Izhaja vsak četrtek
in velja g poštnino vred in v Mariboru 8 pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta I,—
Naročnina se pošilja opravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
SLOVENSKI

L
t>h 7
Ifetl dob«
v Slov, -
GOSPBDAR
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni
8e v tiskarni in pri gospodu Nov&k-u na velikem trgu po 10 h.
Rokopisi ae ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
Stev. 3.
V Mariboru, dne 17. januvarija 1901.
Tečaj XXXV.
Volilcem mest in trgov!
Volitev v mestni skupini celjski je končana. Če tudi tokrat se nismo mogli dobiti večine glasov, ker so nasprotniki delali z nečuvenim terorizmom, posebno v Celji, postavili zares zadnjega svojega volilca, imeli med svojimi volilci celo vrsto prisleparjenih volilcev, kateri ne plačujejo dovolj davka, — a so se pri reklamaciji tokrat še prezrli, in ker se nam je uradno še v zadnjem času prečrtalo, posebno v Celji. lepo število naših volilcev, — dosegla je vendar narodna stranka sijajni uspeh. Slovenski narodni glasovi poskočili so od 508 v letu 1897 na 642, toraj za celih 134 glasov, pri nasprotnikih od 644 leta 1897 na 725 glasov, toraj samo za 81 glasov, tako, da so se vzdržali le z neznatno večino 83 glasov.
Za ta sijajni uspeh moramo izrekati iskreno narodno zahvalo pred vsem našim dotičnim trgom savinjskim Gornjigrad, Ljubno, Mozirje, Vransko in Žalec, ki so volih popolnoma soglasno narodnega kandidata. — Ti trgi so zares ponos slovenskega naroda. Istotako iskrena hvala gre tudi trgu Šoštanj, kjer so narodni glasovi tako silno napredovali; narodno zahvalo zaslužijo pa tudi vrli narodni volilci v Sevnici, Šmarji, Brežicah, Kozjem, Vojniku, Konjicah, Laškem trgu, Rogatcu, narodni pojedinec v Vitanji, posebno pa še volilci v Celji, ki so bili izpostavljeni naravnost brutalnemu terorizmu nasprotnikov, pa so vendar stali neomajeno kakor skala za narodnega kandidata.
Hvala slovenskega naroda vsem!
Junaško naprej in prihodnjič mora biti vspeh narodne stvari popoln.
V Celju, dne 12. jan. 1901.
Narodni volilni odbor.
Vsem častitim volilcem mest Maribor, Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Slovenji Gradec in trgov Ljutomer, Središče, Sv. Lenart, Vuzenica in Marenberg, ki so pri državno-zborski volitvi dne 11. prosinca 1901 meni dali svoje glasove, se najprisrčneje zahvaljujem za zaupanje, katero so mi na ta način izkazali. Prepričani naj bodo vsi, da so se s svojim glasovanjem potegovali za napredek, svobodo, blagostanje in boljšo bodočnost svoje mile domovine, svojega dragega, od tujcev tlačenega naroda. To prepričanje bode jim najslajše plačilo za to, da so vestno izpolnili svojo sveto dolžnost. Posebne hvale je vredno složno postopanje zavednih Sre-diščanov.
Maribor, dne 15. prosinca 1901.
Dr. Radoslav Pipuš,
odvetnik.
Volitve v kmečkih skupinah.
Zmagali smo sicer v vseh treh kmečkih skupinah s svojimi katoliškimi slovenskimi kandidati, vendar bi bilo nemodro in nepolitično, ako bi nam zmaga zastavila jasen pogled v bodočnost. Zmaga ni bila taka, da bi smeli do prihodnjih volitev držati križem roke in brezskrbno sedeti na pridobljenih lavorikah. Z žalostjo moramo namreč pribiti kot dejstvo, da je v mariborski in ptujski kmečki skupini število glasov, ki so jih dobili nasprotni kandidatje, napredovalo, a da je število slovenskih glasov nazadovalo.
Kje so razlogi za naše nazadovanje? Prvi razlog je. da se naši zavedni in inteligentni rodoljubi premalo brigajo za napredovanje narodne samozavesti po različnih občinah. Nikakor ni dovolj, ako se samo brigamo za volitve v deželni in državni zbor. Ta skrb je pomanjkljiv? in navadno tudi prepozna. V kaKšnih rigali "V" občina, takšni so navadno tudi volilni možje. Nem-škutarski občinski odbor, nemškutarski volilni možje! Zato pa obračajmo odslej večjo pozornost na občinske volitve. Občine, katere so v nemškutarskih rokah, si moramo priboriti na vsak način nazaj, v občinah, kjer je nevarnost za našo večino, pa se morajo pridobiti vsi dvomljivi in nezanesljivi možje odločno za našo slovensko stvar. To bodi po volitvah prva in glavna skrb našim rodoljubom. Pri tem svojem delu pa se naj posebno opirajo na naše vrle mladeniče. Ob meji so bili naši najboljši agitatorji letos slovenski mladeniči. Vsa čast jim! Z močno in dobro urejeno gardo navdušenih slovenskih mladeničev se da premagati vsaka nemškutarska postojanka. Zbirajte torej mladeniče okoli sebe in poučujte jih v katoliški slovenski politiki. Mladeniči so naša politična bodočnost.
Drugi razlog, da smo nazadovali, je pa ta, da so se ob času volitev slovenski časniki premalo širili med volilce, dočim se je nemškutarski ptujski list vsiljeval kar v vsako hišo. Nam tukaj pri upravništvu niso znani naslovi volilcev, katerim bi ob času volitev naj pošiljali list. Vsaj naslove bi nam morali priskrbeti naši rodoljubi. Ker pa je v zadnjem trenotku pred volitvami pogosto tudi že prepozno uplivanje s časnikom, za to je treba skrbeti, da se že sedaj razširijo naši listi med [ljudstvom. Somišljeniki, prijatelji, skrbite za to, da bo naš »Slovenski Gospodar« zahajal kmalu v vsako slovensko hišo na Spodnjem Štajerskem. Kjer je ljudstvo ubogo, pomagajte mu, žrtvujte! Poglejte na nasprotnike! Kako požrtvovalno so širili nemškutarski ptujski list med našim slovenskim ljudstvom! Kar je dobrega, posnemajmo tudi na naših nasprotnikih.
Tretji razlog naših nazadujcčih uspehov pri zadnjih volitvah v kmečkih skupinah pa je pomanjkanje dobro urejene agitacije. V
vsakem volilnem okraju bi moral biti glavni agitacijski odbor, ki bi imel v pregledu celi okraj. V vseh farah bi moral imeti ta odbor pododbore, v vseh občinah svoje zaupnike. Zdaj pa se je agitiralo, kjer se je ravno kdo domislil. Večina občin je ostala brez vsake slovenske agitacije! V prihodnje bo treba ta nedostatek popraviti!
Ravno kar se tiče agitacije, so bili kandidatje nemškutarjev mnogo na boljšem nego naši slovenski kandidatje. Za njih so delali z neverjetno žilavostjo vsi nemškutarski in nemški trgovci terkrč-m a r j i. Neprestano občevanje z ljudstvom jih usposablja za najboljše agitatorje. Slovenski narod naj si dobro zapomni, kdo je najbolj delal proti njegovim poštenim kandidatom. A tudi nekaj drugega si nam je treba zapomniti. Vse večjo pozornost bo nam treba obračati odslej na slovenske trgovce in obrtnike. Kakor so nemškutarski in nemški trgovci med seboj tesno organi-zileni, tako bo tudi naše trgovce treba združiti kar najhitreje v močno skupino. Rodoljubi, razmišljajte o tem. Mi bomo kmalu razločneje govorili v našem listu o organizaciji slovenskih trgovcev in obrtnikov.
Našteli smo glavne razloge, zakaj smo pri zadnjih volitvah iz kmečkih skupin nazadovali. Ne držimo sedaj križem rok, ampak odstranimo jih! Še le potem bomo zopet napredovali!
Ali hočete razpor?
I V zadnjem času opazujemo na Spodnjem j Štajerskem gibanje nekih »liberalcev brez ! prvakov«, ki meri očitno na razpor med štajerskimi Slovenci. Njih glasilo je še sedaj »Slovenski Narod«. Dne 8. jan. je bila čitati v tem listu brzojavka iz Celja: »Živela narodna napredna ideja, kličejo danes spodnještajerski naprednjaki, grede zadnjikrat v volilni boj za usiljene jim klerikalne kandidate!« To je bilo torej pred volitvami v kmetskih skupinah. Dne 9. jan. pa čitamo naslednjo brzojavko istotako iz Celja: »Včeraj smo še klerikalno volili. Odslej pa nikdar več. Živela kranjska napredna stranka, ki nam je vzgled. Napredni kranjski poslanci, zastopajte tudi štajerske na-prednjake!«
To je vendar dovolj odkritosrčen govor. Razpor toraj hočejo, kakor ga imajo na Kranjskem. Dobro! Nimamo sicer proroškega pogleda v bodočnost, a vendar nam je možno, da podamo tem »liberalcem brez prvakov« že danes bilanco za prva leta po razporu.
Razpor na Spodnjem Štajerskem bi imel strašne posledice za spodnještajerske Slovence. Nepregledno število občinskih odborov palo bi zopet v nemčurske ali nemške roke. Okrajni zastopi bi bili vsi brez izjeme izgubljeni. Vsled tega bi izgubili gotovo oba deželnozborska mandata v mariborskem okraju, nadalje ljutomerskega in kmalu tudi ptujskega in slo-
venjegraškega. Istotako bi nam bil izgubljen državnozborski mandat za mariborski okraj, a ptujskega bi ne mogli delj časa obdržati. V mestnih skupinah je zmaga slovenskega kandidata za državni zbor pri razporu nemogoča. Kako bi naše šolstvo in narodno gospodarstvo občutilo razpor, tega si človek niti ne upa misliti.
To vedo ali bi vsaj morali vedeti tudi oni temni »liberalci brez prvakov«. Vkljub temu jim je kranjska napredna stranka vzgled! Seveda »liberalcem brez prvakov« ni za blaginje naroda, ampak njim je le za osebne koristi, postali bi rad^ »prvaki«. Če pri tem tudi narod umre, kaj njim do tega, njim je kranjska napredna stranka vzgled.
Tudi celjska »Domovina« je v zadnjem času začela ubirati strune, kakor da bi ji bila kranjska napredna stranka vzgled. Napadati je začela ves duhovniški stan, ne morda radi tega, ker bi se naša duhovščina izneverila programu složnih štajerskih Slovencev, ampak iz malenkostnega vzroka, ker duhovščina po svoji večini ni hotela podpirati kandidature lastnika »Domovine«, gospoda Hribarja. To so osebni momenti prav po vzgledu »kranjske napredne stranke«.
