"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC (Mfilial Organ Yugo»lav Federation, S. P.--Glasilo Jugonlovanake Socialistične Zveze — GLASILO — P R O S V E T N E MATICE J. S. Z. IZOBILJE OBLJUB ZA OMOTENJE LJUDSTVA Prisvojiti si $400,000 ni nikak zločin LAHKOVERNOSTJO MASA NAIVNIH VOLILCEV SE VZLIC PREVARAM ŠE NI IZPAMETOVALA VEŽBANJE ZA OBRAMBO PRED PLINI Mamljiva obetanja o redistribuciji bogastev. Žalostne posledice politične nezrelosti A MERISKO ljudstvo še vedno verjame v Mojzese, amipak v svojo nesrečo edino v take, ki ga varajo. Od predsednika Roosevelta se je nadejalo čudežev, ki pa so se dogodili večinoma v obratno smer. Njegove obljube so ostale pretežno na papir ju in v radiu, četudi je ielel doseči do prihodnje kampanje v obnovljenju ameriškega gospodarstva čimvočje uspehe. A še to, kar je koncem konca skrpucal skupaj, mu je vrhovno sodišče sesulo v "neustavnost". Predsednik Roosevelt, v katerega je vložila svoje upe ve-' čina prebivalstva, je danes sam presenečen nad neuspehi new-deala, s katerim ni dosegel drugega kakor gromadenje deficita in pa zasilno oskrbovanje re-lifa. On ni edini, ki si je iskal simpatij z apeli po radiu. Kakorkoli so bile njegove obljube mikavne, se jih je ljudstvo naveličalo, ker jih ni uresničil, pa je začelo napenjati ušesa, da čujejo obljube drugih Mojzesov. Epidemij« obljub Tako je leta 1932 in posebno le leta 1933 zavalovelo po deželi zanimanje za tehnokrate. Obljubili so življenje še bolj "motorizirati". "'Beda bo odpravljena in vsakdo bo imel dohodkov po sedanji vrednoti dolarja $20,000 na leto. Nekateri so obljubljali celo več. Ko je splahnel kratkotrajen sloves tehnokratov, je razglasil na vse štiri vetrove svoj nauk "redistribucijo bogastev" zvezni senator Huey Long iz Loui-siane. Včasi so socialistom očitali, da propagirajo "talanje". Ko pa je Huey res oznanil e-vangelij delitve bogastev, so ljudje, ki se boje socialistov, drli za njim. On "hoče", da dobi sleherni najmanj $5,000 vrednosti in da postane v gospodarstvu vsakdo "kralj" (every man a king). Hueyev nauk je zelo enostaven. Vzame se bogatim in da revnim. Bogastva sicer ostanejo, konfiskacij ne bo, a vzlic temu bo distribucija izvršena. / Odpravljanje bede Ob nastopu vlade je Roosevelt obljubil, da ne bo nihče gladoval v tej deželi in da se bo vlada odslej brigala tudi za 'pozabljenega človeka. V praksi je ostalo približno po starem. Reveži nimajo razlaga, da se bi hvalili z izboljšanji in se ne hvalijo. "Father" Coughlin je dobil fiksno idejo, da s to deželo ni ničesar narobe, samo denarni sistem je treba spremeniti. Kako si on zamišlja rešitev krize, si še sam ni na jasnem. Danes pidiga tako, jutri dru/ače. Dr. Tovvnsend je dobil neknj sto tisoč pristašev z obljubova-njem penzije po $200 na mesec vsem, ki so dopolnili 60. leto. Sinclair in La Guardia Upton Sinclair je poskusil «vojo politično srečo z obljubo, da bo odpravil bedo v Califor-niji. Obetanje je dobilo magne-tično silo in bil je skoro izvoljen za governerja. Ako bi zmagal, bi beda v Californiji še prav tako kraljevala v revnih plasteh, kakor danes, kajti posamezen governer, ali posamezen župan, nima boju z bedo nobena odločujoče moči. To priznava tudi newyorški župan La Guardia, ki je veliko bolj spreten radikalen politik, kakor Upton Sinclair. V New Yorku paradira po ulicah s tisoči oboževalci "father" Devine in zatrjuje, da je on odrešenik, ki bo svet z nova odrešil. Dne 1. maja je s svojimi čredami paradiral skupno s komunisti v "enotni fronti" in njegovi napisi so oznanjali novo rešitev trpečega človeštva. Vanj zaverovani črnci ga imajo res za božjega sina in "udodel-nika. Hooverjeve obljube Hoover je obljubljal dve kari v vsaki garaži in praženo pi-šče v vsaki ponvi. V letih pro-speritete so opajali lahkover-neže z oblj-jbami agenti ter jim za drag denar prodajali delnice, stavbišča, farme, hiše itd. Kljub temu se ljudstvo še ni Hitlerjevo flirtanje z Jugoslavijo in otroške igrače KADAR KRADEJO VEUAŠKI POLITIKI TEDAJ TATVINA SPLOH NI TATVINA hinavski družbi ne bo izgubil svojega pomena G Hitlerjev minister Goering Pregovor o velikih in malih tatovih v sedanji pride večkrat v Beograd, k jer —J—- - ? B " : si skuša pridobiti naklonjenost ji jugoslovanske vlade. Jevtičev || režim je temu flirtanju dokaj dostopen, posebno od kar sta i se Francija in Italija pobotali, pa se Jugoslavija boji, da utegne koncem konca ona postati 11 žrtev spri jaznenja med Parizom in Rimom. A tudi Berlin ji 11 ne prinaša drugega kakor pre-t1 varo. je Goering v imenu Hitlerja __pripeljal prestolonasledniku fiSIMBSk, Petrčku mal vlak za igračo — N« .liki j« skupina d.UUt i. nek« »o» ▼ Angliji pri vtibnnju na lja, s0 jem vstopili vanjo. Socialistom na češkem je pri proti fašizmu in obljubil, da bodo čehoslovaški komunistični gi konferenca komunistične f)os,anci socialistične ministre stranke, da si v novih okolšči-| (Nadaljevanje na 5. strani.) OOK County, ki vkljuuje Chicago in okolico, je eden največjih političnih ujtrajev, ako ne največji, v Zedinjenih državah. Vladajo ga že mnogo let demokrati. Od republikancev jih loči edino ime in pa svojstvo, da se v mestih, kakor je Chicago, laglje dalje vzdrže v političnih službah, kakor republikanci. Rešitev te uganke je — četudi se glasi nevrjetno — cerkev. V skoro vseh velikih ameriških mestih na vzhodu in osrednjem zapadu je katoliška cerkev izmed vseh drugih naj-jačja v številu vernikov in politično najvplivnejša. Dominirajo jo politične mašine demokratov. Demokratski tamanniti, ki so vladali in več ali manj še vla-Na svojem zadnjem obisku1 dajo New York, so ob enem podporniki katoliške cerkve. Demokrati v Chicagu se za glasove vedno oslanjajo na