega naroda in
\/c»1 i I la oci 4-r» nrn 'vn * r n i/-v .-%	^ ~ ^	nrurl J cl rnmn clri m i n Q col i onlrQ—	11	4,,
obstoji. Velesile se tega zavedajo, ne morejo se pa dogovo- novimi slovenskimi naseljenka-riti za skupen tvegan nastop v obrambo miru, ker druga mi ie Oltarno društvo v zadnjih drugi ne zaupajo. V tem tiči tragika izraelsko-arabskega dveh desetletjih precej poveča-vojskovanja.	lo število svojih članic.
3. NOVEJŠA DOBA Oltarnega društva je že 18 let pod vodstvom predsednice Mrs. Frances Zibert in podpredsednice Mrs. Anne Zorko. Mrs. Zorko je sama
BESEDA IZ NARODA
Slovenska verna žena v Ameriki -čuvarica narodnega izročila
CHICAGO, 111. — Oltarno dru- vil je cerkveno društvo za mo-što v fari sv. Štefana v Chicagu že, za fante, za dekleta, za otro-praznuje letos meseca maja 50- ke. Obstoječo bratovščino Presv. letnico obstoja. Mnogo sloven- Srca je pa preosnoval v društvo skih vernih žena in mater je to krščanskih žena in mater. Prvi društvo tekom dolgih let pove- sprejem v društvo je bil 13. apri-zalo v cerkveno skupnost, ki je la 1919 in ta sprejem je temelj v prvi vrsti skrbelo za potrebe našega Oltarnega društva, čigar farne cerkve in nje lepoto. Žene 50-letnico obhajamo letos. To so črpale iz te skupnosti moč društvo so kasneje imenovali tu-verske in narodne zavesti. 50 let di Materino društvo, sedaj ga slovenskega življenja v nekem splošno po vseh farah imenujejo društvu sredi Amerike pomeni Oltarno društvo. Rev. Kazimir zelo veliko. Da se je slovenščina Zakrajšek je ob praznovanju 25-v zapisnikih ohranila do danes, letnice fare sv. Štefana zapisal V je zasluga društvenih duhovnih Spominsko knjigo o društvu vodij, t. j. župnikov fare, je za- krščanskih žena in mater takole:
sluga odbornic, največja je pa zasluga žena-članic, ki so se vedno zavedale, da so one nositelji-ce in čuvarice materinega jezika.
Dan praznovanja je nedelja, 18. maja. Dopoldne ob 11.30 bo slovesna sv. maša, pri kateri bo pel celokupen slovenski cerkveni zbor. Po njej bo v veliki dvorani slavnostno kosilo in nato kulturni program, ki ga bodo izvedli s pozdravi zaslužnim ženam učenci čikaške slovenske šole. Ta nastop bo letos naša materinska poslava, s katero bodo otroci počastili ne le svoje matere, ampak vse naše predhodnice — žive in pokojne. Pred 50 leti so žene pri pristopu v društvo v slo veščini izrekle obljubo zvestobe. Ta mesec bodo naši otroci peli in govorili zopet v slovenski besedi. Globoko čutimo svoje veselje! Veliko priznanje izrekamo sedanjim odbornicam društva, ki so napravile to krepko slovensko potezo.
V vsaki župniji je žena močan steber, ki se z možem vred z ramo ob rami bori za njen obstoj in njeno rast, zato je primerno, da podamo kratko zgodovino obstoja oltarnega ali materinega društva in s tem zgodovino fare same.
1. USTANOVITEV ŽUPNIJE sv. Štefana v Chicagu sega nazaj v leto 1898. Tedaj je majhna skupina priseljenih Slovencev kupila staro švedsko cerkev na prostoru sedanje cerkve. Nekaj let kasneje so pričeli z gradnjo nove sedanje cerkve. Močna verska zavest, velika volja vztrajati v naporih in nasprotovanjih, so bili tedaj najmočnejši zidarji. Naši slovenski pionirji so se krepko borili proti brezvernim svojim rojakom in proti verskim mlačnežem, ki jih je v vsaki dobi dovolj. Prvi duhovniki pri Sv. Štefanu so se zaradi slabih razmer hitro menjavali. Bili so: Rev. John Plevnik, Rev. John Kranjec, Rev. Alojzij Krašovec. Več let je nato pri fari deloval Rev. Anton Sojar, ki je najprej dokončal cerkev in v prvih letih službovanja precej zboljšal cerkveno življenje. Ta duhovnik je
“Danes, po štirih letih, društvo krepko napreduje in je že silno veliko dobrega naredilo v župniji. Da, to društvo je bilo temeljni — ogelni kamen prenovljenja v fari. Sedaj je le malo dobrih slovenskih žena in mater v župniji, ki ne bi bile članice tega društva.” V prvi odbor so bile izvoljene: predsednica Mrs. Mary Kremesec, tajnica Mrs. Mary Blaj, blagajničarka Mrs. Terezija Kremesec. V poznejših letih so pridno delale v društvu sledeče: Mrs. Mary Garbajs, Mrs. Mary Kobal, Mrs. Johana Perko, Mrs. Margareta Petrovčič in Mrs. Johana Terselič. Vsa društva pri fari v dobi 25-letnice župnije (1. 1923) so bila tako delavna jn farani tako zglednega življenja, da je Rev. Zakrajšek zapisal tede besede:	“Župnija
sv. Štefana je ena izmed najbolje organiziranih in najbolj cvetočih slovenskih župnij v Ameriki.”
Nasledniki Rev. Kazimirja Zakrajška so bili:	Rev. Hieronim
Knoblehar, Rev. Anzelm Murn, Rev. Bernard Ambrožič (sedaj v Avstraliji), Rev. Edvard Gabre-nja (sedaj v Texasu), Rev. Leonard Bogolin (sedaj v Detroitu). Imena vseh predsednic iz te dobe nam niso znana. Vemo pa za te:	Mrs. Agnes Ferenčak, Mrs.
Mary Jelenčič, Mrs. Matilda Dular, Mrs.Veronika Kolenko, Mrs. Anna Stevens, Mrs. Cecilia Hor-wath. Članice Oltarnega društva so v vseh letih zvesto stale ob strani svojih župnikov in predsednic. S precejšnjimi de-
darska stiska (great depression)
-	-	---- potrebnim otrokom, čas druge zanimanja, je bil izpeljan pod
1. 1909 ustanovil za žene in ma- svetovne vojne seveda tudi ni pokroviteljstvom Case Western teie bratovščino Presv. Srca. prizanesel naši župniji, našim Reserve oddelka slovanskih in Pristopilo je takoj 36 članic, slovenskim ljudem. Mnogo fan- vzhodnoevropskih jezikov. U-
naša literatura, vse troje se je lepo odražalo od razstavljenih predmetov in obiskovalcem nazorno kazalo naše narodnostno lice. Ljudje so z zanimanjem o-gledovali razstavo, dokler se ni v dvorani začelo tekmovanje.