Očita se naši duhovščini pri teh napadih najbolj, da je neki gospodstva — željna. Resnica pa je, da je naša duhovščina s posvetnimi rodoljubi hodila v vseh političnih vprašanjih dosedaj vedno roko v roki. Da pa pri celjskem zborovanju ni hotela potegniti z »zaupniki našega naroda« kakor je bil Dolinar in druge neznane osebe, se ne bo nikdar kesala. Nepošteno pa je, ako se naši duhovščini vedno prinaša kot dokaz za gospodstva-željnost oni citat iz ljubljanskega »Slovenca«: »Proti volji duhovnikov se na Spodnjem Štajerskem ne sme nič zgoditi«. Naš list, kot glasilo katoliško-narodne struje, je takoj, ko je bil objavljen oni stavek, pisal: »Nikakor se ne strinjamo z razlago onega stavka: ,Proti volji duhovščine . .Naše stališče je, da katoliška načela morajo vladati in zmagovati v politiki, ne pa kak stan, naj si bo kateri si koli. . .« Za poštene ljudi je pač dovolj, ako se taka izjava pove enkrat. No mi smo jo danes ponovili. Ali bo sedaj mir?
Politični ogled.
Volitve v držani zbor so za Jugoslovane izpadle slabo. Izgubili smo jeden mandat na Koroškem, jednega pa v Istri. Velike nade smo imeli, da si pridobimo mestni mandat Celje-Brežice in mandat tretjega razreda v Trstu, katerega je imel pred leti dobroznani vitez Nabergoj. A vkljub velikemu naporu od strani Slovencev se to ni dalo doseči. Jugoslovani gremo torej oslabljeni v državni zbor. Nadalje pridejo tudi oslabljeni nemška katoliška - narodna stranka, krščanski socialci, socijaldemokrrti, mladočehi in nemško-liberalna stranka. Ka-toliško-narodno stranko bo vodil bržkone baron Morsey, ker baron Dipauli in dr. Eben-hoch nista več izvoljena. Sociademokrati so sicer na Dunaju si pridobili dva mandata, a zunaj po kronovinah so jih izgubili. Tudi Resel se je moral v Gradcu umakniti nemškemu nacionalcu Wilhelmu.
V LJubljani so slavili v nedeljo 50-letnico obstanka trgovske in obrtne zbornice na Kranjskem. Slavlje je bilo jako svečano, udeležba veličastna. Zagrebška zbornica je bila odposlala na slovesnost dva zastopnika. Na prijateljskem sestanku so nabrali svoto nad 200 K v svrhu ustanovitve slovenske trgovske akademije.
Ruski minster za zunanje zadeve je postal dosedanji vodja zunanjega minister-stva, grof Lambsdorff. Novi minister je prijatelj rusko-francoske zveze.
Nova trozveza. Ruski listi vedo poročati o novi tvozvezi, ki se snuje na Balkanu.
V trozvezo stopijo Srbija, Bolgarija in Črna-gora. Potovanje črnogorskega princa Danila v Belgrad je baje prvi korak za uresničenje te zveze. Prvi vidni znak najnovejše tripel-aliance bo železnica od ruske meje preko Rumunije, Bolgarije, Srbije in Makedonije v v Dulcigno ob jadranskem morju. Ruski krogi so izredno vneti za to železniško zvezo, ker bi lahko tekmovala z avstro-ogrsko železnico iz Sarajeva v Solun. Poleg Rusov so prijazni tej ideji umevno tudi Italijani, ki bi imeli od nje posredno korist, ter baje tudi Francozi.
Rusija in Perzija. Rusija je sklenila pogodbo s Perzijo. V tej pogodbi se je Perzija obvezala, da ostane nevtralna v slučaju, ako bi Rusija imela vojno na Vztoku in se je izjavila, da noče delati v tem slučaju Rusiji ne le nobenih zaprek, marveč da še dovoli ruskim četam, da se prevažajo po perzijskem ozemlju.
Iz Kitajskega poročajo listi, da sta pooblaščenca kitajskega dvora že podpisala mirovne pogoje, ki so jih stavile velesile. Vojska je toraj s tem na Kitajskem končana.
Vojska v Južni Afriki. Buri so zasedli Tulbagkos, ki leži sto angleških milj od kapskega mesta. V Kallfontainu so uničili brzojavni urad. Angleški kraljici daje vojska v Južni Afriki toliko skrbi, da je zbolela. Kraljica ne more ne jesti ne spati. Vsled tega so letos na angleškem dvoru odpadle vse ob novem letu navadne slovesnosti.
Dopisi.
Od Sv. Lovrenca nad Mariborom.
(Raznovrstno.) Dopis iz našega kraja je kaj redka stvar. — K večjemu enkrat v letu v pustu se kdo s par vrsticami spomni veselice bralnega društva; med »Razne stvari« se včasi vtihotapi kratka notica o kakšnem požaru ali kakšni t. ugi nesreči, in to je vse, kar zvedo cenjeni bralci »Slovenskega Gospodarja« od nas. O našem trdem narodnem spanju ne zine nihče ne besedice, in vendar si upam trditi, da malokje ali pa nikjer ni toliko narodne mlačnosti in brezbrižnosti kakor pri nas. Omenim samo eno reč. Povsod so lansko leto zavedni Slovenci prirejali slavnosti v spomin velikega apostola Slovencev, nesmrtnega Slomšeka; kaj pa pri nas? — Še sanjalo se nam ni o Slomšeku, tem manj, da bi kaj storili njemu na čast. Ne-izbrisljiv pečat sramote ostane nam Lovren-čanom za vedno, da se za tako zaslužnega moža čisto nič ne brigamo. Ali se je potem čuditi, da tujec naš jezik zaničuje, ker se ga mi sami sramujemo? Zavoljo naše napačne bojazljivosti se nemščina šopiri povsod, slovenščina pa poriva v kot. Kamor človek pri nas stopi, povsod naleti na nemščino. Uradni jezik lovrenške in rottenberške občine je nemški; vrhu tega ima občina Rottenberg za občinskega sluga Bog ve odkod privan-dranega nemca, ki meša slovenske in nemške besede skupaj, da je joj! — Krčmarji drže razun enega, ki je zares častna izjema, vsi več ali manj z Nemci; v njih hišah se nahajajo le samo nemški časniki. Trgovci prodajajo Siidmark- in Bauernbund-vžigalice. Vse k veči časti Germanije! Samo nekaj še našemu trgu manjka: Bismarkove ulice še nima. Pa tudi temu se da lahko pomagati. Tista, pol metra široka steza, ki vodi od glavne ceste dol proti Ropecu in je po vsaki strani s smrekovimi »žvarcli zaplankana«, bi bila kaj pripravna za Bismarkgasse. Bismark bi bil še na onem svetu vesel tako lepe, z robatim kamenjem potlakane ulice. Toda dosti za enkrat! Ako Vam je g. urednik, po volji, hočem iz našega slovitega trga še več kaj naznaniti, posebno o socialni demokraciji, ktero nekateri krivi preroki neumurno med ljudstvom razširjajo.	Lovrenčan.
Iz Radenec. Orehovski Bračko, ta odpadnik lastnega naroda in posili kandidat, hvalil se je pred volitvami v drž. zbor vedno,
kako da ga ljubijo in spoštujejo v s i gornje-radgonski kmetje. Da se je pošteno vrezal, pokazalo se je najbolje pri volitvi dne 8. jan. v Ljutomeru. Za Bračka glasovalo je 15 gornjeradgončanov, med katerimi je bilo pet volilnih mož drugih stanov, in pa seveda je dal tudi Bračko sam sebi glas, toraj je glasovalo za Bračka le 9 kmetov, njegovih privržencev; proti njemu pa 21 vrlih in zavednih mož, med katerimi je bil le eden volilni mož drugega stanu, vsi drugi pa so bili zavedni in značajni slovenski kmetje gornjeradgonskega okraja. Vsa čast tem možem, ki se niso zbali žuganja in pretenja od strani nasprotnikov ter so volili po lastnem prepričanju. Dani se toraj tudi pri nas in zagotavljamo Vas, da Bračko ne bode dolgo našemu okraju okr. načelnik. Kajti ta posili Nemec še ni imel srca za slovenskega kmeta, ker se ravna vedno le po tem, kakor mu zaukažejo radgonski purgarji in »Sudmarka«. In do tega spoznanja prišla je hvala Bogu že večina gornjeradgonskih kmetov, drugim pa upamo, da se še bodejo oči odprle. Posebno sedaj, ko je vzel takorekoč »kruh iz zobi« lastnemu domačinu mlademu dobremu zdravniku g. dr. Kreftu, ter nam je vrinil tujca Nemca Lud. Oroslna. Tako toraj pometa ta načelnik z lastnimi krajani. Mera bode skoraj polna, in adijo mu, ko se ljudstvo zave popolnoma, da: Bračko le v pogubo kmeta vodi, Kteri slepo za njim blodi.
Iz Cirknice pri Sv. Ilju v Slov. gor. Dne 26. decembra lanskega leta so minila tri leta, odkar nam je nemila smrt pokosila dobrega hišnega gospodarja, občespoštovanega rodoljuba in zvestega predstojnika cirkniške občine g. Ign. Šparla. Z njim je izgubila naša občina vernega katoličana in iskrenega domoljuba; zato ga je še zadnji teden pred njegovo smrtjo prosil »Slov. Gospodar«, naj še ostane prihodnja leta na županskem stolu, ker bi gotovo tudi njemu ne bilo po volji, če bi se v tej občini kalil zlata vredni mir, in na njegovo mesto pa prišel nemir in prepir. Pa prišlo je drugače. Na njegovo mesto je prišel g. Janez Repnik, kateri je postal posebno zadnji čas zagrizen pristaš Nemcev. Zdaj se je ta gospod že tako daleč spozabil, da se spravlja nad duhovnike in sicer vpričo ljudstva, ki zahaja v njegovo krčmo. In kakšnega pomagača ima g. Repnik, uganite g. urednik, kdo da je? To je nemški nadučitelj Hotschl, kateri je postal zadnji čas tako ponižen, da celo sam agitira po nekterih hišah v naši občini, posebno se je to godilo pred ljudskim štetjem. Kam pa bomo prišli, če se bomo dolgo pustili voditi takšnim agitatorjem, katerih edine želje so, vse občane popolnoma ponemčiti in na svojo stran pridobiti. Tak župan tedaj, kateri želi po svojem pomagaču nam izrahljati vero in odvzeti ljubezen do domovine, si gotovo ne zasluži onega spoštovanja, katerega bi mu sicer bili dolžni kot občinskemu predstojniku.
Upamo pa, da se bode g. župan enkrat spametoval. G. Hotschlu pa svetujemo, da ne agitira več dolgo po tej občini, fantje in možje, tega ne bomo dolgo mirnim očesom gledali. Toliko za danes.