cerkve, enako v Clevelandu, kar lahko potrdita župniji na St. Clairju in v Collinwoodu ter njun katoliški dnevnik (A. D.). Demokratska stranka je vzlic svojemu dobrohotnemu predsedniku F. Rooseveltu in kljub pobožnosti svojih voditeljev v resnici stranka tatov in graftarjev, kar je bilo na ljudske stroške z dragimi preiskavami že neštetokrat dokazano. In bo dokazano še in še, dokler ne izgine kapitalizem. « Eden poslednjih »lučajev, ki vpije po odpravi tatinske uredbe, je bil pred par tedni odkrit v Chicagu. Pripetil se je čisto "po nedolžnem". Dolgoletni demokratski voditelj Robert M. Sweitzer si je zaželel v političnem uradu spremembe. Štiriindvajset let je bil okrajni klerk. Lani se je dal izvoliti za okrajnega blagajnika. Parkrat so ga demokrati kandidirali za župana, da bi porazili republikanca, ker je Sweitzer slovel za najpopularnejšega izmed vseh politikov v čikaškem okraju in v Illinoisu. Ko je bil zadnjo jesen izvoljen za okrajnega blagajnika, je vzel njegovo prejšnje mesto drug demokrat, ki pa ni naiven in si je mislil: "24 let je imel to mesto moj prednik, njegovi računi niso bili po zunanjih računarjih nikdar pregledani, prej ali slej pa se lahko zgodi, da bo uvedena preiskava, in tedaj bom jaz v kaši." Ko je tako mislil, je najel računske vešča k e in izjavil, da prevzame urad šele ko bodo gotovi s pregledovanjem računov. Ugotovili so, da manjka $414,129. Tako je pobožni Sweitzer prišel v klešče in se izmueaval na vse mogoče in nemogoče načine. Kdor je sledil dnevnim vestem, bo to potrdil. Tu ni prostora, da jih bi podrobno navajali. Sweitzer je najprvo zatrjeval, da dotični denar sploh nikomur ne spada, torej tudi nima nihče v okrajnem uradu pravice, da bi ga zahteval od njega. V drugič — vrnil bo vse do centa v par dneh. Ko so dnevi prešli, je vprašal za nov odlog in tako znova in znova. Pri tem je blufal tako naivno, da se je čuditi, kako je takim lahkoživcem mogoče ohraniti odgovorne pozicije skozi desetletja. Denarja kajpada ni vrnil. Pojasnuje, da ga je razposodil "politišnom" in pa vložil v delnice takih podvzetij, ki so se pečala z "iznajdbami", šla so vsa "fuč". Okrajnemu odboru koncem konca ni preostajalo v mučni situaciji ničesar drugega kakor Sweitzerja odstaviti, kar je sto- (Nadaljevanje na 2. strani.) Nova predloga za reguliranje dobave državljanstva in deportacij Dne 22. maja je kongresnik Kerr predložil zvezni zbornici osnutek za za?kon, ki določa na podlagi sedanjih razmer in o-kolščin. krtga in Čemu se sme deportirati. Bistvo predloge je v tem, da vsebuje veliko olajšav za priseljence, ki so prišli v to deželo nepostavno, se tu u- ROBERT M. SWEITZER postopanja niti najmanj koristi. Kerrova predloga vsebuje določbe, ki bi taka nečloveška postopanja bodisi odpravile, ali mnogim pomanjkljivostim vendarle še najboljša, kar je bilo predloženih v poslednjih letih. Dne 8. junija t. 1. je potekla izjemna postava z«» varstvo nepostavno priseljenih političnih beguncev ("Refugees Act"). Vsakdo, ki se je priselil nepostavno in je bil v stanju doka- zdaj spet podvrženi brezpogoj ni deportaciji. Edine olajšave jim nudi. Kerrova predloga, ako bo sprejeta. A. F. of L. MORA NA POLITIČNO POLJE Polom NR.A ima za posledico I mogočna predstavniki ameriške ponovno nižanje mezde in dalj-šanje delavnika. Statistični biro Ameriške delavske federacije je ugotovil, da so se priložnosti vsled razveljavljenja NRA poslužili delodajalci v o-krog 45 industrijah. Povečali so delavnik za 10, 12 in celo 18 "Chamber of Commerce". Donald Richberg, ki je po odstopu Hugh Johnsona vodil NRA, je prošli teden resigni-ral, ker se mu ne zdi vredno, da bi upravljal z oskubenim ptičem. V tem položaju je eksekuti- ur na teden in pri tem odslovili, va A. F. of L. sklicala izredno tisoče "nepotrebnih" delavcev. Vlada je brez moči in kongres cinca. Poslanci se branijo spraviti na dnevni red predloge o reguliranju odnošajev med delavci in delodajalci, o skrajšanju delavnika in druge »lične, ker so VVashington poplavili lobtoti lokalnih trgovskih in industrijskih zbornic in pa sejo, kajti unijam preti nova splošna ofenziva v času, ko so si komaj za silo opomogle. Predstavniki nnij so razpravljali o kritični situaciji in dru/? za drugim ponavljali, da bo delavstvo moralo bolj odločno poseči v politiko, drugače se kon-gresniki in poslanci v legislatu-irah za zahteve unij ne bodo dosti zmenili, kar je naravno. Eksekutiva seveda ni še za ustanovitev delavske stranke, panjo v prid revidiranja ustave. Kakor jo reakcionarno vrhovno sodišče zdaj tolmači, je ampak za bolj odločno Izvaja-i socialna zakonodaja v nji ne-nje svojega vpliva v volilnih mogoča. kampanjah in za pritisk na kongre?, da še ne bo toliko obotavljal in odrival predloge, ako so v prid delavstva. Unijsko delavstvo uvideva, Socialistična stranka se bavi tudi s sugestijami za sklicanje novega kontinentalnega kongresa v VVashington, ki se lx) . .. vršil bržkone v jeseni. S sode- tk je sam, or^anaaclj« brez , jem y • ,ahko politične zaslombe nezadostna. Temu spoznanju mori slediti dodatno spoznanje, da se na "prijatelje delavcev" med demokrati in republikanci ni za- meni v ogromno zborovanje, ki ga tudi kapitalistična javnost ne bo mojrla ignorirata. Unije bi teh neprilik danes našati, zato je delavstvu potre- imele, če bi bile svarila sobna resnična delavska stranka, cialistov že pred leti upoštevale. Ampak boljše pozno, kakor . Odborniki unij in socialisti se bavijo s pripravami za kam- nikoli, pravi pregovor. V K EM OG A 11.11 1» II i: II O V O BORBO £A SVOJI; PISAV 14 l< Glasilo Progresivnih rudarjev proti stavki Dne 16. junija poteče rok Toda ako ne bo drugega i z ho-stare pogodbe med U. M. W. da, bodo stavkali. ti atavki j^jeno ,aaiIo The tuma, je stavka neizogibna in . m:— i __.. . . _ .... r» rrogressive Miner z dne 31. J° i\fe i ™»j> prin.ia n. prvi ,tr»ni tri- pre£. jo lahko kongre., .ko kolon,ko p0r0ii,0( ki Uira .prejme predlogo «. reguhr.