Ravnatelj oddelka za slovanske in vzhodnoevropske jezike
vodila društvo 10 let; po težki gospod Aleksander N. Konrad je avtomobilski nesreči je pa mora- imel pozdravni govor. V njem je la delno odnehati. Po več letih v poudaril, naj bi bila te vrste društvu delajo ostale odbornice: predvajanja dokaz evropskim tajnica Mrs. Mary Poppish, bla- narodom, da njih kultura tudi v gajničarka Mrs. Mary Jagar, za- Ameriki raste. Ravnatelj je raz-pisnikarica Mrs. Ana Gaber, od- ložil potek tekmovanja in nato bornici Mrs. Sophie Petrovič in predstavil sodnike vsake narod-Mrs. Ljuba Troha. Večletni se- nostne skupine. Pri ocenitvi slo-danji odbor je po delu, agilnosti, venskega dela so sodelovali: požrtvovalnosti ponovno vsako gdč. Zina Velikonja, dr. Matevž leto mlad in krepak. Dobro vrši Roesmann in g. August B. Pust
svoje dolžnosti in cilje, ki so postavljeni Oltarnemu društvu. Odbor je v pomoč sedanjemu župniku fare Rev. Thomasu Ho-ge-ju, kakor je bil pred leti bla-gopokojnemu Rev. Aleksandru Urankarju. Oltarno društvo danes šteje 160 članic. Z denarjem, ki ga društvo dobi pd članarine, od vsakoletne prireditve Bunco party, od prodaje domačega peciva, gospodari zelo modro. Prej ali slej denar preda za cerkvene potrebe. Društvo ima na skrbi oltarne prte, mašne plašče, strežniške obleke, hostije in tudi cvetlice. Kadarkoli opazi žensko oko v cerkvi pomankljivost, ki kazi lepoto hiše božje, dfuštvo takoj daruje potrebno vsoto. Zadnja leta je cerkev sv. Štefana dobila modernejše lice, preprostost, ki odgovarja novemu okusu. Žene so pomagale z denarjem. Radodarnost članic za domačo cerkev, pripravljenost pomagati, edinost med odbornicami in ženami — vse te lepe lastnosti rode lepe uspehe. Odbor vestno skrbi za duhovne koristi članic. Žive in pokojne so deležne milosti po predpisanih sv. mašah in molitvah. Bolne in oslabele uživajo pozornost z obiski po domovih in bolnišnicah. “Kako blage so tvoje roke, kako usmiljeno je tvoje srce, o žena, ki veruješ in spolnuješ zapovedi!” Za razvedrilo in za medsebojno povezavo je društvo mnogokrat organiziralo romanje — izlet na Holy Hill.
Ob pogledu nazaj na pot, ki jo je Oltarno društvo hodilo dolgih 50 let, smo sedaj zadovoljne in ponosne. Izmed nas članic so štiri, ki ves ta čas zvesto služijo društvu in so zato danes naše posebne slavljenke. Te so: Mrs. Agnes Howard, Mrs. Veronika Kolenko, Mrs. Paula Ožbolt in Mrs. Mary Turner. Oltarnemu društvu, štirim našim slavljenkam, vsem članicam izrekamo
Ana Gaber
narnimi vsotami ob mnogih pre- 0b pomembni 50-letnici tople če-novitvah in olepšavanjih farne stitke z besedami: Bog bodi za-cerkve, kot žene in matere so v hvaljen! družinah vzpodbujale svoje može in odrasle otroke k žrtvovanju za napredek župnije in so krepko podrle faro. Spomnimo se važnejših dogodkov: Graditev
Most do vzhodne Evrope
CLEVELAND, O.
farne šole v času župnikovanja naslovom je v soboto, 3. maja dneh dobimo. Rev. Zakrajška. Velika gospo- 1969, v Hatch avditoriju Western Reserve univerze poteklo
.	irioo ,	v , , , ,	, ,	‘	, piijaieije m znance kot tudi
letih 1929-1933, ko so mnoge četrto letno tekmovanje v dekla- redništv0j Uipravništvo in vse
, v.	~	k v	upi a viiiauvu m vae i
družine zašle v obupen položaj, miranju in recitiranju del slo- službence t naš slovei
Te^j.,!°..Žen.e	dGlale	!.e.Sri.k.7;.,.Ta ,_P°SkUS skega lista Ameriške Domovin,
S spoštovanjem ostajam Ve
v društvu sv Vincencija, ki je 2bližanja mad vzhodom in zaho-skrbelo za hrano in tudi obleko dom, ki vsako leto vzbuja več
prejeti mesečno svete zakra- njihova življenja. Ob večerih so mente. V kroniki beremo, da je žene v fari pripravljale material bila ta bratovščina dolga leta e- za prvo pomoč na frontah in v
Program se je začel ob osmih in se zaključil ob enajstih.
Načrt za slovenski nastop in izbiro nastopajočih je izvedlo u-čiteljstvo slovenske šole. Odgovornost za program je imela ga. Heda Sfiligoj, ki je nastopajoče predstavila poslušalcem in sodnikom.. Prva je nastopila učenka slovenske šole pri Sv. Vidu Milena Dolinar s pesnitvijo Simona Gregorčiča “Soči”. Sledili sta dve pesmi dr. Franceta Prešerna. Metka Gorenšek, ki obiskuje Notre Dame Academy, in Milan Gorenšek iz St. Joseph High School sta v dvogovoru podala “Od železne ceste”, Marinka Hočevar, slušatelj ica Cleveland State University, pa je recitirala Uvod iz pesnitve “Krst pri Savici”. Za zaključek smo nato slišali še dve baladi največjega slovenskega epskega pesnika Antona Aškerca. Martin Likozar, učenec slovenske šole pri Sv. Vidu, je podal pesem “Mejnik”, Mojca Slak, učenka iz St Augustine Academy, pa “Ponočna potnica”. Vsi nastopajoči sc bili dobro pripravljeni. Narodne noše so poživile njih nastop, 2 lepim podajanjem in čisto izgovorjavo pa so postavili slovensko pesem na častno mesto.
Lep večer je bil. Ljudje različnih narodnosti smo bili zbrani na istem kraju. Vse nas je družilo eno: ljubezen do materinegs jezika. Upamo, da bo tej četrti letni prireditvi sledila še pets in deseta ter da bo z ljubezni j c zgrajen most do domovine in vzhodne Evrope.	JML
Minneapolis, Minn. — Spoštc vano uredništvo! Pravkar ser prejel Vaše obvestilo, da mi pc teče naročnina za Ameriško Dc movino. Takoj Vam odgovarjar in prilagam denarno nakaznic v znesku $18, (dva dolarja za t: skovni sklad).