Iz Bezine pri Konjicah. Strupeni ptujski »Štajerc« se je po raznih naslovih vsiljeval tudi v našo občino, posebno skrbno ga je vrival trgovec Hans Zotel. Dne 6. t. m. je pa dospel v velikem zavitku pod naslovom: Na slavni občinski urad Wosina, za gospode volilne može. Na licu lista bili so debelo tiskani štirje kandidati za 4. in 5. skupino. A vse skupaj smo preganili in djali v uradni občinski zavitek in poslali nazaj na uredništvo »Štajerca« v Ptuj s priloženim pismom: Ob vrnitvi teh listov s poročilom, kedar bodo stare babe šle volit, te jim pošljite debelo tiskane kandidate, mi volilni možje se sami zavedamo, koga bomo volili za državnega poslanca, sicer pa tudi vkljub slabemu vremenu smo pripravili nastelje. Da se nesnaga pokriva ni potreba, tiskanega papirja, časnike pa, ktere skrbno prebiramo, si jih sami naročujemo, ne sprejmemo tako
vsiljevanih. Volilni možje Bezine. — Dobro tako! Da bi se vsi Slovenci tako držali, potem bi »Štajerc« moral še ta teden izdahniti!
Gornja savinjska dolina. Kakor se je videlo pri volitvah, g. Kelc je dobro za-kelil v glavo Novoštifčanom Hribarja, da ga jim niso celo izpulili tedaj, ko so si pošteno brade pulili In M. je šel drugikrat Hribarja volit, češ, ko ni prej bil, bo pa zdaj! Skok je velik skok storil, ker se je dal »jungov-cem« na vrvco! In slavnoznani organist Časi od sv. Frančiška je pa med tiste prištet, ki so našli milost v očeh »jungovcev«, ker kakor poroča »Domovina«, je med častne člane sprejet, najbrž zato, ker v svoji krčmi tak-le ljubeznivo poboža s kakim sladkim priimkom te gospode! In Rasto Pustoslemšek pa je od notarjevega do pristavovega uradnika napredoval. Ali pa imajo muhe ti gospodje. Ker čudno se nam je zdelo, da se je pri celi obravnavi rečiškega klobučarja in kaplana ta gospod notri tako modro držal, kakor bi bil — državni pravdnik! Zato se pa nam vsiljuje prašanje, ali je imenovani notarjev zdaj pristavov, ali je pa zato samo pisal pri obravnavi, da bi dobil zopet kako kost, da bi jo vrgel v liberalne časopise, da bi jo zopet glodali — naši naprednjaki. Ako je poslednje, ker tako se govori tukaj, potem pa tudi vemo, koliko kaže tukaj ura!
Sv. Barbara v Halozah. Bralno društvo »Naprej« pri Sv. Barbari v Halozah priredi v nedeljo 20. prosinca po večernicah svoj redni občni zbor po naslednjem vzpo-redu: 1. pozdrav predsednikov, 2. poročilo tajnikovo, blagajničarkino in knjižničarjevo, 3. vpisovanje novih udov in vplačevanje udnine, 4. izvolitev odbora, 5. morebitni predlogi in nasveti. — Pred občnim zborom takoj ob 3. uri predava g. Bel6 o umnem sadjarstvu in vinarstvu, po zaključenem občnem zboru pa se vrši tombola in prosta zabava s tamburanjem in petjem domačih močij — vse v novi šoli.
Domačini in prijatelji našega društva iz soseščine! Znano Vam je, da so bralna društva silno velikega pomena za vsestranski razvoj in napredek našega naroda. — Kdor ničesar ne zna, nič ne velja — to je posebno dandanes res, ko se polaga vrednost iz večine na duševne in telesne zmožnosti in sposobnosti posameznika. — Treba se je toraj učiti! — Kdor pa že kaj zna, skrbi naj za napredek — z dobljenim talentom naj pridobiva druge. To velja osobito za naše gospodarje. Vse iznajdbe >n izumke se spopolnjujejo ter nadomeščajo z novimi, boljšimi, a človek, ki tega pridno ne zasleduje, kmalu zaostane za časom, v katerem živi. — Potrebno je tedaj čitati gospodarske in druge časnike, kakor tudi poučne knjige. — In za to se Vam ponuja ravno pri bralnem društvu najlepša prilika. Za eno krono udnine imate najboljše časnike na razpolaganje, a povrh še skrbi društveni odbor za koristna predavanja in poštene ljudske veselice.
Naše bralno društvo je še sicer v de-tinji dobi, a vzlic temu se je uže v prvem letu svojega obstanka precej krepko razvilo, osobito, ko se je združilo ž njim pevsko društvo domačih sinov in pozneje osnovani tamburaški klub, kateri obeta za bodočnost po marljivem prizadevanju g. Šerona najboljših uspehov.
2e minulo leto vpisalo se je v društvo 106 udov; naša čast pri sosedih in sploh med Slovenci pa zahteva, da se število udov letos vzviša. Pridite toraj v nedeljo v obilnen številu, dragi domačini in sosedje ter položite vsak svoj penez na oltar lastnemu in našega naroda napredku. — Posebno ostanite zvesti dozdajni udje, med katerim se bero odlično imena nekaterih sosedov. Čast vsakemu! Složimo se in delujmo skupno v prospeh narodne probude in omike! Tudi Haložan ne sme zaostati v napredku za drugimi Slovenci. Povsod se svita, oziroma je že dan — tudi mi hočemo krepke volje
ostati ter nadepolno zreti v vzhajajoči dan boljše bodočnosti. Z gmotnim blagostanjem, katero nam tekom nekaterih let obetajo naši obnovljeni vinogradi, hočemo se istodobno otresti tudi narodne dremote ter z mlade-niško čilo voljo stremiti k luči prave narodne omike in izobrazbe! Naši sosedje naj spoznajo, da se tudi mi gibljemo, da se zavedamo svojega pokolenja in narodne dolžnosti in da osobito v novem stoletju hočemo začeti in nadaljevati delo za narodno probudo in prosveto. — Zavedni Barbarčani in sosedje, v nedeljo toraj na svidenje! K obilni ude ležbi vas vabi	odbor.
Iz Sesterž pri Majšpergn. Malokedaj dobiš, dragi mi »Slov. Gospodar«, kaj gradiva iz naše vasi, akoravno sluje zavoljo starosti, posebno pa zaradi obilnega blata, katerega je vedno tukaj obilo, tako, da nas že imenujejo »blatnjake«. Prislovica pravi, da vrano z žrdjo iz blata vzdigavamo, da blato v ostrvi devamo, itd. Kdor je prišel v našo vas, vsaki nas je zmerjal kot »buteljne«, da se ne brigamo za okrajno stezo. Neki gospod iz bližnjega mesta, kateremu še ni dolgo, kar mu je boben odpel, je rekel: Dokler boste črne volili, ne boste nič dosegli. Ta blatna občinska steza meri v svoji dolgosti, v ptujskem okraju 6529 m in v Slov. Bistriškem 878 m, skupaj toraj še ne popolnoma 7 5 km. Loči se pri Šikoljah od okrajne steze Ptuj-Pragerske, skozi Sesterže, občina Majšperg ter se v Mostečnem združi z okrajno stezo Ptuj-Slov. Bistrica.
Med omenjenim zmerjanjem prosila je občina Majšperg vedno za povzdigo občinske steze v okrajno II. vrste. Prošnja je sledila prošnji in ravno tako neuslišan odgovor za odgovorom. »Slovenski Gospodar« je veliko potrebo že mnogokrat svojim čitateljem razlagal. Vse je bilo zaman, ne pri okrajnem zastopu v Ptuju niti pri visokem dež. odboru v Gradcu nismo bili vslišani. Vložili smo prošnjo na okrajni zastop ptujski vnovič. Naš zastopnik okrajnega odbora in veleposestnik g. Anton Sagadin se je pogumno in neu-strašljivo potegoval za omenjeno stezo, na korist mnogih okrajev.
Dnč 18. grudna 1900 sklical je slavni okrajni odbor zopet svoje odbornike in ude k skupni seji. To je bil dan za nas, kajti v tej seji sprejel je okrajni zastop omenjeno stezo med svoje okrajne steze. Leta in leta se je prosilo in marsikateri si je želel le enkrat slišati, da je sprejeta, veliko bolj še, jo videti in po njej se voziti. Ali mnogi niso tega slišali, še manj pa videli ali po njej vozili, kajti dozoreli so prej na starosti za hladni grob in krije jih že leta in leta črna zemlja. Sedaj slišimo mi že, ali Bog zna, ali jo bo-demo tudi videli, Bog daj, da bi ne ostalo samo na papirju, ampak da bi se kmalu delo pričelo in tudi dokončalo, da bi se s tem rešil kmečki stan gotovega pogina. Prosimo še slavni okrajni zastop ptujski, naj delo kmalu začne, ob enem pa zahvaljujemo vse sotrudnike, kateri so kaj k temu pripomogli, v prvi vrsti celi okrajni odbor skupaj in našega vrlega odbornika g. Sagadina posebej, kakor tudi vse slavne občine, katere so potrebo priznale in z veseljem našo pismeno prošnjo potrdile.
Priroda zdsy spi
Pa zopet bo vstala
Ko prišla bo pomlad vesela,
Naj steza bi delat' se začela.
Od Sv. Tomaža. Nimam sicer časa in veselja prepirati se po časnikih, vendar sem primoran na dopis iz ormožkega okraja v »Domovini« št 101. od dne 28. decembra 1. L, pa ne dopisniku, ampak le resnici na ljubo sledeče odgovoriti: Očita se mi, da sem hotel postati volilni mož in sem v ta namen poslal svojega slugo — kako olikano — na volišče za-me agitirat, — dalje da sem imenoval »g. Žičkarja edinega krščanskega kandidata, denuncirajoč g. Hribarja, češ, on ni krščanski mož.« Gospodek! dobro Vas poznam, vem tudi da ste vedno v velikih de-
narnih zadregah, — da si opomorete, obljubim Vam 10 kron za vsako osebo — če bi bila tudi moj sluga — od katere izveste, da sem kedaj na katerikoli način »beračil« za svojo izvolitev; ali ktera je slišala besede, da je g. Zičkar edini krščanski, g. Hribar pa ne-krščanski mož. Prepričan sem, da pri vsem trudu ne bodete dobili toliko denarjev, da bi si mogli kupiti potrebne Vam čevlje, katere ste pri agitaciji raztrgali, in to še brez vsega uspeha. Na Vaše očitanje, da mi je malo mar, naj bode v četrti skupini izvoljen Slovenec ali renegat, izjavim slovesno, da svoje narodnosti nikdar ne zamenim z Vašo »narodnostjo«. Zapomnite pa si, da sem jaz za narodno stvar na odličnem mestu tako deloval, da me je celo minister Gautsch »dobil v delo«, in sicer že takrat, ko še Vi hlač niste nosili. Gospodek! kako se le imenuje človek, kateri neresnico govori ali piše ? Svetujem Vam, da se vsedete za peč, vzamete knjigo in se marljivo učite, bolje bode za Vas, kakor da v našem sicer mirnem kraju prepir delate. Ako pa hočete na vsak način boj, ne bojim se Vas, vendar mislite na pregovor: Kdor nosi maslo na glavi, naj ne hodi na solnce.	Jakob Caf,
dekan.