- , pr,nehanj|] z de|om T„. nje te industrije, se najlaglje___• . .__ ' . . » gedija dualnega umonizma je p. druibe ..me, .ko pn.t.ne- č„daIje bo|j o£itna if) ,mo. ,o v n.celo, d. je bolj.e Pn- jj v |||inoi>u _ ki bi|i znati nepretirane r.anteve pre-1 . - , , ^ ' avantgarda naprednega unio- mogarjev, kakor pa jih siliti v se bolj ^asje življenje. Urad unije U. M. W. zatrjuje, da vstopi v stavko nad 400,000 delavcev v premogov- nizma, so zdaj uporabljani za demoraliziranje nekdaj svoje mogočne organizacije. Vodstvo U. M. VV. zatrjuje, niški industriji. Unija si je ne da so premogarji pod njenim želi, niti premogarji, ker so v okriljem dobro organizirani in stavkah že nepopisno trpeli, da so prepričani v zma?o. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTV^. IZHAJA VSAKO SREDO. _lwl»j« Jugoslovanska Delavska Ti*ovna Druiba, Cbtcagp, |1|. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedi^jemh državah za c«lo leto $6.00; sa pol leta J1.75j četrt leta $i.00. Inoiematvo: za culo leto $3.50; aa pol -k>ta $2.00. Vai rokopisi in oglasi »orajo biti v našem uratVi najpozneje do pundcljku popoldne za priobciuv v aetilki u k. i za ABE3INIJA SE "0B0R02UJE 99 PROLETAREC fufclialujd every Wedm'.sday by tbf Vugoslav Worfcn»en'» Publishinic Ce., Int. Estalbliahcd 1006. Mfctf............................ Frank Zaiti z. Business Manajrer.................('bari««* Pogorelec. As&i.stant Hu«ineft.s Manajter,............J . Ud JUk Jr. SUBSCTU**TU)tt lUT^S: United States: One Year $3.00; 81x Months $1.75; Three Months $1 00. Forelgn Oountries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 3639 WEST 26TH STREET . CHICAGO, ILL. Telephoae: IOC|CWOX 2914. —. Mussolini je poaval pod oroaje nad milijnn nmi ia fantkov, da varuje ''interese Italije" v — Afriki. ICar koče, je Abesinijo, da jo "civilizira". V resnici a* mm cede »line po njenih prirodnih zakladih is roisvitsill po-ljfb. Na meje Abesinije je poslal sa nameravano italijansko invaaijo če okrog 200,000 moa. Ker pa je v strahu, da vojna s prebivalstvom te velike »daj ia svobodne afriške dežele ne bo lahka, je aačelo na pobudo M»obrije itetijansko časopisje s kampanjo proti Angliji, H. B. Z. in program levega krila Za Hrvate v Ameriki ho konvencije Hrvatake Bratsks Z i-jednice "narodni sabor4'. Četrta njena konvencija se je pričela proštfi pondeljek v Milvvaukeeju/ Med Slovenci si deli članstvo nad pol ducata podpornih organizacij. Med Hrvati ima HBZ skoro monopol, kajti vse ostale hrvatske podporne organizacije so v primeri z njo komaj senca. Ob zaključku prošlega leta je imela nad 76,000 članov v obeh oddelkih in nad $7,000,000 imovine, številke v imovini sicer niso impresivne, vendar pa je to največja vsota, ki jo poseduje katerakoli jugoslovanska podporna organizacija. HBZ preživlja veliko notranjo krizo, ki je posledica splošnih gospodarskih razmer, še veliko več pa posledica notranje situacije v Jugoslaviji. Ameriški Slovenci so se posvetili brigi za re&tev narodnostnega vprašanja na Balkanu v času avetovne M^jne ia ver*aill*ke konferejsvce. Ameriški Hrvati pa «o svojo miselnost koncentrirali na stari kraj posebno v poslednjih par letih. Dočim &o ameriški Slovenci prepustili stari kraj tamkajšnjim Jjudem in razmeram in se brigajo tzdaj v glavnem le za •aocialne in druge probleme v tej deželi, se ameriški Hrvati skoro izključno bavijo z Jugoslavijo, katere večinoma ne priznavajo, pač pa samostojno Hrvatsko in razbitje Jugoslavije. V normalnih okolačinah se bi morala konvencija HBZ ukvarjati predvsem s svojimi težkočami in si graditi pogoje za iavojo varnost v bodočnosti. Ampak starokrajska "politika0 je poiti&nila koristi hrvatskega delavstva v Zed. državah na stran m uprega njegovo miselnost in njegovo energijo v boju proti režimu v Beogradu, ki davi staro, slavno hrvatsko domovino! 'To so notke, na katere igrajo dandanašnji hrvatski "domoljubi", "politični", gromovniki, odborniki HBZ in z njimi ae v tej. -demagogieni gonji kosajo tudi hrvatski komunisti. Kdor se spominja govorov komunbitičnih prvakov v letih 1919-24 in njihove taktike, pa jo primerja z današnjo, bo spoznal brez truda, da je razlika med eno kot drugo več kakor pa razlika med dnevom in nočjo. V HBZ delujejo komunisti že precej let kot organizacija v organizaciji. Združeni so v takozvanem "levem krilu", katero ima za svoje glasilo "Borbenega Zajedničara". izdajajo in urejujejo .ga isti ljudje, kakor "Radnika". V izdaji z dne 31. maja je ta komaniatični "Borbeni Za-j^dcičar" predlagal "enotno fronto" vsem delegatom, ki bi aprejeli sledeči program: I.) Skupna izjava na konvenciji proti velikosrbski diktaturi v Jugoslaviji in »proti hrvatskim fašističnim organizacijam, katerih vodja je dr. Ante Pavelič, danes pod komando Musso-linija. 2.) Izkl j učenje iz glavnega odbora vseh tistih članov, katerim se dokaže, da so krivi današnjih homatij in nepravilnosti *r HBZ. 3.) Borba za čimširšo demokracijo v Zajednici, ki bi dala članstvu vrhovno moč v vseh vprašanjih in svobodo, da lahko na .svojih sejah razpravlja o življenskih in drugih problemih splošnega značaja. 