Z listom smo zelo zadovoljr in ga vedno težko pričakujemc najbolj pa takrat, kadar ga pi smonoša pusti pri kaki drugi hi Pod tem ši in ga potem šele po neka
Prav lepo pozdravljamo \ prijatelje in znance kot tudi
zvest naročnik iz Minneapolis, Ivan Gorshe
-	-	—--	-j—■— —ian- ^------------------------* -I——-	Indianapolis, Ind. — Spošti
jinova glavna naloga je bila toov in deklet je odšlo v daljne čenči, ki so sodelovali pri spore- Vani! čeprav imam Amerišh skrbeti za krasitev cerkve in kraje in matere so trepetale za du’ 80 prišli z raznih univerz; Domovino plačano že do
kolegijev, višjih in srednjih šol, 1975, Vam zopet pošiljam eni osnovnih šol ter takih narod- letno naročnino, torej do lel nostnih ustanov za učenje mate- 1976. Obenem prilagam naročn
v -	—	m v	------ J.J7IU. wuenem prilagam naroči
■ ‘"p cerkveno	drustvo- Gotovo	bolnišnicah. Po 1. 1945 so se ljud-	rinega jezika, kakršna je naša	no za č. g. Rev. Francis Blatni!
hotel polagoma	je edahnili in pričeli z mirnej-	slnvenska šola pri Sv. Vidu.	Paterson, New Jersey. Tri dok
pn	o iti	tudi	može. Ali tekom	šim in lepšim življenjem. Ver-j Vhod v Baker Building je na	je pa sprejmite za t iško vi
m	U^a	P°®urn’ dr^ko-	sko in dužabno udejstvovanje se	Euclidu, eni najbolj prometnih'sklad. Obenem Vas prav le
žara i velikega nasprotova- je visoko dvignilo. Dvorane so'cest v Clevelandu. Samo korak pozdravljam in prosim božje nja in zaničevanja od strani veri bile cb prireditvah vedno polne, j skozi glavna vrata in stopili smo blagoslova iz nebes, da bi inv sovražnih .rojakov.	Zgradili so veliko cerkveno dvo-.iz vrveža ameriškega velemesta'potrpljenje pri Vašem težavne
2. PRIHOD FRANČIŠKANOV rano — Gym Hall. Nova potreba v prikupno evropsko vzdušje. V^ delu, da bi našli razumevanje v faro sv. Štefana 1. 1919 pomeni je nagnila požrtvovalne farane, veži pred dvorano so bile nam- tiste, ki premalo ali prav nič : za župnijo pričetek nove dobe. da so ustanovili dobrodelno dru- reč razstavljene narodne umet- žrtvujejo, da bi Vi lažje izdaj Rev. Kazimir Zakrajšek se je z štvo — Ligo kat. slov. Ameri- nine Slovakov, Romunov, Hrva- h in vsebinsko obogatili Arne j veliko vnemo lotil dela. Ustano- kancev. Ta je pomagala sloven- tov, Poljakov in Slovencev. Slo- ško Domovino.
Iz srca Vam kličem: Še nai mnoga leta in Vas prav lepo po* zdravljam!
Janez Kovačič
*
New York, N.Y. — Spoštovani! Tu priloženo Vam pošiljam obnovitev enoletne naročnine za leto 1969-70.
Hvala lepa za redno pošiljanje Ameriške Domovine in postrežbo v njej z najnovejšimi novicami iz domačega kulturnega in družabnega življenja, zlasti za vzpodbudne in tehtne članke z ozirom na poglede svetovnega obzorja in važna dogajanja V njem.
List, kakor Ameriška Domovina, je prav iz tega vidika nepogrešljiv, naj gre za slovenskega izobraženca ali za najpreprostejšega bravca.
Želim mnogo novih uspehov, zlasti pa novih stalnih naročnikov.
V tem znamenju Vas in brav-ce Ameriške Domovine prav 1®* po pozdravljam!
France Gorše
*
Hamilton, Ont. — .Spoštovano uredništvo Ameriške Domovine! Prav lepa hvala za obvestilo-Priloženo Vam pošiljam ček za celoletno naročnino. Ameriško Domovino rad čitam.
Obenem pošiljam p o z d rave mojim dragim sestram v Euclidu, Zofiji, Kristini in Zalki, svaku Andreju Vičič in Louisu Urbas ter ostalim. Pozdrav tudi U-redništvu, uslužbencem in vsem čitateljem našega lista Ameriške Domovine. Bog Vas živi!
Vaš večletni naročnik
Leopold Simčič
*
Brooklyn, N.Y. — Spoštovani! Z veseljem Vam pošiljam naročnino za eno leto, ker sem z Ameriško Domovino zelo zadovoljen-Smo lahko veseli, da imamo tako sijajen dnevnik.
Dostava po pošti pa je zelo p°' manjkljiva in neredna. Kakor me branje Vašega lista veseli« tako me zanikrna poštna dostava jezi. Oprostite, povedal sem svoje mnenje, ker ste vprašali.
Lepe pozdrave vsem, ki pri li' stu sodelujejo v korist slovenskih naseljencev.
Alois Komovec
*
Hamilton, Ont. — Spoštovano uredništvo! Najprej Vas prav le' po pozdravljam in se Vam zahvaljujem za redno pošiljanj6 Vašega lista.
Kakor razvidim iz Vaše lan' ske dopisnice, mi bo naročnin3 potekla 8. junija 1969 i n zato Vam že sedaj priloženo pošiljan3 nadaljno naročnino za eno let°-Pripominjam, da bi mi bilo zelo dolgčas brez Ameriške Domovi' ne.
Želim Vam veliko uspehov pd listu in ostajam Vaša zvesta n3' ročnica
Justina Petrovsky
------o----—
Father John Lavrih premeščen
Father John Lavrih, ki je služboval deset let pri fari Antona v Liberalu, Kansas, le bil s škofovim odlokom prem6' ščen na faro sv. Miklavža v Kinsley, Kansas. Novo službo bo nastopil 29. maja 1969. Njc' gov novi naslov bo: . Rev. Jok1*' Lavrih, 706 East Sixth St., Kin' sley, Kansas 67547.
—-----o------
Bivolje kosti so zbiral
TOPEKA, Kan. — V razdobj11 13 let so na ravninah Kansas3 zbrali kosti okoli 31 milijonOv ' bivolov, ki so se nekdaj pasli ^ velikih čredah po, prerijah. Za ^ milijone kosti so izkupili 2.5 lijona dolarjev.
Kjer so se nekdaj pasle čred6 bivolov, ob njih pa živela ifld* janska plemena, so sedaj obsei!' na pšenična polja, največja v vsej deželi.
-------o-----
Prispevajte
V TISKOVNI sklad AMERIŠKE DOMOVI**'
AMERIŠKA DOMOVINA,

oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooc
JEAN GIONO:
ŽETEV
DOOOCOOOataOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOC
PennsyIvanski prepihi
(Poroča Majk)
Udari jo s pestjo po rebrih. Presenečena stisne Karolina trebuh in se tako izogne drugemu udarcu. Udaril jo je. Zakaj?
Še bi jo rad pretepal. Ce bi to ne bila Karolina — koza, bi še tolkel. Ce bi bila človek, bi jo pretepal še naprej. To mu dobro de. Kajti občuti neko trpkost in zdi se mu, da se je razcvetel kakor glog.
Potem je ujel lisico: bila je mlada. S koncem gobca je hotela previdno ugrizniti v vabo, ker je to pripravo že poznala; tedaj pa je nenadoma zadonel Fanturlev Korak, lisica je pre-hlastno ugriznila ter premalo preračunala in jeklena čeljust jo je zgrabila za vrat. Mrtva je.
Tiho se vzpne po stopnicah in z iztegnjenima rokama lovi ravnotežje. V višini stropa je odprtina. Uleže se. Po vseh štirih se plazi do odprtine.
Panlurle ju vidi. Vidi žensko.
Toda Panturle je v senci. Onadva pa sta v soncu. Tako je vedno na lovu. Ženska je mlada!