Od Save. Hvala Bogu, pravica je zmagala ! lahko vskliknemo. Koliko nasprotovanja in hujskanja brez potrebe, lahko zdaj vsak sam sprevidi. Krščanski možje! podajmo si v duhu roke, da ostanemo zvesti tudi v bodočnosti naši katoliški, sveti reči. Nikar nas naj ne strašijo naši nasprotniki s svojimi zbadljivkami, kakor je to storil zabukovski župan Božič na dan volitve, ki je domu grede nekaj hotel Zičkarjance zbadati. Čudno se mi le zdi, da tak mož, ko je njegov »blagajnik«, hoče njegovo polko plesati. No, pa seve, — saj tudi »kaufman« Pungeršek, najbolj pa še Weber, kateri je, kakor pravijo, sevniškega volilca Lipovšeka pregovoril na svojo stran, vsi po isti piščalki plešejo. Zdaj jim je hvala Bogu spodletelo, maščevati so se hoteli pa v četrti kuriji nad Berksom, ker ni bilo nobenega k volitvi. Pa saj bi bili pri prvi volitvi tudi smeli tako napraviti.
Posavski.
Iz št. lenartskega okraja. (Spomini na volitev.) V našem okraju je dobil Hribar le 1, reci: en glas in sicer od znanega dopisnika »Domovine«, ki je pisal v »Domovini« z dne 18. dec. 1900 doslovno: »Sv. Barbara pri Mariboru. Jaz volini mož Vam poročam, da je »Slov. Gospodarja« poročilo glede volilnih mož pete skupine iz Slov. gor. popolnoma neresnično. Jaz, kakor vsi volilni možje vseh 20 (!) občin stojimo za kandidata Dragotin Hribar-ja in bomo to dne 3. januarja 1901 v Ptuju tudi dejansko pokazali. J. K.« Nismo se hoteli prere-kovati z Vami takrat gospod dopisnik, ko ste mi predbacivali neresnico, a sedaj Vam povem v obraz: Vaše poročilo je popolnoma neresnično od prve besede do Vašega imena, ker Vi se ne pišete J. K., temveč F. K. Mi le omilujemo »Domovino«, ki ima take dopisovalce, kateri listu več škodujejo, kakor koristijo.
V Konjicah se je 22. decembra 1900 božičnica za otroke slovenske šole vršila prav sijajno. V prostorni sobi posojilnične hiše se je postavilo krasno okinčano, božično drevo. Okoli njega se je zbralo kakih 120 otrok. Tukaj bi bil videl, kako je igralo v očesih revnih podpore potrebnih otrok rajsko veselje. Kako pa tudi ne. Saj jim je detece Jezus prineslo po dobrotljivih gospeh in gospodičnah, ki so za božičnico zložile 490 K, veliko lepih primernih daril. Šest otrok je najprej mično predstavilo prizor, kako so angelji oznanili pastirjem rojstvo Kristusovo. Zatem so blage gospe razdelile mnogovrstna darila. Že nekaj mater mi je pravilo in zatrjevalo, da so se solzile, ko so videle ta dan svoje otroke tako bogato z obleko, čevlji, robcem in okusno sladkim močnikom oblo-
žene priti domov. Tako je! Na žlahtne ras 1 gospe in gospode — otrta b&de solza mnoga bode —; ljubezen tako pa dobrotni Bog — tisočkrat Vam obilno naj povrne.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Državnozborska volitev v mesta Maribora, ki se je vršila 11. jan. t. L, ni prinesla slave mariborskim Slovencem. Vde-ležilo se je volitve samo 29 volileev. Pri zadnji volitvi pred tremi leti jih je bilo več, namreč 36. Zakaj to nazadovanje? Prvi vzrok, ker se naše politično društvo za to volitev popolnoma nič ni pobrigalo. Nobenega posvetovanja ni bilo, nobenega shoda, nobene agitacije. Zakaj imamo politično društvo, če pa se za našo politiko nič ne briga? To društvo bo treba večkrat podregati, da se že vendar enkrat vzbudi iz večletnega zimskega in poletnega spanja. Drugi vzrok, da je število slovenskih glasov ostalo pri tej volitvi tako majhno, pa je nemarnost slovenskih volileev samih. Če se politično društvo nič ne briga, potem še ni nujna posledica, da bi se tudi volilci sami ne smeli. In kdo je izostal? Ravno taki ljudje, ki imajo sicer pri vrčku piva vedno dovolj nepovoljnih in pikrih besed o naši slovenski politiki. V Mariboru se bo morala začeti med Slovenci politika brezobzirnega terorizma, sicer ne pridemo naprej. Vse pričakuje moža, ki privleče našo zavoženo politiko na gladko stezo.
Izid volitve v celjski mestni skupini se je v Mariboru dne 11. jan. pričakoval na nemški in slovenski strani z nepopisno nestrpnostjo. Slovenci so se zbirali v Narodnem domu ter pričakovali tamkaj poročila iz Celja. A tega dolgo ni bilo od nikoder. Medtem se je živo razpravljalo, kako ugodno ali neugodno stoje za Slovence razmere v različnih krajih celjske mestne skupine. Se le o pol osmih zvečer prišel je brzojav, ki nam je prinesel žalostno poročilo, da je dr. Dečko propadel.
Narodna volilna komisija. Volilna komisija za volitev iz mestne skupine v Ma-renbergu, čeprav sestavljena jz samih Nemcev, se je pokazala vendar odločno slovensko. 4 glasovi so se glasili na dr. Radoslava Pipuša, peti glas pa na dr. Jakoba Pipuša in slavna komisija je peti glas zavrgla, ker ni kandidiral dr. Jakob, ampak dr. Radoslav Pipuš. Ta pa je res nemška!
Na prsi se ne bomo trkali! »Gospodje pri uredništvu »Slov. Gosp « in v njegovi neposredni bližini, trkajte se na prsi' Vi ste nakupičili v tem času toliko sumni-čenja in obrekovanja na osebo našega kandidata (Hribarja) . . .« Tako piše »Domovina« št. 4. To je drzna neresnica! Gospod Hribar, mi se obračamo naravnost do Vas in apeliramo na Vaše pošteno ime, da zahtevate v tej stvari od svojih plačanih ljudi, naj pišejo resnico. Mi smo kritizirali Vaše govore, Vaša agitacijska sredstva, Vaše agitatorje in njih agitacije, toda vaše osebe se nismo nikdar dotaknili. Nasproti Vam nismo vlačili osebnih zadev v politično javnost. Ampak nasprotno, zatrjevali smo, da Vas osebno spoštujemo kot poštenjaka. Zato pa upamo, da se tudi sedaj pokažete kot moža poštenjaka. Ne mi, ampak gospodje pri uredništvu »Domovine« se naj trkajo na prsi!
„Slomšekova zveza", društvo krščan-sko-mislečih učiteljev, je dobilo prvo podružnico in sicer v Idriji. Pravih in podpornih članov se je oglasilo 30 že prvi dan. Srčno želimo, da bi se tudi na Štajerskem kmalu ustanovila enaka podružnica.
Nepošteno orožje. »Domovina« se še vedno jezi, da naš list ni pisal pri zadnji volitvi za Hribarja, ampak za Žičkarja. Jeza je strast, v strasti pa je človek slep. Za to tudi »Domovina« št. 4. piše: » ... nas je z učiteljstvom vred bridko dirnulo, ko je ome-
njeni list (Slov. Gosp.) v preveliki agitacijski strasti napadel ves učiteljski stan samo zaradi nesoglasja v načelih nekater-nikov.« Ako so gospodje »liberalci brez prvakov« okoli »Domovine« resnicoljubni, tedaj naj pogledajo še enkrat naš članek v zadnji številki lanskega leta »Hribar in učitelji«. Stanu še mi nismo nikdar napadali in tudi v onem članku ne. Učiteljski stan v obče in krščansko-misleče uči-teljstvo posebej je našlo inbo našlo v nas vedno najiskrenejše zagovornike. Da pa naš list ne zagovarja in ne more zagovarjati učiteljev - jun-govcev z njihovimi pogubnimi načeli, temu se lahko samo naivni ali pa licemerni ljudje čudijo. Zakaj pa »Domovine« nič »bridko ne dirne«, ko se celo volilno dobo in še tudi sedaj po končani volilni borbi z vsem strupom zaganja v našo duhovščino in njen upliv? Ne bodite slepi in enostranski, ampak resnicoljubni in pravični!
Duhovniške spremembe. Dne 16. jan. je č. g. P. Benedikt Hrtiš, minorit, pri usmiljenih bratih v Gradcu umrl; rojen je bil pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju 5. svečana 1833., v mašnika posvečen 21. dec. 1858. — Dne 11. jan. je umrl v Gornji Radgoni č. g. župnik Ant. Belšak. Pokop je bil dne 14. jan. Isti dan je bil pokopan č. g. dekan v Braslovčah, Mat. S t o k i a s, ki je umrl dne 12. jan. Bog daj vrlima duhovnikoma večni mir in pokoj!
Spremembe na pošti. Poštna asistenta gg. Lud. Jossek iz Ptuja in Leop. Bratusievic iz Selzthala sta prestavljena v Maribor.
Ponesrečena vojaka. Ko so vojaki šli v Krško na strelne vaje iz Gradca, so se dne 10. t. mes. blizo Boštanja na Kranjskem pri nekem senenem yozu konji splašili. Voz je zdrknil proti Savi, a k sreči na ledu obtičal. Dva vojaka pri konjih sta zelo ponesrečena, eden si je nogo zlomil, drugi pa glavo razbil, da bo težko okreval. Odpeljali so jih iz Sevnice v bolnišnico v Zagreb.
Liberalno ruvanje v Celji. Pred tedni vršila se je v Celji odhodnica zaslužnega celjskega Slovenca. Že z ozirom na bedno stanje celjskih Slovencev morala bi biti ta odhodnica obče narodnega značaja. Nek nepreviden »akademičen« govornik, pa je, igraje ulogo nemškega »Springinsfelda«, razdvojil nakrat duhove v dva tabora. Udaril je namreč brez vsakega povoda po klerikalcih in z ne-umljivo logiko izbleknil, kakor da bi bili klerikalci krivi odhoda našega zaslužnega Slovenca. — Nek drug »akademik« omenil je pri odhodu najbolj čislanega slovenskega odvetnika ta večer porogljivo: »Tako odhajajo klerikalci!« — Da si take opazke pri od-hodnici navzočim »klerikalcem« niso zvenele prijetno na uho in se njim je ves večer pokvaril, molčali so vendar in se zdržali nasprotnih opazk — zaradi ljubega miru. — Ker pa to zabavljanje ni bilo prvo, prosimo prizadete gospode, da z ozirom na Slovencem potrebno slogo ne kažejo svojega strankar-stva na tako očiten in žaleč način; sicer bi se v preglednem času moglo že razpravljati: Kedo je povzročil neslogo Slovencev v Celji: mirni domačini ali gotovi odposlanci kranjskih liberalcev?
„ljudska volja" v Celji je bila 4. januarja grozno nadležna. Volilni mož mi je pripovedoval, kako ga je »ljudska volja« dregala zdaj na desni, zdaj zopet na levi, da se je ni mogel lahko otresati. Toda možje so stali čvrsti proti tej našemljeni »ljudski volji«; nihče jih ni mogel premotiti. Soci-jalnidemokrati so bili lepšega vedenja, kakor agitatorji za »ljudsko voljo«. Iz Zgornje Savinjske doline sta prihitela 2 agenta »ljudske volje« na dan volitve v Celje, da sta tukaj skrivnostno-sladko ganila nekatere Celjane, naj napadejo nekega odličnega gospoda, kedar se pripelja s savinjskim vlakom v Celje. A spodletelo njima je! Tako se dela »ljudska volja«.