4.) Uvedba čimlboljšega gospodarstva in briga za zavarovanje starih in siromašnih članov. - Poletg teh je še par drugih točk v programu levega krila, ki so neznatne reformistične vrednosti. Za enega glavnih pogojev za enotno fronto vseh opozicio-nalnih skupin na konvenciji predlaga levo krilo odstranitev sedanjega urednika "Zajedničara" Petraka in na njegovo mestr-je predlagalo Don Niko Grškovic*. Don Niko Grškovič je med vojno deloval za tako Jugoslavijo, kakršna je danes. Ivan Možina je večkrat pripovedoval, da je Don Niko bodisi iz svoje iniciative ali »pa na pobudo drugih kraljevašev zelo deloval, da se bi Etbina Kristana interniralo. Preskrbljene so bile že vse potrebne listine—-treba je bilo le še nekoga izmed .vodilnih -članov v kraljevaškem taboru, ki jih bi podpisal — tu pa se je njihov pogaim nehal. ^ Don Niko Grškovič je torej deloval za tako Jugoslavijo, kakršno si je zamislil Nikola Pašič v krfski deklaraciji. Zdaj pa filirta z ""levim krilom" v vadljanju za mandate in se združuje z njim v izjavi proti "velikosrbski diktaturi". Ko so slovenski socialisti med vojno svarili hrvatske radi-kalce in pristaše krfske deklaracije, da kopljejo s svojo taktiko struge v politiko srbofilov, so jih eni kqt dru*ri zmerjali z izdajalci. Vzelo je okrog 17 let, predno so spoznali svojo zmoto, in še danes ne vedo, da so se takrat motili, pač pa domnevajo, da jih je "velikosrbska diktatura" prevarila. Glede Pavelrča je pisal Radnik še celo po atentatu vse bolj simpatično, kakor pa zdaj v Borbenem Zajedničaru, dasi smo jim zagotavljali, da ni on drugega kakor agent Mussolinijevc j vnanje politike. Ampak dokler tatu ne dokažeš, da jetat, ni tat. Po tem pravilu se je ravnalo levo krilo, zdaj pa se umiva s tako nerodno izjavo. ** _ JL 4 Zahteva za demokracijo v Zajednici je na mestu, dasi ni posebno iskrena. Zahteva jo namreč skupina, ki je bila vsled uvoje manjšinske pozicije v marsičem ovirana. Ampak ali bi postopala ona drugače, ako dobi vodstvo? Tti ima priliko demonstrirati svojo iskrenost. Zagovorniki demokracije verujejo v svobodo izražanja ne samo zase, ampak za člane vseh skupin. Najvažnejši problem HBZ ni hoj proti režimu v Beogradu, ampak ekonomsko vprašanje Zaiednice, od katere zavisi njena bodočnost, neglede kaj se godi v Jugoslaviji. Levo krilo mu ni daloipažnje, ampak ga odpravilo s frazami o ddbrem gospodarstvu in z obljubami, kakršnih HftZ brez povečanja asesmentov nebo mogla izpolniti. Na konvenciji 1. 1921 v Pittsburghu je nad N13Z (dane^ stranke (komunisti in »ociali-HBZ) zavladalo takozvano levo krilo in dobilo skoro vse važ-sti) so dobili skupaj približno Nas "metropolski ringelšpil" Cleveland, O. — Ko prebiram Proletarca, vidim, kako nam z raznih strani svetujejo, k akt) naj pomnožimo svoje vrste. Kako velike bi morale biti? Mnogi m dijo, da ne znamo mer ti, ali pa, da smo preleni, dali posku-ili, Amptik kakor drugod, smo tu li lu že imeti velike vr te in visoka števila/ ampak le za kratko dob i. če pa l>i imeli mi vla I o. kakor j > i majo. Pa naj le go.uriin naj k* kimajo. V "ringeUpil" me ne bodo pripravili. Frank Barbic. V metropoli je vedno tako, da se zaženemo, potem nekaj časa držinu in uato odnehamou Ta pusti, ker je ta in ta nekaj rekel, ali ker se mu ni djpaJIj to in to. Drugi je pustil, ker je ta zraven. Tako gre. Zdaj ano le narod, ki hoče naše igrč in naše krasne pc«m:. ;Saj pojeifto kot kanarčki, ako dobimo "t.iji foter". Tu li jaz sem bil povati-Ijen na prist p h kuhat društvu, ker je v njemu nekd«, ki zmerom govori, di u Ji ya ki- nejše mandate. Po neprevidnosti komuniatov, ki so bili v tistih letih silovito nespretni, so se jim ureiniki "Zajedničara" odt jjiii in prav tako tudi odborniki. Konservativci in šovinisti so prišli spet v ospredje. Danes jih hoče levo krilo znova izriniti, toda ne z načelnim proletarskim bojem, ampak v tekmovanju s šovinističnimi gesli, z obljubami o samostojni Hrvatski in pa s kompromisnim me-ietarenjem za mandate. Socialisti v SNPJ ne v nobeni drugi podporni organizaciji niso bili nikdar niti z daleč toliko oportunisticni, kakor je dane levo. krilo v HBZ, ki pozablja, da je prva in najvažnejša i )čka ju, se nahajajo najbogatejši HI m mf svinčeni rudniki. To rudniško razredni boj v tej deželi, v kateri se njeni člani mučijo za ob- i okrožje sega v tri države, to je, stanek, ne pa vprašanje zemljevida na Balkanu. Ameriški v ^el okraja Cherokee v Kan- j socialistični Hrvati lahko v borbi za delavske koristi v tej deželi veliko sto-1 *asu, u okolico Picher v Okla- ima Mussolini, ali sovjeti, bi na-5e vrste zlahka povečali, če ne drugače, pa s kampanjo za večanje rojstev, da bi se ro lilo čimveč novih socialistov. Ker pa «e ne kretamo v taki obsiž-nosti, n'mamo uspeha, pa če ii tako kažemo na napake, kajti ljudje se rajše sučejo okrog napak kot pa, da jih (Ui skuhali izravnati. Nas ringelspil se poslednje čase vrti največ okrog malčkov. Naši narodni m ožje jim hočejo pokazati, kaj smo bili mi. Znali smo in znamo čitati čitanke, peti naprej in počez, "cvik" in bas! Znali smo se sukati na„"ajnc'\ polke, "pok-Aotiš", "siben šrit", "štajariš" in vrag veji kaj še v*e. V vse to hočemo zainteresirati naŠ2 maMke. Ko bodo dorasli, nam bodo povedali, da smodili veliki cfp-ci, kajti s takim poukom si ne morejo kupiti niti skoijice kruha; niti si bi ga ne mogli služiti s takim znanjem. Ker jih ne učimo, kaj so njihove pravice v življenju, bodo, ko dorastejo, prav v tako težavnem položaju pri iskanju ; zaslužka, kakor današnji lju-V okolici Joplina. v Misaouri- dje, pa čeprav so demokratje. Mar mislite, da bi se izplačalo pregovarjati našim narodnim možem, da naj pristopijo v klub? Smatram, fiji, Ceaki im Svedaki, č«a, da oboroaujejo afriške barbare. Slika »ori predstavlja, kako Abesinci odnašajo im-partiraao municijo v svoja skladišča. Italija aabteva, da ae ves dovoa blaga v Abesinijo, ki bi utegnilo »lu*iti vojr m nemenom, ustavi. Samo nji naj bo dovoljeno, da napolni municijska skladišča, ki jih je agradila ob meji Abtuaijc, seveda "samo saradi varnosti pred provoka-b