Z enim skokom, ne meneč se za ropot, katerega povzroča, se vzpne in plane po stopnicah.
Lopne ob nečke in trešči na tla.
“ ... za Boga!”
Udarec s pestjo trešči ob velike lesene prsi. Dvigne se in butne z glavo ob prečko na stropu. V ustih čuti grenčico, kot bi bila polna glogovega cvetja. Pa
Dolga jeklena bodica ji je preše- pljune. Mrak na stopnicah je
kala vrat. Še je topla pod kožu kom in težka od žretja. Panturle jo dviga iz pasti in roke se mu okrvavijo: ko zagleda kri, se ves razburi. Lisico drži /a zadnji nogi, v vsaki roki po eno nogo: nenadoma z rokami šape zagrabi močneje ter roke široko razpne: suho pokanje in lisica je pretrgana na dvoje, da so ji popokale vse kosti ob celi hrbtenjači do srede prsi. Iz nje se zvali obilica črev in vonj, topel kakor vonj gnojišča.
Pred Panturlovimi očmi se vrti ognjeno kolo.
Morda ima zaprte oči.
Toda roka se mu slepe ugreza v živalski trebuh, brodi po mehkih, krvavih stvareh in jih drobi med prsti.
To brizga kakor vinska jagoda.
In tako mu je všeč, da kar vzdihuje.
Vrnil se je domov. Raztrgana žival mu greje roko kakor z usti.
Lisico je obesil na hišna vrata, da bi jo odrl. Njegove roke so krvave do zapestij; tenek mlaz krvi mu curlja po roki in se suši na dlakah, potem mu teče po roki naorej. Tudi na stopni-vah pred vrati je kri. Panturle nastavi svoj ostri nož na lisičjo kožo, nož se upira, potem se odloči in prodre tako globoko, da ga mora zadrževati.
In morala bi postati samica. Imela bi mladičke kakor bele oreščke. Ceio rešto mladičkov!
Bila bi kakor jazbečeva mamka s svojim nosnim trebuhom, ki se je kopal v mesečini.
“Le na kaj vse mislim. Ali se ^ni ni malo zmešalo, he!”
Veter se mu je ujel v srajco, ovija se mu okoli kože in se pre-nrelava kakor belouška. Lisičje drobovje leži v travi, prav pod "Vonjajočim španskim bezgom ^Panturle rije po lisičjem drobovju kakor po žepu. To, kar je težko in sočno kot zrel plod, kar Se razpoči in zadiši grenko kakor glog, so jetra. Zeleni žolč hiu prska med prsti...
Nenadoma ga nekaj vrne v tostranski svet. Neka dobra pest ki ga je zgrabila za ovratnik in §a znova postavila na noge r-aš aubignanski svet, prav preč njegovo hišo, prav ko je hotel °dreti lisico na zelo grd način.
S ceste, ki drži iz vasi, je sli-^ati korake. Panturle posluša: t° so koraki, ki odzvanjajo po
kamenju.
Mameche?
Ne, to je moški glas in potem noki drug glas, ki odgovarja in c'b katerem mu vztrepeta srce to mu stopi rdečica v obraz, ker io brodil po krvi.
In sname lisico. Stopi v hišo. Uho zapre vrata. PrimaKne ve-
ves z zvezdami posut, z zlatimi zvezdami, ki mu plešejo pred očmi; rdeča tema je na stopnicah in Panturle plane vanjo, se spusti na kolena, skače, se podrsava, se spušča po bedrih in komolcih, v zanosu svojega razdivjanega mesa.
Dva skoka in prevrne kotel.
Oh! Kako dolgo traja, preden najde njegova roka zapah; zlomi se mu noht, ki se je zvil ob železu. Panturle odrine vi’ata, da zaškripljejo... Nikjer nikogar!
Cipresa, španski bezeg s svojim cvetjem, ki ga je na pol ob-žrla Karolina, čebele pod streho, ki se dvigajo in spuščajo, in lahen veter v zvoniku tam gori.
V dolgih požirkih vpija Panturle zrak in to pohlepno vsrkavanje zraka žvižga v njegovih razprtih nosnicah.
Prsi so se mu napele in močno bije s pestjo po njih.
Toda tam v travi, okroglo mesto, gnezdo... tam je sedela ženska. To ni bila več zračna prikazen kakor preteklo noč.
Na stezi se ziblje neka vejica z desne na levo; če bi se zibala
zapah.
v Panturle ne sliši nobenega "Urna več. Ve, da sta legla v tra-/0- Pripogne se. Sezuje svoje /ekke čevlje. Bosonog se pri-Plazi do Kako strešja.
vrat. Da, tu sta. bi ju videl?... S
pod-
zaradi zračnega toka, bi nihala od zgoraj navzdol.
Ropot valečega se kamenja. Vejica in ropot kamenja izdajata smer.
Tjakaj...
Prav.
V to smer je možno le eno: od tod gre pol v Plantades, iz Plan-tadov proli Moulierom in iz Moulierov prideš v dolino Sou-beyrana pod slap potoka Gaudis-sarta.
Prav.
Panturle odpre usta, da bi se do dobra preskrbel z dobrim, toplim zrakom. Teči za njima? Ne, že ve.
Podnevi je presvetlo in ta cnevna svetloba brani moža in žensko. Kaj drugega bi mogel storiti ob tej dnevni svetlobi kakor razgovarjati se v človeškimi besedami? Toda zdaj ne zna Panturle govoriti po človeško.
Stopi v hišo in obuje čevlje. Vzame nož, ki ga je rabil pri odiranju lisice in gre tja pod cipreso. Vskrne še dva, tri požirke zraka. In potem gre po poti, ki mu jo kaže pomlad.
Tu je steza in sled ženske. Sled je tu, na tem ozkem pasu zemlje, ki trepeta med travami. Panturle se smeje s svojim širokim, neslišnim smehom, s smehom lovca. Smeje se, ker zna biati v zraku in zemlji. Ze sama steza ga sili v smeh. Steza, ki se vije med vzpetinami kakor bičeva vrv, toda on, Panturle, drži bičevnik. Z dobrim bičem in umirjenim zamahom roke lahko človek na travniku na dva metra daleč odtrga cvetlico. Tako mora biti tudi sedaj, nič drugače.
To ga sili v smeh. Slina se mu zbira okoli ust; briše si jih s hrbtom roke, ki se je drži krvava skorja. Lisičja kri se mu lepi na ustnice.
Pittsburgh, Pa. — Svet in ljudje so že od nekdaj čudni. Mnogokrat se čudimo, zakaj je ne-cam vedno slabše na svetu, to v gotovih moralnih in drugih ozirih. Ko smo kdaj in še sedaj či-tamo o obnašanjih raznih ljudi vseh raznih plemen iz časov sto-etja in tisočletja nazaj, kako so se obnašali med seboj, smo se zgražali. Pri razlaganjih, zakaj tako, smo jemali v poštev kulturno zaostalost in tedanje bolj primitivne razmere, v katerih so ljudstva rastla in odraščala v kaj čudnih nazadnjaških okoliščinah. Sami pri sebi smo se to-ažili z nekakimi upanji: o saj do boljše. Človek postaja kul turne j ši treba je le malo potrpljenja, pa bo drugače. Lepo upanje — upanje človeka, ki je z malim zadovoljen ... Tako upanje je lepa čednost na eni strani — na drugi pa podobna reku: Dobrota je vedno sirota.