Jareninski Siidmarkovci so iskali prostorov za zborovanje v Jarenini. Vukovski Kopič je iskal prostor, rančki Flucher pa je
zanj prosil. Oglasili so se tudi pri gospej Ani Ornik v Jarenini, ki je s 15. januarjem prevzela v svoji hiši sama s sinom svojim gostilno in mesarijo. Ali značajna gospa jih je odločno zavrnila rekoč: »V moji hiši ni prostora za »Siidmarko«. Jaz hočem imeti mir, ne zdražbo. Med poštenimi krščanskimi ljudmi živim, teh se bom oklepala, Siidmarkovcev ne potrebujem!« Vsa čast vrlej gospej! Tako govori poštena krščanska Jareninčanka.
Ljudsko štetje. Od več stranij dobivamo poročila, kako strankarsko so postopali komisarji ljudskega štetja. Nekaterih niso sploh vprašali po občevalnem jeziku. Drugod so vprašali: Ali znate nemški? Mož odgovori: da! Komisar pa ga zapiše za Nemca. Drugemu reče: »Ti pa znaš nemški, tebe bom za Nemca zapisal«. Po nekod so se godile velike nerednosti od strani nemškutarskih županov ^n njihovih komisarjev. Slovenci, kjer se je kaj takega zgodilo, takoj vložite ovadbo na okrajno glavarstvo in tirjajte, da se še enkrat šteje. Vsakega ovadite, ki doma slovenski občevalni jezik rabi, pa je povedal pri štetju nemškega, da bo pošteno kaznovan. Po razsodbi upravnega sodišča velja tisti za Nemca, ki je napovedal nemški jezik za občevalni.
Bralno in pevsko društvo Maribor
je imelo dne 13. prosinca 1901 časten večer Priredilo je predstavo Lumpacija Vagabunda. Galerija, stojišča in zadnja polovica sedežev, vse je bilo polno. Le prednja polovica sedežev je kazala praznoto, jasen dokaz, da naša inteligenca ne zna ceniti dovolj delavskega pokreta, naj se prikazuje že kjer bodi. V dvajsetem stoletju bi že moral vsak človek imeti nekoliko demokratskega duha v sebi. Igra se je proizvajala jako gladko. Gledalci si kar niso mogli oddahniti od smeha. La-vorikov venec gre seveda vsem trem »vaga-bundom«, ki so svoje uloge igrali dovršeno. Gg. Leskovar, Vajda, Planinšek se naj le pogosto prikažejo na odru. Gg. Karba, Kocjan, Košar so bili popolnoma na svojem mestu. Gospa Cepič, gospice Grosslinger, Zdolšek, Malner, Vidovič, Pliberšek so nam gladko podajale svoje uloge. Govorilo se je tokrat tudi dovolj glasno, da je vsakdo lahko razumel besede igralcev in igralk. Kostumi so bili stanovom, ki so se predstavljali, primerni. Z veseljem moramo tudi omeniti, da predstavlja društvo Maribor vseskozi poljudne in dostojne igre. Le tako naprej! Po igri se je razvilo v spodnjih prostorih Narodnega doma živahno življenje, polno veselja in navdušenega petja.
Božičnica pri čč. šolskih sestrah v Celju. Ker smo morali poročilo o celjski božičnici zaradi »volilnega« gradiva prikrajšati, vrinila se nam je pomota, da je bilo le nad 50 otrok obdarovanih. V resnici pa je bilo nad 100 otrok obdarovanih, kar z velikim veseljem popravljamo.
Padel v vodo in zmrznil je v noči od 14—15. t. m. v Rajhenburgu Karol Zemljak.
Jareninska župnija šteje z novim letom že 80 naročnikov »Slov. Gospodarja»! Novi naročniki se še vedno oglašaja, so posestniki, pa tudi pridni viničarji. To je lepo in častno za pošteno jareninsko ljudstvo. Posnemajte ta prelepi vzgled druge župnije! Rodoljubi, skrbite, da pride po mnogih krajih več v krščanskem in slovenskem duhu pisanih časnikov med ljudstvo. Kjer ljudje pridno prebirajo »Slov. Gosp.«, tam navadno vsikdar zmagujejo pri volitvah, so za krščansko in slovensko stvar goreči in navdušeni. Torej le naprej, da je ne bo poštene slovenske hiše brez »Slov. Gospodarja«!
Volitev v Brežicah iz kmetske skupine se je vršila kaj mirno. Izmed 122 volilnih mož jih je došlo 91; izostalo torej 31. 2 glasovnici ste bili prazni, ostalih 89 se je glasilo na ime Hugo vitez Berks. V komisijo so volili volilni možje gospode: Marko To-mažiča, Jožefa Mohorčiča in Felicijina Vol-čka; c. kr. komisar je poklical v komisijo gospode: Košar ja, Mori ca in Pajdaša. Teh šest udov je pozvalo v komisijo kot sed-
mega uda g. državnega poslanca J. Žičkarja, ki je bil izvoljen tudi v predsednika komisije. — Ob pol eni je došlo uradno naznanilo iz Celja, da je izmed 268 oddanih glasov dobil g. Berks 249 in je toraj izvoljen v državnega poslanca.
Iz Runča. Ozirom na članek, nahajajoči se v zadnji številki »Slovenskega Gospodarja« od 27. decembra 1900, str. 5. pod naslovom »Iz Runča« prosim na podlagi § 19 tisk. zak., da v prihodnji številki na istem mestu in pod istim naslovom objavite sledeči popravek: 1. ni is ti na, da letam noč in dan okoli volilnih mož pete skupine, 2. me nikdo in nikdar ni »nagnal« z besedami: »Ako bodem kedaj potreboval kura-torja, itd.« 3. ni istina, da mi je nek volilen mož poslani mu štev. »Domovine« z »zasoljeno opombo« vrnil. S spoštovanjem P. Vabič, nadučitelj. Runeč, dne 2. jan. 1901. Opomba uredništva: Mi vzdržujemo svoje trditve tudi nasproti temu popravku. Mi smo se zopet dali poučiti in izvedeli, da je naše poročilo bilo istinito. Seveda g. Vabič nam vedno lahko popravlja trditve kakor »noč in dan okoli letati.« Toda to ni noben popravek.
Kdo sramoti učiteljski stan? Jun-
govski učitelji sami v »Dč. Tovarišu«. Gor-njegrajski Rešetar se zaletava že pol leta v uglednega in za naše mladinsko slovstvo zaslužnega učitelja Ant. Kosija, a v št. 2 napada nekdo šmarskega nadučitelja Fr. Jurko-viča, predvsem radi tega, ker je razobesil ob dohodu našega škofa v Šmarje papeževo zastavo. Obrekovalec mora sam priznati, da je g. Jurkovič »jako nadarjen in vztrajno marljiv v svoji nadalnji izobrazbi«. To bi mu lahko bil migljaj, da ravno »jako nadarjeno in v svoji nadaljni izobrazbi vztrajno marljivo učiteljstvo« ne hodi po dvomljivih potih jungovstva. Vsak stan brani svoje sosta-novnike, le jungovsko učiteljstvo meče blato na one, ki ne hodijo ž njimi. Sram jih bilo 1
V savinjski dolini se je začela po nekod strastna gonja proti našemu listu. Med drugimi je tudi bralno društvo v Novi-štifti odpovedalo naš list. V tem društvu ima prvo besedo znani jungovec. Iz Celja izdajajo »liberalci brez prvakov« na svoje poslušne »fermane«, naj se uniči naš list. Ako bi bili tragikomični, lahko bi tožili, da se izvaja »bojkot nad našim narodnim podjetjem«. Toda mi smo bolj svobodnega naziranja in za to mislimo, da sme vsakdo po svojem prepričanju odrivati ali širiti kak list. Somišljeniki, širite naš list, za vsakega odpadlega naročnika deset novih!
Iz Sevnice nam pišejo: Pri razpravi zavoljo prestopka razširjanja tiskovine so možje iz Sevnice odkritosrčno priznali vse, kar je bilo resničnega in tudi radovoljno .sprejeli kazen, kakor določuje postava. Neki demokrat, ki je bil poklican kot priča, se je ponašal, kako bo nam vsem sapo zaprl pri obravnavi, pa je moral le v veži čakati. Zdaj vidiš, da pri možeh poštenjakih ni treba nikakih prič. Mi smo svojo reč že poravnali in smo postali le še odločnejši pristaši Žičkarjevi in kalolisko-narodne stranke!
Prusko božično drevo za slovenske otroke v Avstriji. Glavni agitator v Be-rolinu za popruševanje Avstrije je neki Karol Proll. O njem poroča v Gradcu izhajajoči nemški učiteljski list »Padag. Zeitschrift« da je njegovo osemnajsto nabiranje po Pruskem vrglo za slovensko deco na Štajerskem 370 mark (472 K). Ta svota se je za nakup zadnjih božičnih daril razdelila tako, da so nemške šole v Ljutomeru, pri Sv. Ilju v Slov. gor., v Vitanju, Konjicah, Oberhagu, LaSkem trgu, Pobrežju pri Mariboru, Brežicah, na Muti in v Marenbergu dobile po 40 K, in nemškemu otroškemu vrtecu v Brežicah se dalo 32 K.
Iz drugih krajev.
Slovenski listi, katere smemo priporočati, so: leposloven list »Dom in Svet«, izhaja v Ljubljani in je ilustrovan; za mladino »Vrtec« z Angeljčkom, izhaja v Ljubljani; politični dnevnik, izhajajoč v Ljubljani ,Slovenec'; list za pridgarje: ,Duhovni Pastir' izhaja v Ljubljani, »Katoliški Obzornik«, list za znanstvo izhaja v Ljubljani. Na Koroškem v Celovcu izhaja tednik »Mir«, na Goriškem v Gorici »Gorica« in v Trstu dnevnik »Edinost«. Letos bomo večkrat navajali tudi vsebino nekaterih teh listov!
Rudokopstvo na zemlji. Koncem 1. 1899 je pri tem kruhu bilo ljudi 4,355.204. Spravili so imenovano leto na dan 700,000.000 ton (1 tona=10 m. ct.) premoga, 30,000 000 ton železa, 15,771.000 t. petroleja, 11,535.000 ton soli, 790.000 ton svinca, 442.000 ton bakra, 471.00Z, ton cinka, 77.523 ton cina, 5,695.000 kg. srebra in 449.000 kg. zlata. Razdelijo pa se delavci na razne države tako: Anglija (brez Indije) 875.603, Nemčija 498.569, Zjedmjene države 444.578, Francija 282.821, Rusija 239.434, Avstrijsko-Ogrska 219227, Belgija 100.000. Po vrednosti rudnin pa se vrstijo tako-Ie: Zjedinjene države 2.852 mil. mark, Anglija 1440 mil. m., Nemčija 880 mil. m., Rusija 600 mil. m., Francija 520 mil. m., Belgija 300 mil. m. in Avstrijsko-Ogrska 228 mil. m. Vkljub naoornosti dela in mnogim nevarnostim je umrljivost med rudokopi vendar le 1'68 od tisoč.