v ni asi barbari/* " cer v številu mandatov oslabljene, toda so š • vedno v znatni večini in vlada je ostala v njihovih rokah. IZ KANSASA re, toda ne prej, da svojo mentaliteto preselijo iz starega kraja v deželo, v kateri žive. "Progressive Miner" in Norman Thomas Glasilo progresivnih rudarjev "The Progressive Miner" se zelo rado obreguje ob socialiste, četudi so baš socialisti dali tej uniji v njenem početku veliko več kot pa samo moralno oporo. Kazsodni sodrugi so jih sicer svarili, dobro vedoč, da to ni ni-kaka progresivna unija v socialističnem pomenu besede, ampak Je konkurenčna skupina Levvisovi U. M. W. of A. Največkrat je v Progressive Minerju postavljen pred zid Norman Thomas. V izdaji z dne 31. maja piše v uredniškem članku o njemu med drugim sledeče: "Zbogom, Huey. — Norman Thomas, Don Kišot in /en^-ralni braniteJj internacionalizma ter newyorškega socializma., ni zmogel uničiti fathra Coughlina in drugih, ki so se lotili pravičnega boja. da newdealskim fanatikom preprečijo potlačiti Ameriko v žrelo komunizma menjalcev denarja, zdaj pa naznanja, da je najel samega sebe za uničenje Huey Longa . . ." V tem tonu je pisan ves članek, ki brez ovinkov izraža &vo-je simpatije fašističnima demagogoma "fathru" Coughlinu in "kingfišu" Huey Longu. Illinoiski premogarji so si torej s takim glasilom slabo prebrali. homi in v okolico Joplina v Mo. Važna konferenca in prireditev 23. junija v Bridgeportu Bridgeport, Chicu — NUA je razveljavljena in go. pj lan* j življenje te dežele je tam kakor je bilo poj Hoovrom. Aji so delavci z NKA kaj izjubuir In kaj čaka 'premjgarjc? Ali je predloga, ki določa slabD.zi-ranje premogovniške industrije, koristna *wmo dru/.bam, ali tudi premogarjem in njihovi uniji? Dalje — ali moremo v naselbinah v vzhodnem Ohiu naie aktivnosti v čem povečati in izboljšati ? To so nekatera izmed vprašanj, ki pridejo v eni ali drugi obliki pred zastopnike kluoov JSZ in društev Prjsvetne matice v nedeljo 23. junija. Zborovanje bo v druševeni dvorani v Boydsvillu in se prične ob 10. dopoldne. Takoj popoldne pa bomo imeli v Guna parku blizu dvorane piknik, ki bo ob enem slavje 30-letnice Proletarca. Glavni govornik bo John Terčelj. Sodrugi, sodružice in somišljeniki v vzhodnem Ohiu, da ne. Dobili bi jih mnago, ako W. Va„ in v bližnjih naselbi-bi jim plačevali vsaj po $3] nah v Pa., pridite v nedeljo 28. V okrožju kakih 50 milj je nad dnevno, in če se bi seje vršile pri polnih sodih, zraven pa bi servirali cigarete, cigare, kranjske klobase itd. Pa kvartanje bi j renče, moralo biti na dnevnem redu! sto malih rudnikov, ki zaposlu jejo v normalnih časih okrog pet tisoč delavcev. Prvič v 65. letih, od kar se je razvila ta industrija, se je pred dober mesec dni pojavila stoodostotna stavka. Organizirala se je pod | Kazen je izobčenje. Kdor ima vodstvom A. F. of L. Rudarji |pri nas "beer gar len" mora zahtevajo priznanje unije, zvi-j imeti tudi "balin-garden". sanje plače ter izboljšanje »plo- Nekaj je tudi takih rojakov, junija v Bridgeport v čimveč-jem številu! Joseph Snoy, tajnik Konfe- in balincanje. Zabavljati proti Enotna delavska akcija tem stvarem je prepovedano.! v Kanadi ALI SE ČEH0SL0VAŠKA BLIŽA RAZPADU ALI FAŠIZMU? snih delovnih razmer. Glavni stan unije je v Joplinu. Toda že po par tednih stavke, se je pojavilo gibanje za stavkokaštvo. Tisti, ki so bili pri volji stavko-kadti so se "organizirali" v "kompanijski uniji", katero sami javno nazivajo "strike break-ers union". V Oklahomi je go-verner poslal nad stavkarje milico, da 'protektira lastnino", v resnici za protekcijo sketbov. Iz raznih poročil je spoznati, da se je res pričelo z obratom v Oklahomi, seveda pod kompa-n i jako unijo, pa tudi par rudni- ki ti na prigovarjanje za socialistični k!u'b povedo, da so komunisti. Ko jih potiplješ za dokaz, priznajo, da niso člani, ker je treba, tudi pri komunistih plačevati članarino. H komuni- Kanadski socialisti, laboriti in liberalne farmarske organizacije so za svojo ipolitično akcijo združeni v stranki, ki jo imenujejo Cooperative Com-monwealth Federation. Za prihodnje volitve se ji je pridružilo iie več skupin in pridruže-nje so v obliki "enotne fronte' stom se prištevajo, ker komuni- ponudili tudi komunisti, ki pa zem (bolj odobravajo, o sociali-1ga je federacija odklonila iz zmu pa so slišali že v starem razloga, da je za enotnost v kraju. Socialisti se tudi premalo pridušajo, dočim se komunisti veliko bolj2 kar je dokaz večje revolucionarnosti. Včasi pa nas imajo vseeno radi. na primer ka lar imajo priredbe. Ko smo jo imeli mi. kov v okraju Cherokee v Kan- ni bilo o„d gotovih škrjančkov čehoslovaška republika je od vseh strani ograjena z deželami, ki so napol, ali pa popolnoma fašistične (Nemčija, O-grska, Avstrija, Poljska). Zato so že pred letom prerokovali, da vzlic svojim demokratičnim tradicijam ne bo zmogla vztrajati in bo pod pritiskom sovražnih sil ali razpadla, ali pa si jo osvoji češki fašizem, ki jo bo skušal s pomočjo kake tuje sile obvarovati pred razpadom. Nasprotno zatrjujejo zagovorniki demokracije, da ima demokratično vladana čehoslovaška več prilike za simpatije v mednarodnem svetu, kakor pa če bi imela fašistično vlado^ V takih in sličnih ugibanjih je vwa češka in splošna evropska javnost napeto pričakovala izida volitev v češki parlament, ki so se vršile dne 19. maja. -■Presenetile so marsikoga zaradi poraza nemških demokratskih in delavskih strank in vsled silnega zamaha, ki ga je dobila na češkem nova nemška nacijska stranka, zvana južno-germanska fronta, ki je dobila izmed vseh največje število glasov, z mandati pa je na drugem mestu. Poley nemških fašistov, ki so dobili 44 mandatov, so jih dobili čfški fašisti