In kakšni smo v sedanjosti (ne mislim vsi, pač pa mnogi, nekateri na vseh raznih položajih), to povedo dnevna poročila v tisku in po drugih poročilih. To vprašanje sem si zastavil, ko sem pred kratkim čital v dnevniku “Pittsburgh Post-Gazette” vest iz New Yorka, da so tamkaj obtožili in aretirali pomožnega direktorja od “Harlem Youth Unlimited Haryou-Act”, ki daje razna priporočila za zaposlitev in najemanje. Obtožen je, kakor pravi poročilo, 54 raznih slučajev poneverb, tatvin itd. (larceny). Zraven poročilo omenja, da vposlenec pri “:Harlem antipoverty agency” je pa obdolžen, da je izmenjal za $466,150 raznih čekov, ki so bili narejeni po kompjuterju (računski stroj) za razne osebe, ki jih nikjer ni. Tako so enostavno “ofernažili” u-stanovo za to dobrodelje.
Tako obratujemo v teh modernih časih sedanjosti. Še kompju-terji pomagajo, če se kdo razume, katere vijake je treba na njih malo zasukati sem in tja.
Ko sem o tej vesti razmišljal, me je moja žena Kata predramila iz zamišljenosti rekoč: “Majk, kaj pa tuhtaš?”
Odgovoril sem ji:	“Če je še
kaj pošten j akovičev na svetu?”
* KAKO BO Z ZAPOSLENOSTJO ZA NAPREJ? — Iz
poročil finančnega stanja U.S. Steel korporacije je razidno, da je vodstvo v skrbeh, kako bodo ZDA uvajale določbe glede izvoza in uvoza. V slučajih izvoza in uvoza so gotove koristi in ne-koristi. Zadnji dve leti čuti gotove posledice vsa jeklarska industrija ZDA radi uvoza, ki nudi nižje cene, nego jih moremo nuditi doma. Bivša administracija je to prenašala in trpela zaradi političnih odnosov z deželami, s katerimi je imela trgovske zveze, da bi jih ne odtujila v teh časih, ko iz drugega dela sveta gledajo kako bi jih pritegnili k sebi. Zdaj je nekaj drugega. V Washingtonu vodijo nove glave. V marsičem bodo morale vsaj začasno voziti po starih tirih, po katerih je vozila prejšnja administracija. To je treba razumeti.
Pri vsem pa zopet tisti, ki so pri zadnjih volitvah pokazali, da niso zadovoljni, kakor se je vozilo preje, pričakujejo čimpreje sprememb, do katerih se pa ne da priti kar z enim skokom, kakor mnogi pričakujejo. Hitrost največkrat odbija in povzroča sitnosti. Na mestu je premišljena politika. Zato zgleda, da bo-
tudi dobrodelne podpore revnim “Tonček, koliko je 5 manj 5?” so višje, kakor doli v južnih dr-	Tonček ni vedel odgovora,
žavah. Vse to se pa pozna pri	Tedaj reče učitelj: “Glej, če
proračunih za take slučaje. Te imaš v žepu 5 kvodrov in jih iz-zadeve so sitne za države, okraje gubiš, kaj imaš potem v žepu?” in mesta. Mnogi so mnenja, daj Tonček se veselo nasmehne, za preseljevanja revnih družin^ker zdaj je vedel odgovor, in je
bi bilo treba nekih določb, to je, ali je upanje, da bodo prišli v novih krajih do takojšnje zaposlitve, če ne, s čim se bodo pre-
brž rekel: “Luknjo!”
— Vse lepo pozdravlja
Stari Majk
življali? Seveda proti slednjemu EOIHI SG OdfOCll p T C tl
so ugovori zlasti od drugobarv-nih češ, da to bi bilo proti civilnim pravicam in svobodi. Na drugi strani pa težave teh problemov dajejo misliti, da neka rešite teh težav je potrebna, ali pa bodo težave še večje v teh o-zirih.
DRŽAVNA PODPORA KA- ,,a, je	vlade Conrad
TOLIŠKIM ŠOLAM bo skoio za a^lers izjavil, da je vlada odlo-dve tretjini nižja, za kar so pro-, v.laj da bo ohranila sedanj0
sili državo. V Pittsburghu je | vrednost marke. Izrazil je upa-
Prora-jnjej da bodo tisti, ki so spravili svoj denar v Zahodno Nemčijo v upanju, da bodo s povišanjem marke naglo in brez truda za-
večji vrednosti marke
BONN, Z. Nem. — Zahodno-nemška vlada se je v petek po dolgih in temeljitih razpravah odločila proti povečanju vrednosti nemške marke v odnosu na druge valute. Po seji vlade, ki je trajala tri ure in je bila precej
farnih katoliških šol. Po čunu potreb so prosili za podporo $3,980,000, dobili pa bodo, kakor omenja, le okrog $1,000,000. Vzrok v skladu za te namene, da ni več, kakor to.
V vsej Pennsylvaniji je vložilo prošnjo za državno podporo 1,116 farnih katoliških šol. Za vso državo je pa na razpolago le $12,600,000 denarja za vse privatne šole, to je druge, kakor državne šole.
Vse to povzročajo neprestane zahteve po večjih plačah učite-
mo morali čakati na spremembe |Ijem in druga draginja vsega, v mnogih ozirih. Kakšne bodo in |ki jo povečuje iz dneva v dan in-kaj bodo prinesle, to je pa od- Racija, visno od časa in razmer, v katerih jih bomo začeli doživljati.
Na splošno prevladuje mnenje, da bomo imeli v gospodarstvu spremembe. Kakšne, še ni jasno. Vse bo odvisno od razmer J doval postajo. Mimo pride nek med industrijskimi korporacija-' razboritež in to se je hotel po-mi podjetij ter delavskimi orga-, norčevati iz modrega ribenške-nizacijami, ki so močne in imajo ga očanca, rekoč mu:
* PAR VESELIH ŽARKOV: — Zob za zob. — Skromni ri-benški oča se je pripeljal z vlakom v Ljubljano. Ko stopi iz vlaka, se je malo oziral in ogle
velik vpliv. Požrtovalnost bo potrebna na obeh straneh, ali bosta obe strani to vpoštevali? Ce ne bosta, bo ravs in kavs. Od tega bo odvisna zaposlenost.
Kaki izredni slučaji pa znajo
“Malo predolga ušesa imate za človeka!”
Oča Ribenčan pa mu odvrne: “Vi pa prekratka za osla!”
— Zagovor. — Neki odvetnik
seveda vse to in taka pričakova-■ je moral hkrati zagovarjati dva nja spremeniti.	j lopova — tatova. — Eden je bil
* S PODPIRANJEM REVNIH obtožen, da je izrabil za tatvino
imamo tudi v naši Penni težave.