Sv. oče in dr. Lapponi. Nedavno je papežev zdravnik dr. Lapponi sv. Očetu zapisal zaradi majhnega vnetja v grlu neke praške. Znano pa je, da se papež ne ozira strogo na zdravniške obrede. Tudi one praške je pustil nedotaknjene, in vnetje je samo ob sebi srečno minolo. Onih dni je bil dr. Lapponi navzoč pri neki avdijenci. Lapponi je začel kašljati, a sv. Oče rečejo svojemu slugi: Idi. dečko, in prinesi one praške, ki jih je zdravnik meni zapisal in podaj mu jih, saj vidiš, da je prehlajen. Sluga je nekoliko po-mišljeval, potem pa je donesel na srebrni tasi praške in vodo ter ponudil presenečenemu Lapponiju. Vsi navzoči pa so se od srca smejali šaljivosti sv. Očeta.
Društvene zadeve.
Dijaško kuhinjo v Ptuju so od zadnjega izkaza v začetku meseca novemra p. 1. obdarovali sledeči p. n.Jdobrotniki: Menhart J., župnik pri Vel. nedelji 10 K, spoštovana Irgl pri sv. Urbanu 2 K, več v Vurbergu pri go-dovanju g. župnika zbranih duhovnikov 13 K, o. Alfonz Svet, gvardijan 2 K, Senčar 2 K, Jurca 10 K, posojilnica v Ljutomeru 20 K, Gomilšek, kaplan v Jarenini 6 K, vsled naročila f g. Š. 60 K, posojilnica v Ormožu 30 K, okr. zastop pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 40 K, posojilnica v Makolah 50 K, Lendovšek, duh. svet., župnik in dež. poslanec 10 K, neimenova gospa po č. g. o. Lenart Vaupotič-u, minorilu v Ptuju 10 K, dr. Schmirmaul v Rajhenburg-u 10 K, Mraz Tom., duh. svet., nadžupnik in dekan v pok. v Selnici ob Dravi 10 K., Košar v Juršincih 2 K, — potem po 2 K na mesec gg. Cilen-šek, Ožgan, dr. Brumen, Moravec, Podvinski in Joseck, — 1 mesečno krono g. Toplak. Prisrčna hvala in Bog plati!
Slovanska čitalnica v Mariboru. Vspored pustnih zabav: 17. prosinca: druž-binski večer s plesom v mali dvorani. 27. prosinca: Igra »Čevljar baron«. 2. svečana: Slavnost Triglavove petindvajsetletnice. Veliki ples. 16. svečana: Kostumni venček v veliki dvorani. Vsak četrtek je v gostilni »Narodnega doma« J our Fix. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor.
V Konjicah bo nedeljo dne 27. januarja 1901 ob 3. uri popoludne »katol. polit, društvo« slavilo tridesetletnico svojega obstanka. Natančnejši vspored priobčimo prihodnjič.
Stavimo si trdnjave! Za slovensko šolo v Mariboru je daroval č. g. Miroslav Volčič 6 K.
»Katol. gospodarsko bralno društvo v Hoči« priredi prihodnjo nedeljo t. j. 20. t. mes. po večernicah v gostilni g. S. Šunka letno občno zborovanje s sledečim vspore-dom: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poro-| čilo knjižničarjevo. 5. Izvolitev novega odbora. 6. Nasveti. 7. Prosta zabava. — K obilni vdeležbi vabi vljudno odbor.
Vabilo. Bralno društvo pri Sv. Andražu v Slov. gor. ima v nedeljo, dne 27. t. mes. po večernicah v šoli občni zbor s petjem, potem pa prosto zabavo v gostilni g. Rola. Vse prijatelje društva vljudno vabi odbor.
Prostovoljno gasilno društvo v Dornavi priredi v nedeljo, 20. jan. t. 1. ob 4. uri popoldne v gostilni F. Cerga svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Poročilo odborovo, 2. pregled računov za prejšne leto, 3. vpisovanje udov, 4. Razni predlogi in nasveti, 5. Prosta zabava z godbo. — K obilni udeležbi vabi .ienjene ude kakor tudi vse prijatelje našega društva odbor.
Za dijaško kuhinjo so darovali: si. Posojilnica v Makolah 140 K, Mihael Lendovšek 10 K, Josip Tombah 6 K, dr. M. Schmirmaul 10 K, Martin Meško 10 K.
Katol. podp. društvu v Celju so darovali: mil. knez in škof lav. dr. M. Napot-nik 10 K, si. občina Celje okolica 803 K, preč. g. opat Fr. Ogradi 100 K, si. posojilnica v Makolah 50 K. preč. g. prošt J. Fleck, preč. gg. Šlander Ant., Lendovšek Mih., Erjavec Pet., Marzidovšek Rad. po 10 K, č. g. Jož. Ozmec 20 K, g. Fr. Lipovšek in Fr. Di-mec po 6 K, g. Mih. Gobec 5 K, g. Gl;nšek Mat. in Lucija, Šah Matija in Karol, Dimec Ana in Murko Hel. po 4 K, Šah Tončka, Mica, Neža po 2 K, Kač Mart , Pfeifer J. in Neimenovana po 1 04 K, Neimenovana 10 K.
Malonedeljsko bralno društvo bode imelo v nedeljo dne 27. januarja t. 1. svoj letni občni zbor z običajnimi poročili, tajnika, denarničarja, knjižničarja i. t. d. Zborovanje bode ob treh popoldne v šoli. K obilnemu pristopu vabi odbor.
Prostovoljno gasilno društvo v Lo-garovcih je imelo 10 prosinca letni občni zbor. Društvo obstoječe iz 20 članov izvolilo si je odbor kakor sledi: Načelnik gosp. Jože Slekovec, veleposestnik; namestnik g. Jože Heric, veleposest. sin; blagajnik g. Jakob Cuk, posestnik, vsi v Kokoričih. Vodja plezalcev, Fran Štuhec, pos. sin v Logarovcih; njega namestnik Mihael Lipša, posestnik; vodja brizgalničarjev g. Franz Filipič starši, posestnik ; namestnik g. Fran Marinič, posestnik; vodja varuhov Čuk Franc, posestnik; nadzornik orodja gosp. Alojz Simonič, posestnik; Trobentaš Franc Šiško, posestnik, vsi v Kokoričih.
Gospodarsko bralno društvo v Kozjem. Glede na dopis »Gospodarsko bralno društvo v Kozjem« natisnen v številka 52 Vašega lista zahtevamo sklicevaje se na §§ 19 in 22 tisk. zak. da sprejmete sledeči popravek: Ni res, da je tačasni predsednik podpisanega bralnega društva zopet doživel poraz; ni res, da se je dr. Piki moral umakniti g. Fr. Lovrenku s predsedniškega stola; res je marveč, da g. Fr. Lovrenko ni bil izvoljen predsednikom in da je dr. Piki, predno se je volitev novega predsednika izvršila, zborovanje zaključil zaradi silnega nemira. Gospodarsko bralno društvo v Kozjem, dne 6. januarja 1901. Za odbor: Dr. Fr. Piki. — Dostavek uredništva. G. dr. Piki sam ve, da bi nam ne bilo treba sprejeti tega popravka, kajti društvo nam z ozirom na našo notico ne more s popravkom do živega. Vendar smo ga priobčili, da lahko zopet potrdimo svoje prvo poročilo, da je dr. Piki zares 23. dec. doživel velik poraz. Prvi poraz je bil, ko je začel dr. Piki približno takole: »Dragi volilci! Volili si bodete sedaj krščanskega moža za predsednika, ker mislim, da med nami ni nobenega juda.« Na te besede se je zasmejala
dr. Piklu cela sobana, le njegovi privrženci so se grizli v jezike, ker je imel dr. Piki zopet tako nesrečen dan. Drugi poraz: Dr. Piki poživlja, kdor je za g. kaplana, naj vzdigne roko. Večina jih vzdigne roke. To je dr. Pikla tako razburilo, da je zapovedal voliti z listki, in doživel je tretji poraz. 24 glasovnic je bilo za g. Lovrenka, 12 pa za dr. Pikla, dve sta bili neveljavni, kar je na eni strani stalo dr. Piki, na drugi pa Lovrenko. Ko se je vršilo to glasovanje, nastal je res silen nemir. Zakaj pa. Ker se Piklnovi privrženci delili listke že z napisanim imenom, vsled česar so morali Piklnovi nasprotniki črtati to ime. Ko so ravno videli zborovalci ime Piki že na listku, še le tedaj je nastal isti silen nemir. G. Lovrenko je izvoljen predsednik in tega ne utaji noben popravek.
Društvo „Narodna čitalnica v Ptuji" priredi dne 26. prosinca 1.1. plesni venček v kostumah. Začetek vselej točno ob 8. uri zvečer.
Bralno društvo pri Kapeli imelo je dne 6. t. m. občni zbor ter je bil predsednikom zopet voljen kmet g. Jakob Zemljič, ostali odbor pa se je tako-le sestavil: Pos. sin g. Ferd. Jurjovič, podpreds.; 6. g. župnik M. Meško, blagajnik; učiteljica gdč. Lj. Po-ljanec, tajn.; ml. Jos. Golob, knjižničar in in pos. sin Fr. Fras odborniki. Društvo je izposodilo med 73 udov lansko leto 1269 knjig ter nad 4000 časnikov. Bralno društvo je toraj v preteklem letu vestno in vzgledno vršilo stavljeno si nalogo. Za tekoče leto se je število udov zopet znatno pomnožilo ter nas bode v kratkem gotovo nad sto, in to večinoma mladine, ki je — up prihod-njosti.
Odbor „Save", katol. polit, društva za brežiški in sevniški okraj, se je izvolil na osnovalnem shodu 8. t. m. in sestoji iz sledečih gospodov: Predsednik Jože! 2ič-kar, dekan; podpredsednik Andrej Levak, veleposestnik v Brežicah ; tajnik Jož. Cerjak, župnik v Rajhenburgu, denarničar J. Mešiček, mestni župnik v Brežicah; odborniki: J. Za-lokar, posestnik na Blanci; A. Korene, posestnik v Sevnici; M. Volavšek, župan v Pi-šecah; J. Pajdaš, župan v Sromljah, J. Pod-vinski, posestnik v Globokem; namestniki: Slovenec, župan v Artičah; Kozinc, posestnik v Sevnici; Cetin, posestnik v Seli. Bog daj novo vstanovljenemu društvu mnogo uspeha!