šest. Delavske 2,200,0000 glasov/ Mandatov imajo: nemški fašisti, 44; češkoslovaški agrarci, 45; češki socialni demokrati, 39; nemški socialni demokrati 12; komunisti, 80; češkoslovaški narodni socialisti, 29; češkoslovaška ljudska stranka, 22; nemški agrarci, 5; nemška krščansko-soc. ljudska stranka, 6; Hlinkov slovaški blok, 22; Kramarjev^tribrnyjev blok, 17; češki fašisti, 6; češkoslovaška obrtna stranka, 17; madžarske skupine, 9; ostali man-dait pripadajo manjšim skupinam. Kljub izigufbam nemških socialistov so socialisti v parla- rtiisu je obnovilo obrat pod varstvom milice, ki jo je poslal kansaški governer Langdon. Med skebi in piketi ae dogajajo pretepi in prišlo je tudi do ne-.nitinov, ki jih je izzvala strategija kom pa ni j in oblast. V naši slovenski javnosti se je vsa ta leta o teh rudnikih zelo malo culo. Slovenci so se jih ogbali, ker so ves čas vladale v njih prave suženjske razmere. Rudniki so mokri in delo v njih nevarno. Joplin je 30 milj jugovzhodno od Pittsburškega premogovniškega okrožja. Dasi so šli kansaški rudarji skozi številne, dolgotrajne stavke, je vendar malokdaj šel kateri pogledat za delom v te svinčene rudnike. V času zadnje vojne so obratovali s polno paro. Več let potem pa je bil obrat večinoma v zastoju. Zadnje čase so zopet prejeli večja naročila, nikogar, razen dveh. Nekateri so se bali, da ne pridejo v nebesa, »če nas p ose ti jo, pa so proglasili bojkot. Pa je šlo vseeno allnght, kajti mi se ne ustrašimo pretenj. Včasi vidimo naše, ki jim pomagajo delati. praksi potrebna iskrenost in enakost namenov ter ciljev. Komunisti pa so nesprejemljivi zaradi svoje taktike in neiskrenosti v svojih ponudbah. Federalni delavci Zvezna vlada ima na pošti in v drugih svojih obratih uposle-nih 684,918 delavcev. Tu niso vključeni vladni delavci na zveznih sodiščih, ne vojaki in ne klerki lcgislativnega oddelka. mentu Ae vedno največja skupi- _______ __________ na. češkoslovaška soc. stranka j znak pripravljanja na prihod-je v glasovih na-predova^la, toda i njo vojno. Delavci so smatrali izgubila je en mandat. NemAki | sedanji čas ugoden za stavko, socialisti so jih izgubili 9. Komunisti so si ohranili prejšnje število. Nazadovale so posebno nemške liberalne stranke, katerim so odvzeli mandate naci-ji, češki narodni socialisti so izgubili 4 mandate, češkoslovaška ljudska stranka jih ima zdaj 3 manj, nemški agrarci so jih izgubili 7, nemški krščanski socialci jih imajo 5 manj, Hlin-kov iilovaški blok, ki je nasproten vladi v Pragi, pa je pridobil 8 mandate. Stranke, ki so tvorile do teh volitev koalicijsko vlado, so »i- toda kot vse kaže, se tistih krajev še vedno drži staro proklet-stvo, kuga stavkokaštva. 2e veliko let pred vojno je bilo okrožje Joplina znano daleč po zapadu kot vir stavko-kazov, od koder so jih kompa-nije dobivale cele vlake za časa stavk. V kolikor je piscu znano, Slovenci niso delali in ne se naseljevali v to okrožje. Pač pa je tam svoječasno delalo precej Dalmatincev. Joplin je bil znan kot "way open" ves čas prohibin SLIKA IZ UPORA NA FILIPINIH PREGLED 2E OBJAVLJENE VSEBINE V čakalnici avoe je bil kot inštruktor prestradal skozi gimnazijo, kako naj bi me bil on pripravil za življenje, za bodočnost, ki jo je zidal moj oče zame? Kaj je neki vedel o bogastvu, kakor da ga je sovražil? Vsak dan mi je pomolil pod nos skopost mojega očeta, ki mu je za pičlo nagradico kradel čas. Svojo lastno delavnost je postavljal nasproti mojemu brezskrbnemu življenju, pretepal me je — da bi stresel svojo jezo do tiste sorte ljudi, ki ji tako nezasluženo dobro gre, kakor njemu nezasluženo slabo." Landau je za hip umolknil, zajel sapo in zakričal s triumfirajočim posmehom: "Saj to je tisto fantastično! »Prav tisti možje, ki ne marajo slišati niti besede o mirni vravnavi socialnih razlik, prav najbolj zagrizeni, najbolj nespravljivi izročajo »voje otroke vpl»vu iz sovražnega tabora! Misliš, da bi lahko tudi narobe kdo od parfumiranih smrkavcev koga vzigojil, in da bi vendar služil svoj kruh kot pošten mesar? Figo!... Ko že govoriva o tem: vidiš, da je miza pogrnjena za dva, da pričakujem gosta. Takoj bi ti lahko postregel s primerom, kako.. ." Justičnemu svetniku ni bilo nič do tega, da bi še kaj zvedel o oedago&kih nazorih svojega svaka. Brez kakršnegakoli obzira do doktor-jeve razvnetosti je vskočil v sredo začetega stavka: "Seveda sem tvoje priprave že zdavnaj opazil in me veseli, da bom lahko potolažil svojo ženo, češ, da ne bo njen brat prebil svetega večera ne v žalostni osamljenosti ne med jetičnimi »proletarskimi otroki ali «v kakorkoli neprijetni okolici. Iz svojih študentovskih časov vem, da utegnejo biti takfeni nelegitimni družinski prazniki zelo prikupni. A če ne bi vendarle storil bolje, da bi bil svojo ljubico že popoldne obdaroval, da bi lahko preživel večer s svojim sivolasim očetom, to je seveda dru*ga stvar." iDoktor se je trudil, da bi zadel isti, sladko posmehljivi ton: „Zelo žal mi je, da te moram razočarati! Moj gost je moškega spola in delavec, kajpak niti jetičen niti v otroških letih, odrasel tovarniški monter, ne mnogo mlajši od tebe in mene." "škoda, zelo škoda!" je vrgel justični svetnik čez rame nazaj; že je držal kljuko v roki. "Kakšno ljubezensko razmerje bi bilo vendarle še opravičljivo. Da pa kdo tujemu delavcu na ljubo odbije snidenje s svojim očetom, ki mu morda ni več usojeno mnogo božičnih večerov: za moje preproste, normalne možgane, ki ne morejo slediti visokemu poletu tvojih človeštvo osrečujočih idej..." To pot je doktor izbruhnil 'brezobzirno v sredo stavka s svojim posmehom: "Prav za prav bi moral ravno ti bolje kakor kdo drugi razumeti, da želim svoj čas in svojo osebo kar molgoče dobro