Pregled, ki je bil objavljen pred nedolgim, kaže, da nove prošnje in prijave za take podpore prihajajo največ od takih, ki se preseljujejo iz kraja v kraj. Zadnjih deset let je bilo takega preseljevanja dosti, zlasti iz južnih držav v severne. Tu so boljše plače, kdor dobi zaposlitev, pa odšteval. Učitelj ga je vprašal
noč, ko so vsi ljudje spali; drugi pa, da se je drznil krasti ob belem dnevu. Ves ogorčen je vzkliknil odvetnik:
“Toda — kdaj naj pa pošten
človek še krade?”
*
— Slab računar. — Tonček se v šoli ni mogel navaditi, da bi
bo omejeno z zakoni.
Sedaj je dr. Kiesinger s svojimi pristaši sklenil, da naj zastaranje ostane delno v veljavi. V vladi je radi tega prišlo do hudih debat; podatki o njih še niso objavljeni. Da bodo socijalni de-mokratje zahtevali, da zastaranje ne sme biti po zakonu omejeno, je jasno.
Hujše posledice bi utegnilo imeti to vprašanje pri volitvah, posebno za stranko dr. Kiesin-gerja. Zgodi se namreč lahko, da bo mnogo nevtralnih volivcev prešlo od krščanskih demokratov k socijalistom, dočim kon-serativci ne bodo poznali hvaležnosti do krščanskih demokratov in bodo volili desničarske stranke. Krščanska demokracija bi torej imela lahko dvojno škodo. Ali jo bo pa tudi prebolela?
služili, svoj denar skoro umaknili domov.
Od odstopa De Gaulle je priteklo v Zahodno Nemčijo skupno za 4.3 bilijone dolarjev tujega denarja, največ francoskih frankov in angleških funtov.
Govorili so o 7% ali celo o 10',; povišanja vrednosti marke. Ahlers je dejal časnikarjem, da je odločitev “dokončna, nepreklicna in večna”. Le malo je verjetnosti, da bi kdo tem mogočnim besedam v celoti verjel. Dokončnost” bo nemara trajala le do prihodnjega septembra, ko imajo v Zahodni Nemčiji parlamentarne volitve.
Zastaranje nacističnih zločinov ter nemške parlamentarne volitve
BONN, Nem. — Parlamentarne volivte bodo šele v septembru, toda so že sedaj prišle podi vpliv nemških desničarjev. Desničarji zahtevajo namreč, da o-stane v veljavi zakon, ki predvideva, da zločini nemških nacistov v drugi svetovni vojni zastarajo z začetkom 1. 1970. Vlada dr. Kiesingerja je temu nasproti že sklenila, da naj zastaranje ne
V Vietnamu bodo praznovali Budov rojstni dan
SAIGON, J. Viet. — Oba glavna poveljnika, general Abrams za ameriške čete in predsednik Van Thieu za saigonske, sta > klicala da bodo naše in saigonske oborožene sile praznovale 30. maja Budov rojstni dan. Določila sta tudi ure, kdaj se bo praznovanje začelo in kdaj bo končano.
To ne pomeni pravega premirja, le naše in saigonske oborožene sile se bodo vzdržale kakršnekoli vojaške akcije. Ali se bodo čete vietnamske OF in severno-vietnamske priključile praznovanju, je zaenkrat stvar ugibanja.
MALI OGLASI
Stanovanje išče
Slovenski upokojenec išče 2 opremljeni sobi v st. clairski okolici. Kličite 431-8127.
-(96)
Delo za moške & ženske
Delo dobe
Moški in ženske v naši die-tetni kuhinji ali v naših pralnič-nih oddelkih. Skušnja nepotrebna. Prosimo oglasite se v našem personalnem oddelku dnevno od 8.30 dop. do 5. pop.
EUCLID GENERAL HOSPITAL 101 E. 185 St.
(94)
South Euclid
Near Regina High, brick bungalow, 3 bedrooms, full basement,. garage, ideal for retired couple. $23,900.
Euclid — Chardon Hill area
Brick semi-ranch, full basement, wood burning fixeplace in living room, 2 car garage, located in a lovely area. $33,900.
Off E. 185 St.
Brick 2-family, 3 bedrooms each suite, 2 car garage, $37,900.
UPSON REALTY
RE 1-1070	499	E. 260 St.
(94)
Moški dobijo delo
V najem
Odda se 3 čiste sobe za e n o žensko. Vprašajte na 1176 E. 61 St., zgoraj, soba št. 3 ali kličite 475-2644.
(MWFX)
Iščemo
VAJENCA ZA GLADENJE POMOČNIKA PRI ZAVORNICAH SPLOŠNEGA POMOČNIKA
Vse koristi Stalno delo
Garfield Heights okolica
SUPREME FIXTURE MFG. CO.
4868 Chain Craft Drive 587-0200
POTREBUJEMO HIŠE za prodajo KINKOPF REALTY 531-6346
(97)
VISOKA ANTENA — Slika kaže novo anteno 3t)0 kiloivattov močne radio oddajne postaje v Budimpešti na Madžarskem. Novo anteno je dobila postaja za 45-letnico oddajanja.
Ženske dobijo dele
Delo za konec tedna
Išč‘emo žensko za likanje. Pridete v soboto ob 10 zj., o-stanete čez noč in greste domov v nedeljo ob 5 pop. $35. Shaker Heights. Kličite naš urad 431-0628. , (94)
Stanovanje v najem
Oddamo 5 sob na Ansel Rd.
Kličite 751-3126 _______________________ -(93)
Lastnik prodaja
3-družinsko hišo z velikim dvoriščem nasproti cerkve sv. Vida, na 6018 Glass A ve. Kličite 391-0073.	(95)
5-
najraje spo-
MOLDING MACHINE OPERATORS
Stanovanje iščeta
Dve odrasli osebi iščeta sobno stanovanje, daj, ali duplex, v okolici Sv. Vida. Kličite 361-7322.
(12,14.16 maj)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
Druga 'ali tretja izmena; pri- ^ FOR AGED PRESCRIPTION J	1 St. Clair Ave. * fiRth St.: KN 1-4?’^
čista okolščina; majhna
jazna,
firma.
PYRAMID PLASTICS 9202 Reno Ave.
(94)
Službo dobi
ženska, ki bi stregla st.'ankam-kupovalcem. Čisto delo. Rudy’s Meat Market, 6706 St. Clair Ave.
(93)
Lastnik prodaja
3-stanovanjsko hišo, lastnikovo stanovanje prenovljeno z moderno kuhinjo. Cena $12,000. Mesečni dohodek $180. Kličite IV 6-5565.	—(94)
WANT TO BUY
Round oak pedestal table and old china cabinet. Please call: 251-7023
AMERIŠKA D0M0 7INA,

JANEZ JALEN:
VOZARJI
“Kar je, pa je. Bog hoče imeti sorto.” In je v dušku izpil polič kakor sonce iskrečega se tep-kovca.
Četrto poglavje SKRBI GOSPODA KSAVERIJA
Rodmski župnik Ksaverij Kristjan, postaven mož, dobrih petdeset let star, je zamišljeno hodil v zgornji hiši iz kola v kot. Roke si je bil sklenil zadaj na usnjenem pasu, s katerim si je pritrjeval raševnate hlače. Z levico ]e prijel zapestje desnice. Glavo, okrašeno s prvimi sivečimi lasmi, je pa utrujeno sklonil naprej. Skozi obe, na južno stran proti polju odprti okni, je rahel veter od časa prinesel omamni vonj i sušečega se sena, trave in rož. V zorečih žitih so na gosto pedpedikale jerebice. Po višinah so pa goreli kresovi. Ce ni bilo blizu vasi nobene vzpetine, pa kar na ravnem, kakor na Studenčicah in v Vrbi.