Mlekarnica pri »v. Trojici v Slov. gor. je prva in edina mlekarnica in sirar-nica v Slovenskih goricah in je v dobrih treh mesecih dobila 20.868 l mleka, za katerega je izplačala 2086 K 60 v. Mlekarnice so dandanašnji neizmerne važnosti za kmeta, mleko mu bo skoro edini pridelek, katerega lahko spravi v denar. To so sprevidili tudi nekteri naši kmetje, ki so zadnje tri mesece nosili mleko v mlekarnico. En kmet je dobil čistih 48 gld. t. j. 96 K za mleko. In vendar, kdo bi si mislil, je imela naša mlekarna toliko ovir, kakor malokatero podjetje na Slovenskem. Sprva nismo imeli dovolj odjemalcev za surovo maslo, mleka pa preveč. Sedaj pa imamo premalo mleka, odjemalcev solidnih in dobrih pa preveč, tako da jim ne moremo vstreči. Pridobili smo si odjemalca, ki nam vsak teden 50 kil surovega masla odvzame, a mu ne moremo vstreči. Udje so se sicer zavezali vsak dan spraviti 300 l mleka, pa kaj da besede ne drže. Kaj je krivo temu zlu? Nezaupnostj udov in klevetno lajanje nasprotnikov. Začetkom nismo mogli udom redno izplačevati, ker nismo imeli dovolj odjemalcev in se je ob enem izdeloval sir, kateri mora najmanj četrt leta ležati. Sedaj smo že začeli sir prodajati in donaševalci mleka so redno in točno izplačani. Nasprotniki pa delajo zopet tako silovito zoper mlekarno, da bi moral slednji ud odstopiti, ko bi ne imel dovolj stanovitnosti. Lažejo med drugim, da bodo morali udje vse stroje plačati in to je precej udov odvrnilo, da ne donašajo več mleka. Vendar po posredovanju treznih mož se je obrnilo že na bolje. O da bi vendar ljudstvo spregledalo, i
da bi spoznalo nasprotnike svoje! Glej kmet! niti tega ti ne privoščijo, da bi dobil vsak mesec po 10—20 gld.! Gospodinje! Vzdra-mite se! Ve, ki imate krave in ste blizu, pristopiti k mlekarnicil Nek kmet je rekel zadnjič: Dolgo sem že gospodar, a v treh mesecih še nisem nikdar prislužil na tako lahek način 40 gld., kakor se je sedaj zgodilo. Odjemalcev za surovo maslo in sir je sedaj dovolj, torej Vam bo tudi mlekarna mogla točno izplačevati.
Cerkvene zadeve.
Mili darovi za družbo vednega
češčenja: Sv. Peter pod Sv. gorami 26 K, sv. Bolfank v Slov. gor. 33 K, sv. Jernej pri Konjicah 90 K, Viderderis 8 K, Artiče 6 K 30 h, sv. Štefan pri Žusmu 26 K, Kapela pri* Radgoni 42 N, Vransko 24 K, sv. Kuniguda na Pohorji 70 K 79 h, Galicija 47 K 66 h, sv. Urban pri Ptuju 50 K, Teharje 17 K.
Materino oko Pred nekaj leti je na nekem misijonu izustil govornik te-le [besede: »Ni še dolgo tega, ko je ležala mati na smrtni postelji. Njeni otroci so stali žalujoč krog smrtne postelje. Le enega sina — tega je pa manjkalo. Sedel je v ječi, obsojen na pet let radi pregreh, ki so tudi ljubljeni materi pripomogle v prezgodnjo in smrtnone-varno bolezen. Še na smrtni postelji je hotela poskusiti mati, da pripelje sina na pravo pot, ako bi bilo mogoče. Želela je, naj bi prišel k smrtni postelji. A kako? Prosili so poveljnika ječ, naj ga izpusti za nekaj tre-notkov. — Prošnja je bila uslišana. Sinje prišel: uklenjen na obeh rokah in spremljan po vojaški straži — umirajoči materi strašen prizor. Zaprlo jej je besedo in tudi um. — Le umirajoče oko je obstalo na sinovem obličju. In to oko je govorilo več, nego bi moglo izraziti stotisoč besedi. Umirajoči materin pogled je šel sinu do srca . . . Mati umre; sina odpeljejo nazaj v ječo. Tu pa se vrže na obraz, moli in joka tako dolgo, da ga potolaži duhovnik, ki ga je sin poželel in kateremu se je izpovedal vseh svojih grehov. In kaj je bilo potem? Sin je prestal kazen petih let; iz ječe pa šel naravnost k škofu. Prosil ga je vsprejema v bogoslovje — drzen korak sicer. A bil je sprejet — izvršil je študije in postal mašnik. In ta mašnik — dragi v Gospodu — sem jaz!« Razume se, da je pri teh s cela nenavadnih, s cela nepričakovanih besedah zajokalo po cerkvi staro in mlado. — To je bilo materino oko ob smrtni uri.
„Črni" — delavski neprijatelji. Po
nasprotnih listih se mnogo piše, da je olo-muški fcnezoškof sovražnik delavcev. Ta »sovražnik« delavcev plačuje svojim delavcem samo pri jednem podjetju 27.000 K v bratovsko skladnico, dočim bi po postavi plačeval le 14.000 K za zavarovanje proti bolezni in nezgodam. Svojim delavcem je kne-zoškof na lastne stroške sezidal tovarniško bolnico ter jo udobno opravil. Delavcem se ne odbijo opravičene prošnje. Ali tako delajo liberalni kapitalisti? Kje je v vrstah tistih, ki psujejo duhovnike, kak bogatin, ki bi tako postopal s svojimi delavci?
Gospodarske stvari.
Kaj dela kmet po zimi?
V hiši in dvorišču. Pravi se, da je snaga polovica zdravja, zato gledaj, da vlada snaga povsodi v hiši. Sobe vsak dan prevetri in prezrači. Ne kuri preveč, ker se lahko prehladiš, kadar moraš iz vroče sobe na hladen zrak. Drva, s katerimi kuriš, osuši prej, ker suho drvo daje podvojeno toplino. Sestavi si račun o dohodkih in stroš-
kih preteklega leta ter si naredi proračun za tekoče leto. Odberi semena za setve ter premisli, kje hočeš to in ono vsejati. Ako ni tvoje seme dobro, pridobi si drugega.
V	kuhinji. Sedaj je čas, da zakolješ svinje in spraviš meso in mast. Mast se najbolj drži in največ izda, ako se slanina izcvre in vlije v lonce, ki se potem zakrijejo. Meso, koje češ sušiti, daj potrositi s salitrom in s soljo, položi je v kako posodo, deni na meso deske in jih obteži s kamenjem. Ako da meso premalo vlage, skuhaj lonec vode, jo osoli ter polij ž njo meso. Manjši kosi naj se kvasijo 14 dni, pršute ali šunke pa bar vsaj en mesec. V vročem dim» meso ne sme viseti.
V	ž i t n i c i pazi na žita, da ne zaples-nijo, zato vetri žitnico in premeči žito. Pazi na repo in zelje, da ne nagnjije. Preišči krompir, ali ni kaj zmrznelega, otopi ga potem v mrzli vodi, skuhaj in daj za hrano živadi.
V	pivnici ali kleti. Ako se mlado vino ni decembra pretočilo, pretoči se po-četkom januarja. Pazi na sode, da so zdravi. Pivnico zrači, ako je dan topel.
V	hlevu skrbi za toploto in snago, ker je to pol hrane. Ne napajaj s premrzlo vodo, osobito ne brejih krav. Kravam, ki doje, dajaj slano vodo. Malo soli naj dobiva vsa živina. Slabo seno pokropi s slano vodo.
V	svinjskem hlevu nastiljaj dobro s suho slamo ali listjem in davaj mlačno hrano. Želiš li odgojiti oddojke, skrbi jim za toploto. Hočeš vdebeliti svinje, hrani jih z zmletim žitom, ne pa s celim. Vsako živinče tem bolj debeli, čim lažje prebavlja.
Na polju in travnikih sedaj ni posebnega dela, nego da se na pusta mesta izvozi zemlje, da se izkopajo jarki in grabe. Izvozi gnoj, na polji ga pusti v večjih kupih do vigredi, a na travnikih ga raztrosi, kajti voda bode, kadar začne sneg kopneti, dobro ognojena ter lepo prodirala v zemljo.
Vvinogradu. Proti spomladi se začne rigolati za pomladno sajenje trte. Prireja se kolje, vozi gnoj v vinograd ter se pognoji vinograd, ako ni bil pognojen v jeseni.
V	sadunosniku treba drevje očistiti ter odpraviti gnjezda gosenic, suhe veje i» mahovje. Uniči krvavo uš. Prirejajo se mladike za cepljenje ter spravljajo v pesek na hladnem mestu. Divjaki se lahko cepijo r v sobi ter zakopajo na vlažnem mestu v pivnici.
V	bečelnjaku pazi na bečelice, da ne pomrznejo in da imajo dovolj hrane. Za-brani vsako vlago, da satovje ne splesni. Pazi, da se v košu ne vgnezdijo miši. Ob toplih solnčnih dneh pokrij koš, da ne izleti katera čebelica.
V	gozdu posekaj za zgradbe in drva, da ti jih poleti ne bode zmanjkalo.
Listnica uredništva.
G. M. B. v Poljčanah: Nismo sprejeli. Kaj majhnega nam blagovolite večkrat poslati. — G. A. L.: Mladega urednikoviča ni doma. Odpotoval je k Sv. Lovrencu na Dr. polju, da si ogleda Visenjakov klobuk, in potem bo šel v Bučecovce, da vidi, kje je stal Bračko, ko so ga posadili Slovenci na zrak. — Prijatelj društva v Zavrču: Ali ste slišali dr. Ploja govoriti ? Gotovo še ne, sicer bi ne verovali reči, ki Vam jih pogreva kra-marski „Štajerc". Dr. Ploj ne samo, da slovenski govori, ampak zelo dobro govori, mnogo boljše nego Vi in Vaš „Štajerc" skupaj.
Thierry-jev balzam in centifolično mazilo se sme na podlagi ugodnega predloga École supérieure de Pharmacie v Parizu od 21. velikega travna 1997 na Francoskem upeljati in naravnost na privatne osebe pošiljati. Toda ne samo tja, ampak tudi v vse dežele se ti izdelki pošiljajo in ima podjetnik v Londonu samosvojo podružnico, koder se tudi mnogo njegovih pridelkoT izvaja. Izdeluje se samo v Pregradi.
Loterijske številke.
Trst 12. januvarija 1901. 43, 10, 84, 15, 90 Line » » » 32, 82, 54, 14, 43
„Vzajemna zavarovalnica "
¥ Ljubljani Dunajska cesta št 15 Medjatova hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poveijeniki.
,,Vzajemna zavarovalnica v IJubljani" je edina slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	524 4
Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
Svoji k svojim.
Služba organista in cerkovnika
na Vidmu se odda. Prošnjiki, zmožni opravljati službo občinskega pisarja, imajo prednost. 9 1 Cerkveno predstojništvo.