plasirati. Saj drugače nisi proti koristni naložbi vseh danih zmožnosti. Pri vas bi jaz samo motil mir in red." Ta ubogi mehanik nima nikogar na svetu, nikjer ni doma, ker je izkoreninjen, izprijen siromak, kakor sem jaz izprijen bogatin. Zanj sem.. "Prosim, prosim! Dobro zabavo želim. Po mojem neodločujočem mnenju ibi bil s skromnim darilom v denarju, ki bi ga tvoj prijatelj ali varovanec zapil s kakšno brhko sodružico, vsekakor bolje storil. Vobče pa je za neizo-bražence bolj mučno kakor pa... Toda to veš ti kajpak bolje! Saj si strokovnjak in poznaš duševne potrebe delavcev. .." "Kakor poznam duševne potrebe zanemarjenih otrok!" je izpopolnil Landau hripavo. Izzivajočega posmehovanja ni mogel več prenašati: "Tudi vaši otroci žive v družbi ljudi, ki so doma v okolici mojega mehanika. Pazi se! Otroci se pogosto vržejo bolj po stricih in tetah kakor po starših. 2al bi mi bilo za tvojega Friedla, če bi. . ." (Dalje prihodnjič.) AKO ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami naročili\ je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi Jist, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. M«wc« maja so t« dogodili na Filipinih izgredi, v katerih to demonstranti zahtevali takojšnjo osvoboditev izpod nadvlade Zed. držav. Na sliki jo vrsta trupel upornikov, ki so padli ▼ tem boju. Zmagala j« policija, kajti vm prilika za premoč so bile na njeni strani. Frank Novak: INPRECOR IN ENOTNA FRONTA (Nadaljevanje.) Nadalje v istem članku: V istem času pa je opaziti še drug nevaren pojav: Pod vplivom naraščajočeiga fašizma, bliža-nju vojne in vidnega slabšanja razmer, se delavske mase v ta-kozvanih demokratičnih deželah vsled pomanjkljivega delovanja komunističnih strank, revolucionarnih strokovnih in drugih revolucionarnih masnih organizacij ponovno izročajo v roke social-fašistov. Tako na primer za časa municipalnih volitev v Angliji, kjer je delavska stranka pridobila 292 sedežev na stroške konservativcev. Pri državnozborskih volitvah v Norvežki je dobila delavska stranka 69 sedežev v parlamentu. V kantonskih volitvah v Ženevi je bilo oddanih za socialdemokrate 46 odstotkov glasov. V Ameriki pa se delavstvo priključuje nazadnjaški Ameriški delavski federaciji. V Franciji. V drugem članku je priobče-na jeremijada o položaju v Franciji. Predvsem je navedeno število članov kom. in socialistične stranke v od leta 1920 in deloma do 1032 v sledeči tabeli: Soc. stranka K. stranka . članov članov 1920 (za časa razk.) 179.800 ....... 1921 (po razkolu) 50,450 110.000 1931 130,900 29,415 1923 137,700 32,000 • l.a-i. ----- • Glede volitev leta 1928 so navedene sledeče številke: Za socialistično stranko je bilo -oddanih 1,698,084 glasov, za komunistično 1,063,093 glasov. Pri volitvah leta 1932: Za socialiste 1,964,084 glasov, za komuniste ipa 795,630 glasov. Tem številkam sledi običaj« na jeremijada, ki končava s sledečim mazilom za enotno fronto: To naraščanje socialistične stranke in reformističnih strokovnih organizacij se odigrava v Času stalnega slabšanja položaja delovnega ljudstva, v času, ko socialisti in birokrati strokovnih organizacij odprto delujejo v vladni ofenzivi za znižanje življenskega standarda francoskega delavstva. — Kar priča, da so francoski delavci silno nevedni in takorekoč slepi. (Opom. prev.) Potem se nadaljuje s kritiziranjem pomanjkljivosti revolucionarne akcije v strokovnih organizacijah, katere so v o-gromni večini pod vodstvom socialistov in delavske internacio-nale. V splošnem pa se v tej kritiki odprto priznava slede- če: Vodstvo Tretje internacio-nale nalaga voditeljem komunističnih strank organiziranje velikih stavk v temeljnih in tudi v manjših industrijah. Ne oziraje se na položaj, na možnosti zmage in uspehov, se delavstvo potoni hujskajočih govorov in velikih obljub pridobi za stavko, katere temeljni namen ni taka zmaga, temveč predvsem odtegnitev tega delavstva od socialistične stranke in Amsterdamske strokovne in-ternacionale (socialistične). Toda »poročila vseh zastopnikov kom. strank priznavajo, da je taka taktika v večini slučajev vodila do razočaranja, kar se najjasneje razvidi iz prej o-menjenega priznanja, da se je po takih stavkah in bojih razočarano delavstvo pridružilo fašistom ali pa je ostalo popolnoma izven vsake delavske organizacije. To je torej jasna slika komunističnega delovanja za enotno fronto — razdor, polglo-bitev nezaupnosti in direktno izigravanje delavstva v roke fašizma. .. (Dalje prihodnjič.) Važnost unije Cicero, III. — V petek 31. maja smo v dvorani SNPJ slišali predavanje s. Fr. česna iz Detroita. Udeležba je bila obilna. Vsakemu, ki ga ni prišel poslušati, je lahko žal. Dne 4. junija pa smo na seji unije klobučarskih delavk poslušali Mary Sakoni, ki je bila poslana v Detroit, da organizira delavce in delavke v klobu-čarski obrti. Izvajala je, kako nizko so plačani in v kakšnih razmerah so primorani delati. Tovarnarji — pet po številu — so zedinjeni in složno odbijajo prizadevanje za organiziranje svojih delavcev. Rekla je: "Vi v Chicagu si ne morete niti predstavljati, pod kakšnimi žalostnimi pogoji *o prisiljeni delati ti ljudje v Detroitu. Ako bi videli, kakor sem videla jaz, bi se šele zavedali, kaj ste pridobili s svojo unijo. Zato pravim, varujte in utrjujte jo." Odšla je spet v Detroit z na-do, da nam v drugič prinese od tam bolj vesela poročila o poteku organiziranja. Kristina Turpin. NA OBISKU V CHICAGU Detroit, Mich. — Bilo je krasno pomladansko jutro, ko sem se vsedel na vlak, da se odpeljem v Chicago na obisk in predavanje. Fantom v klubu št. 1 JSZ sem se rad odzval, k last i ker je preteklo že mncu/o let odkar sem bil zadnjič v tem mestu. Vožnja proti Chicagirje tipično ameriška, brez posebnih zanimivosti. Prva postaja je Ann Arbor, kjer je univerza s slovečo medicinsko fakulteto, kamor zahajajo bolniki iz vseh držav. Vlak drvi dalje. Zemlja postaja peščena in močvirnata — vrstijo se reke in mala jezera, katerih je v državi Mi-chigan baje nad štiritisoč. V o-kolici Battle Creeka je zemlja rodovitnejša, toda še vedno mokra, zato jo vlada osuseva. Od Kalamazoo dalje se nahajajo ogromni kompleksi vinske trte. Scenerija je tod okoli romantična — dičijo jo deviški gozdovi, posejani sempatja z ljubkimi farmami. • Sopotniki \ vlaku so silno suhoparni. Nekdo se ukvarja s križanko. 