Večer je bil gorak in skoraj čisto jasen.
“Kai je,” je pribil na rahlo s pestjo na mizo gospod Ksaverij: “Nazai ne morem in tudi nočem. Zaobljuba je zaobljuba. Samo— kako naj jo izpolnim?”
In je hodil po sobi naokrog, se kdaj pa kdaj naslonil na okno, opazoval ugašajoče kresove in premišljal:
Spomladi je minilo trinajst let. Za veliko noč je bilo. V hudih škripcih je bil takrat. Tihi teden je šel v Ljubljano po opravkih in malo domov pogledat. Pa je naletel na tak preplah, da se je koj vrnil na svoje Rodine k svetemu Klemenu, ki mu je do takrat že petnajsto leto duše pasel. Vse je bežalo pred razvpitimi francoskimi preku cuhi in jakobinci, ki so prek
J_________________________
CHICAGO, ILL.
MALE. HELP
Razdrtega, Postojne in Logatca neovirano korakali proti Ljubljani. Vse je bežalo. Voz za vozom in kočija za kočijo. V to skoraj nepretrgano procesijo še vsaj tretjina Ljubljančanov. Ksaverij se je zbal za cerkveno premoženje, predvsem za tri tisoč in še nekaj več srebrnih goldinarjev, ki jih je po. večini že za njegovega prednika kurata in heneficiata Jakoba Nebojsa zbral njegov patron Fimnčišek Ksaverij, h kateremu so ljudje v trumah romali in obešali okrog oltarja v zahvalo za zadobljeno zdravje leskove palice in smrekove bergle. Župnik Ksaverij je koj, ko je prišel domov, tolarje in cerkvene dragocenosti zakopal v grobnico za klopmi na ženski strani zadaj pod korom in hotel sam pobegniti čez zasneženo Zelenico. Za slovo je pa solzami v očeh pokleknil pred prelepo podobo svojega patrona Frančiška Ksaverij a.
Pa mu je nekaj reklo, naj ostane. In se je res še sam skril 'r grobnico in vso noč prebedel in premolil kot živ mrlič. Seveda, tudi strah ga je bilo precej Ne samo prekucuhov in jakobincev, tudi duhov, in se je v tej stiski zaobljubil, da bo zidal novo cerkev, bolj na sredi fare, če ostane živ in reši cerkveno premoženje. In ni pobegnil pred Francozi in ni zabredel v sneg na vrhu Zelenice, kjer bi utegnil celo zmrzniti. Francozi so ostali pri nas takrat komaj mesec dni in niso nikomur nič žalega storili.
Vse drugače pasji so bili pa leta osemnajst sto petega, ko so se tri mesece mudili v naših krajih. Plenili so blagajne, razpisovali kontribucije, zahtevali čevlje, platno, konje, kruh in vino, zapirali ugledne može za talce in stiskali ljudstvo, da so tekle solze. Kljub pritisku se je pa njemu. Ksaveriju, vseeno posrečilo rešiti cerkveno premoženje. Ce bi se ne bil prvič zaobljubil
GENERAL FACTORY MATERIAL HANDLERS LOADERS LABORERS
Permanent jobs offering promotion? by merit. Excellent benefits. Apply in person for one of these careers.
BRODY SEDATING CO. 5931 Dickens
(93)
Immediate Opening For
PHYSICIAN
Licensed In Pennsylvania Or Eligible
Full Time To Work 40 Hour Week In Emergency Room. 250 Bed General Hospital.
Beaver Falls, Pa.
Call Collect
(412) 843-6000
(93)
MEN WANTED for FACTORY WORK Good fringe benefits. — Must speak, read and write English— Min. 2 yrs. high schl. — U.S. Citizen Service requirements fulfilled Phone F. Smith CA 6-8155 days.
1	(97)
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER Exp. mature woman to live in. Gd. home, own rm TV. bath, tel., many advantages. Outside help employed for heavy work. 2 adults, 4 children. Foreign welcome. Sal. open. Must have current refs. For interview call 489-0800
(93)
LADY to cook, do light housework, 5 days, $55 a week. Must stay. References. Days 425-0800 aft. 6 p.m ES 5-2014.	(93)
WOMAN TO COOK — GENERAL HOUSEWORK AND CHILD CARE 2 Children, Live in, own rm. & TV. Good salary. References. Other Help.	WA 4-1530
(93)
Male & FEMALE HELP
BEAUTICIAN — Male or female. Est. shop, good working conditions North side. Salary and commission. Call AV 6-9193 Tues. thru Sat.
(93)
Li se pa drugič.
No, sedaj — že dobro leto so pri nas. Zbudili so iz spanja staro Ilirijo in se nič ne ravnajo, da bi odšli. Kaže, da bodo ostali. Morebiti celo za zmerom. Zaobljubo bo treba kljub vsemu izpolniti in zidati cerkev bolj na sredi fare.
Kresovi so drug za drugim ugašali, le visoko gori na Toscu, katerega so bohinjski planšarji zadnjega zakurili, je se živo plamenel.
Na nebu so angelci prižigali zvezde, prepelice so skoraj utih-ile, v Ključih se je pa zateglo oglašal čuk.
Župnik Ksaverij je zaprl okno, molil še kratko večerno molitev in legel. Zaspati pa ni mogel. Premišljal je, kako naj sedaj svojo zaobljubo izpolni. Odveze cd nje ne bo iskal. Saj bi se moral obrniti prav na Rim. Pa se ne bo. Cerkev je potrebna in on ni strahljivec, ki bi se bal
skrbi in dela----------Ne bo —
-----ne bo------------Zaspal je.
Prek neba je pa od oblaka do oblaka mirno jadrala luna.
S svitom vred so ga prebudili ptiči. Na malo nagnjeri njivi, pod izravnanim in obzidanim farovškim sadovnjakom, so čiče-rikale jerebice. Gospod Ksaverij se je pokrižal, vstal pa še ni. Kakor bi ne bil slišal ne ptičev in ne jerebic, se je s križem vred njegova misel na cerkev zbudila tam, kjer je sinoči zaspala, pri dobri trinajst let stari zaoblju-
bi, to se pravi, v grobnici, ob zakopanih tolarjih in cerkvenih dragocenostih in pri — Francozih.
In je sodil, sošolec velikega kanonirja in še večjega matematika Jurija Vege, pozneje v barona Vego prepisanega, in Antona Linharta, Radoljčana, ki se je prvi domislil, da bi lahko z Matičkovo ženitvijo z odra doli Slovencem pokazano svojim rojakom marsikak veseli dan pripravil. Vsi trije so bili v ljubljanskih jezuitskih šolah odličnjaki. In je sodil v raševino oblečeni župnik, da Francozi niso taki, kakor so strašili z njimi. Res je. Veri niso naklonjeni in je ne božajo. Res je pa tudi, da so prišli s pisano postavo in da zahtevajo, naj se je vsak drži. Tudi sami je ne prelamljajo.