Služba cerkovnika
in organista
se takoj odda (ker je sedaj služ-bojoči neutvegoma k vojakom poklican) na Zihpolji (Maria Rain). 5 1
■ # ■ i ■ ali najeti želi mali
IxUDKII hram blizo farne
P cerkve z nekaj zemljiščem ali pa tudi brez tega. Kdo ? naznani upravništvo tega lista.	3 1
Proda se
100 kostanjevih tramov; 4 m
dolgi 15/15 cm. debeli, žagani, porabni za stavbe, še bolj pa za mostove ali kake brajde, ker je ta le.s trpežnejši od hrastovega Ogledati jih je pri g. Prošenj aku v Slov. Bistrici: vprašati pa pri lastniku Juriju Cernoga v Ma-kolah.	8 1
Zbirajte obrabljene
poštne znamke
▼seh dežel, vseh vrst, tudi celo navadne. Rabijo se za vzgojo ubogih dečkov v duhovnike. Lepi nabožni spominki, rožni venci, svetinjice sv. Antona in Jezuščka v Pragi se pošljejo v dar za poslane znamke. Vpraša se in znamke se pošiljajo na Bureau Betlehem v Bregenz, (Vorarlberg.)	540 (25—1)
Za svečnico!
Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporoča svoje fine sveče, iz garantirano čebel-nega voska. Nizke cene! Točna postrežba! Vestno delo!
Spoštovanjem
Lovro P«korny,
svečar v Celji,
544 (1) Narodni dom.
Priporočam mojo novo
trgovino
rezlarskega in tesarskega lesa
koroškega in štajarskega
proizvajanja. Maribor, melingove ulice 58.
udani
is H. Tommasi.
v Racah pri Zidanem mostu se takoj v najem odda. Konjski zdravniki imsgo prednost! Natančneje se izve pri podpisanem oskrbništvu.
Grajščinsko oskrbništvo Rače
12 1	Buchvvieser.
Majhno gospodarstvo «^f-
2 orala zemlje, 10 minut od postne Pesnica oddaljeno, se proda. — Več se izvč pri H. Hotzl, gostilničar. 22 1—1
Hiša na prodaj
ne velika, pritlična, s podstrešjem pet sob, hlev za troje, svinjak, klet, kozolček. Vse v najboljšem stanju. Obokano in z opeko krito. Za hišo je velik vrt za zelenjavo in sadje. Hiša je za veliko cesto sredi prijaznega Vranskega trga, nekaj minut od farne cerkve; nekaj minut zunaj trga je najrodovitnejša ravnica za okoli 7 škafov setve in nekaj hoste. Odda se z zemljiščem ali brez njega.
Za ceno se dogovori na mestu: Vransko štev. 77.	20 2—1
V najem se da ali proda
3C- posestvo
na Vanetini župnije sv. Antona v ! Sloven. giir. Isto obsega lep sadonosnik, ' njive, gi.zd, pašnik in travnik. Vse v i dobrem stanu. Hram je nov. — Več se i izve pri posestniku Jož. Druzoviču, i nad učitelju v Št. Juriju ob Pesnici.	21 1—1
Chief-Office: 48, Brixton - Road, London SW.
Na košček sladkorja naj se po potrebi 20 do 40 kapljic
A. Thierryjevega balzama
povžije ali pa naj se boleči del namaže, če se hoče živce pomirujoči vpliv doseči. —S Dobi se t vsaki lekarni S— in je samo takrat pravi, ako je z zeleno tiskano nunsko tovarniško varstveno znamko in klobučkovim zatvo-rom z vtisnjeno tvrdko: „Allein echt" previden.
S pošto frankirano 12 majhnih ali 6 velikih steklenic 4 K. Za poskus razpošilja steklenice proti nakaznici po 1 K 20 h s prospektom in imenikom prodajalnic vseh dežel sveta lekarni-čai A. Thierryjova tovarna v Pregradi pri Rogački Slatini.
S?ari se pred ponarejanjem in naj se pazi na v vseh državah registrovano nunsko tovarniško varstveno znamenje v zeleni barvi.	5 17 24—1
„Sudsteierische Presse",
časnik v nemšem jeziku, izhajajoči dvakrat na tjeden, stane mesečno eno krono. Urednik F. S. Šegula. Slovenci so prošeni, da delajo za razširjenje tega lista, ki je tako dobro uredovan in vsestransko o svetovni politiki kakor o južno-štajerskih razmerah tako podučljiv, da lahko nadomestuje vsaki nemški časnik po slovenskih hišah in narodnih gostilnah. „Siidsteirische Presse" zagovarja odločno ravnopravnost Slovencev in poučuje tuji svet o pravičnih slovenskih težnjah, ter je za to neobhodno potreben. Ko bodo Slovenci dosegli ravnopravnost narodno, v šoli in uradu, še le tedaj lahko list preneha. Zahtevajte list po gostilnah in kavarnah, kjer so na razpolago že drugi nam sovražni listi. Naročnina in inzerati se pošiljajo na:
Administration der „Sndsteirischen Presse", Marburg,
Vsak poskus z
© OIz o v o kavo
kot dodatek k bobovi kavi, ima vselej dober uspeh, zatorej se ta vsaki kuhinji za kavo najtoplejše priporoča._Dobi
se povsod, kjer ne, tja se pošiljajo poštni zavoji frankirano in brez povzetja.	25 10-1

Dr. pl. Trnkoczyja
že mnogo let izvrstno preskušena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja
lekarna Trnfc6czy, IJ ubijam*, Kranjsko
Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s poštnim povzetjem takoj poši ljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, ma-lokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega s» namesto brezmočne
razdražujoče kave in ruskega čaja Dr. pl. Trok6ozyjev Kakao sladni Čaj priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje —hranilno sredstvo. Zavojček (>/4 kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K.	527 12—1
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6czyja ZelodeČne kapljice. Izborno sredstvo za želodec. — Deluje pomirjujoče, krepilno bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in po-1
spešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. Krogljice odvajalne, želodec čistilne, čistijo želodec, odvajajo blato,
- odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin,
kakor se to čestokrat pripeti pri drugih krogljicah. Škatlja 42 h, šest škatljic 2 K 10 h. — Pocukrene krogljice. 1 škatulja 80 li, tri škatlje 2 K. Prsni, pljučni in kašljev sok ali zeliščni sirup prirejen z lahko raztvarljivim apnenim železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj,
vzbuja tek in tvori kri. — Steklenica K 1-12, pol tucata K 5.
Drgnilni ali udav cvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporoč- j
— ljiv je kot boli utešujoče, ublažujoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. — Steklenica K 1, šest stekl. K 4 50
Tinktura ga kurja očesa.
preskušeno sredstvo proti bolestnim kuijim očesom, bradavicam, roženci, žalim in ozebliuam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Varstvena znamka.	Steklenica 80 h, šest stekl. 3 K 50 h. I
Ker je ve«lna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev Itd. obrnjena na vzdrževanje r.drave In krepke ¿Ivine, opozarjamo iste posebno na dr. pl. T r n k oez y J a redilne pripraike za živino.
Živinski redilni Prašek za notranjo rabo pri kravah, volih in Konjih. Ze

Varstv. znamka.
vojev samo
4 K.
blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodom glede uporabe 1 K, 5 za-
I M	¿a^fi®®^25*»
Varstr znamka,
Prašičji
redilni in krmilni prašek. Varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za znotra-
Varstvena znamka.
njo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, 5 zavojčkov sam® 2 K. — PocorTa prašek kakor tudi kakao sladni čaj se smeta prodajati ! v vsaki trgovini. Ako ju ne bi bilo dobiti v vaši trgovini, pišite na gornjo lekarno- i
Za bolne na želodcu i« stare ljutli.
495
Konjak
star, iz domačega vina, pošilja franko 4 stekl. za 6 gold., 2 litra za 8 gld., novi konjak 2 litra za 4-80 gld. Benedikt Hertl, grajščak, Gollö p. Konjicah, Štaj.
stekl. za i gid. so kr. 8e dobi pri al Qnanflest, gosposKa nlica, Maribor.
Veselo novo leto @ 0 ©
voSči vsem svojim častitim naročnikom in prosi, da bi ga tudi v prihodnje počastili s svojimi cenjenimi naročili ter jih opozarja, da vest o njegovem odhodu ni resnična, ampak izvira iz trgovske zavisti. Vsem naročilom bo najhitrejše ustregel ter se bo trudil jih zadovoljiti ,,	x
1_1	Martin Cernie,
Sv. Trojica v Slov. Goricah.
30

Zahvala.
Za ganljive izraze sožalja ob smrti nepozabne matere
Terezije Kresnik,
posestnice v Sp. Hočah,	27 1—1
izrekata tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo, ki so od daleč in blizu prihiteli ji zadnjo čast izkazat.
Peter in Franc Kresnik.
i» V najem se da takoj na novo zidana • • hiša, • • nalašč pripravljena za gostilno in prodajalnico, pri župni cerkvi in glavni cesti, blizu postaje Sava ob južni železnici. __ _ - ,v _ 29 j_4 M. Zakrajsek.
V najem
se da tekoj hiša s hlevom, ledenico in vrtom, jako pripravna za gostilno in mesarijo; hiša je pri cerkvi in prodajalnici. — Več se izve pri načel-ništvu „Kmetijskega društva" v Leskovci niže Ptuja. 23 1—1
Podpisani Avgust in Karol Dovičar izjaviva, da ni dal gospod Jakob Vrečko dne 25. decembra 1900 nikakoršnega povoda k prepiru v hotelu Horiak v Laškem, in midva jako obžalujeva, da sva pri tej priliki g. Jakoba Vrečko razgalila.
V Laškem, dne 8. jan. 1901. 24 i-i	Karol Dovičar. Avgust Dovičar.
Zahvala.
Vsa potrta in užaljena vsled nenadomestne izgube ljubega, nepozabnega soproga, gospoda
Štefana Kovačiča,
bivšega nadučitelja pri Sv. Marjeti ob Pesnici,
zamorem šele sedaj izraziti s tem javno, najod-kritosrčnejšo zahvalo za vsestranske dokaze srčnega sočutja za mnogoštevilno in tolikanj častno spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno hvalo sem dolžna častitemu gospodu župniku Jerneju Frangežu in gospodu učitelju Janezu Spriceju, ki sta mi bila v tistih dnevih moje največje žalosti v veliko tolažilno podporo. Prisrčno se zahvaljujem prečastitemu gospodu stolnemu župniku in dekanu F. Bohincu za častno vodstvo sprevoda in ganljivo slovo; zahvaljujem se vsem čč. gg. duhovnom iz Maribora, Jarenine, Sv. Jakoba, Sv. Petra. Najtoplejšo zahvalo izrekam vsem gospodom nadučiteljem in učiteljem, ki so v tolikem številu od blizu in daleč prihiteli, izkazat svojemu tovaršu zadnjo čast in zapet ganljivo nagrobnico. Tudi krajnemu šolskemu svetu, vsem sorodnikom in domačinom bodi srčna zahvala za vse blage izraze sočutja.
Priporočam pokojnika v blag spomin.
Sv. Marjeta ob Pesnici, 14. jan. 1901.
281_i	Marija Kovačič,
žalujoča soproga.
Vniriom ca Ha ■ Prodajalnlca s stanovanjem in lldjulll OC Ud. krčma z kleti, tik farne cerkve, pod ugodnimi pogoji, kateri se izvedo pri lastniku Jurij Cinglak, kmetu v Pij ovcah, pošta Šmarje pri Jelšah. 31 2—1
i
)