Gospod Ksaverij se je prele-
MALE HELP
EXCELLENT OPENINGS FOR FIRST CLASS
MACHINISTS
DE VLIEG BORING MILLS SURFACE GRINDERS — JIG GRINDERS VERTICAL TURNING LATHES DIE MAKERS
CHOICE OF SHIFTS — PLENTY OF OVERTIME ‘TF YOU’VE TRIED SOME OF THE REST — COME NOW AND TRY THE BEST’
Apply, Write or Call:
Vicete Die & Enginering
45241 Grand River, Novi, Michigan
(94)
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
WELDERS - FITTERS ASSEMBLERS
Boring mill and lathe. 1st and 2nd shifts. Permanent jobs. Overtime available. Many company benefits. APPLY:
Bet. 8 a.m. & 3 p.m. Ask for Mr. Cannon.
Rage Engineering
Lawndale Santa Fe Railway McCook, Illinois
(96)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — For elderly couple in country. Vic. N-W of El gin. 5 days. Live in. Own rm., board and TV. References.
Cull aft. 5:30 p.m.	EU 6-8330
'	(96)
COUPLE Man and Woman to manage small apartment hotel. Good salary and apt. Call Mr. Brody at LO 1-1115
(94)
CHILD CARE — Responsible woman. Care for 4 children. Lite housework — Vic. N-W Chicago. $50 wk.
Ph. 287-0078
(94)
HOUSEKEEPER Live in — 3 adults — Assist semiinvalid. Vic. Homan and Chicago Ave. References. Ph. 638-6471
(95)
FEMALE HELP
CLERK-TYPIST
, NEVER DULL JOB FOR BRIGHT GAL Duties include typing and filling customers orders, mailing bro chures, checking invoices, and other general clerical duties. A typing speed of 40 wpm is required.
Pleasant Working Conditions Good salary. Excellent benefits Advancement opportunities. PLAYSKOOL, INC.
3720 N. Kedzie 588-7100 An Equal Opportunity Employer
(94)
EXPERIENCED HAIRDRESSER Full time or part time North West Suburb loc.
Ph. 253-2463
(96)
gel na drugo stran, vstal pa še ni.
Da mora zidati novo cerkev, je zatrdno vedel. Da bo zidavo z denarjem in delom zmogel, je bil kar prepričan. Zaskrbelo ga pa je, kaj bodo Rodinci in Krni-čani rekli, ko bo sveti Klemen faro zgubil in bo njih starinsko častitljiva cerkev postala samo podružnica. Trmoglavci, ga je zaskrbelo. In je vedel, da se bo prav tako zaobrnilo, kakor bodo veljaki rekli. Kajžarje in goslače imajo kmetje tako ustrahovane, da skoraj ust ne upajo odpreti. Poizkusil bo najprej pridobiti za svojo obljubo krni-ške in rodinske veljake. Veljake—? Poznal jih je kakor lastni žep. Pri kom naj začno—?
(Dalje prihodnjič)
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
Opening New Restaurant May 20. WAITRESSES — CASHIERS — HOSTESSES
Highland Park’s newest. Beautiful family restaurant. Days — Nights. Full, part time. Top salary, benefits. •, THE RED LION 295 Skokie Hwy. 831-2880 (Edens Xwy. to Clavey Rd. We’re alongside Xwy).	(94)
MA	j ffcFfrls«1 rjrrfii i ffilo)
ll|12ll3llM !8lij|2D|l21 mmtm	15fl6||17 22I2314 29156131
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAJ
25. — Slov. narodni dom na St.
Clair Avenue proslavi z banketom 45-letnico obstoja.
25. — V SDD na Recher Avenue
bo na razpolago obed od 2. pop. do 6. zv., nato ples.
30. — Pevski zbor Korotan poda koncert ob osmih zvečer na prireditvi Drušl va Baraga v cerkveni dvorani )'a	5607
Massachusetts Ave., Washing-ton-Bethesda, Md.
30. — S.K.D. Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko proslavo v Triglav parku s sv. mašo ob 11. dopoldne.
JUNIJ
1. — Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Rd.
1. — Društvo SPB Cleveland: Proslava Slov. Spominskega dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojske pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Road.
8. — Društvo SPB TABOR se bo
spominjalo padlih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo pri kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
15. — V SDD na Recher Avenue
balincarska tekma Začetek ob enih popoldne.
15. — Otvoritev Slovenske pristave.
15. — Otvoritev Zelene doline.
22. — Piknik H. Lobetovega spominskega sklada združen z odprtjem nove dvorane na Slovenski pristavi.
22. — S.K.D. Trigla\ v Milwaukee, Wis. priredi piknik v Triglav parku na HW 30-Town of Norway.
29. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih.
9. — Klub slov. upokojencev
Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
6. — Štajerski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
13. — Slovenska pristava priredi
piknik.
20. — Slovenski športni klub
priredi piknik na Slovenski pristavi.
27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
27. — Piknik v Zeleni dolini.
AVGUST
3. — Ohio KSKJ piknik v parku
sv. Jožefa na White Rd.
3. — Korotan priredi piknik na
Slovenski pristavi. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10. — DSPB Tabor priredi svoj
prvi poletni piknik na Slovenski pristavi.
10. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih.
17. — S.K.D. Triglav priredi svoj
drugi redni piknik v Triglav parku Milwaukee, Wis. združen z mladinsko športno prireditvijo.
17. — Fara Marije Vnebovzete
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
17. — Slovenska pristava priredi
piknik na svojih prostorih.
24. — Zelena dolina priredi
piknik na svojih prostorih.
24. — Letni piknik društva
Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road.
24. — V SDD na Recher Avenue
ob enih popoldne balincarska tekma.
23.-24.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja.
SEPTEMBER
14. — Zelena dolina priredi
trgatev.
21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
28. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
4,	— Društvo SPB Tabor priredi
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”.
5.	— SDD na Recher Avenue
praznuje 50-letnicc obstoja.
— Ohijska federacija KSKJ
društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani.
5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo.
11. Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
19. — Občni zbor Slovenske
pristave.
25. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer.
NOVEMBER
2. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne.
2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
8. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu.
15. — Klub upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester.
15.	— Belokranjski klub priredi
martinovanje v SND na St. Clair Avenue.
16.	— Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski konceft.
16. — Slovenska šola priredi komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija Rožmana .ob .3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida.
23. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3 pop. do 9> zvečer.
DECEMBER
7. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
MALI OGLAS,
ki ga objavite v Ameriški Domovini, je zanesljiv uspeh! Poizkusite!
TELEVIZIJSKI STOLP — Slika kaže novi, svojevrstno zgrajeni televizijski stolp Ostakind v Moskvi v ZSSR-
BODO DRŽALE? — Mrs. Robert F. Kennedy si v Water-ville Valley, N.H., ogledlje vezi na smučeh. Vdova pokojnega senatorja je dobra smučarka, kot je bil tudi njen pokojni mož.
....^
J
nm
v I
MODERNA ‘LOLA’ — Novi švicarski avto Lola GT, ki stane $15,000, je vzbudil veliko zanimanja na razstavi. To je prvi model, redna produkcija se bo šele začela, čela.