'Zopet drugi, oči vidno pastor, pridno čita The Christian Science. Monotono atmosfero prekineta včasih le dve dijakinji, ki se tam v kotu skrivnostno hihitate. Po petur-ni vožnji smo \ Gary, Ind., ki pa iz vlaka nt' izgleda nic kaj privlačno mesto. Spomin mi u-haja nazaj do 1. HH)7, ko sem tudi ja^Upomagal graditi prve temelje,\jer se danes nahajajo ogromne jeklarne — pekel na zemlji, še eno uro in pred nami se pojavi celo morje hiš in labirinti ulic — in že smo v Chicagu. Bil je Spominski dan. Dež je nalahno rosil, ko sem dospel s taksijem k Justinu Zajcu, tajniku kluba št. 1 JSZ. Na njegovo prigovarjanje sem se kar pri njem utaboril in — ni mi žal, kajti oba z ženo sta družabna in gostoljubna—ona pa še posebej izborna kuharica. čikaški Slovenci so raztreseni po mestu kot detroitski. Kompaktno so naseljeni le okoli 22. ceste, kjer se nahaja cerkev. Napredni element je naseljen na zapadni strani, med Čehi, ki tvorijo v dotični prijazni okolici mesto zase. Hiše so v Chicagi vsled mestne ordinan-ce v ogromni večini zidane. Druigi dan sem pričel z obiski. Prva pot je bila v uredništvo Proletarca, kjer sem se sestal z urednikom F. Zaitzom in u-pravnikom Ch. Pogorelcem. U-rednik angleške sekcije Johnny Rak se je pa tedaj ravno nahajal v Penni, kjer ga je zadela Amorjeva pušičica in ga zvezala z znano voditeljico naše mladine, sodružico Frances Lan-gerholc. Moje iskrene čestitke! Zatem sem obiskal glavni urad SNPJ. Popoldne jo pa mahnem v družbi z Oskarjem Godino po mestu. Ustaviva se pred Me-štrovičevimi Indijanci, ki so v resnici mojstersko delo. Drugo čudo je Fieldov muzej z ogromno zbirko — vsekakor vreden štirimilijonskega mesta. Mnogo je še drugih zanimivosti, kot: umetniška galerija, sloviti vodomet, zvezdama itd. V ozadju se pa razteza krasna panorama Michigan bulvarda — toda takoj na drugem bloku pa že naletiš na siromašno ulico, ki je v ostrem kontrastu z jezersko obalo. Ogledava si še Al Caponejev dom, ter mimogrede staro semenišče s katedralo, o kateri krožijo bajke, da se je po "božji previdnosti" ohranila pred'ogromnim požarom 1. 1871. Zvečer se je vršilo predavanje v dvorani SNPJ. Udeležba je bila obilna. Avdijenca inteligentna. Predsedoval je Joško Oven, ki je s svojim humorjem na mah spravil občinstvo v veselo razpoloženje. Po predavanju se je pa pričela zabava, ki je trajala pozno v noč. Tu sem srečal mnogo prijateljev ter se seznanil z novimi. Izborili fantje in pa tudi ženske — vsi aktivni bodisi v klubu, ali pa v pevskem zboru "Sava". Vzgoja kluba št. 1 je rodila blagohotne posledice -— ne samo med naseljenci, temveč tudi pri mladini. Naslednji dan obiščemo Katko Zupančičevo, avtorico mnogih novel, črtic in drugih itli....iiU.>t..i - BARETINCIC & SON ■ . Tel 147S m POGREBNI ZAVOD ■ 424 Broad Street ■ JOHNSTOWN, PA. _ ....... •_ ■ ■■■■■■■■■ B"! FENCI/S RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA \ 2609 So. Lawndale Ave. J | Chicago, III. Tal. Crawford 138.: o Pristna in okasna domača jedila o \ | Cona smerna. Postrežba točna. ] ♦ < I »»♦♦♦♦»♦■»»»♦'♦"t Notarjr Public Phone Canal 3073 Edini slov. cvetličar v Chicagu JOHN GOTTLIEB 1845 W. Cermak Rd., Chicago, III. Venci za pogrebe nate »pecialiteta ♦»»♦•»M»»»»t NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NAHODA! IISKAItVA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v slovenskem, hrvaikem. slovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi ▼ angleškem in nemikem jeziku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE t r MIIMMg IVAN KLIC AR, Ljubljana: EVROPA BREZ MIRU PO SUSI IN VIHARJIH — POVODNJI Skoro brez primera v zgodovini je razgibanost oInoSajev, kakor vlada trenutno v Ev repi. Državniki in d iplomati hite >z prestoiice v presto lic o, konferenca sledi konferenci, mreže paktov 'postajajo vedno bolj goste in nepregledne. Vsi odgovorni državniki govore o miru in ramo o miru in vendar je miru vedno manj na svetu. Zdi se, da je zavladalo med narodi zopet ozračje, polno nezaupanja, sumničenja in bojazni kakor pred 1. 11)11. Milijoni se v strahu izprašujejo, kaj bo prinesel naslednji dan. Ali se naj katastrofi gospodarske krize pridruži še večja v obliki svetovne vojne? Država, ki je v prvi vrsti povzročila nemir in splošno negotovost v Evropi, je Nemčija, kjer praznuje stari pruski duh svoje vstajenje v znaku kljukastega krrža, rabeljske sekire, paradnega koraka in omotične vzhičenosti malomeščanskih množic, ki so izgubile razsodnost. Zunanjepolitično udej-stvovanje Nemčije je čudovito v skladu z načeli, ki jih je razodel Hitler v knjigi "Mein Kampf". Na srečo človeštva, dejstva dementirajo skoro dosledno vde predpostavke, na katerih je gradil Hitler svoje načrte. Naj omenim nekatere misli iz knjige, ki je tako pomembna za razumevanje današnje nemške politike. Srednjeveška Nemčija je po-znala dve smeri prodiranja, na jug V talijo in na-slovanski vzhod. Hitlerju se zdi prvi pravec usoden za veličino Nemčije in priporoča drngega. Toda tu je na poti Rusija. Hitler njene moči ne ceni visoko, kajti izgubila je vsled revolucije svojo vodilno plast, se v rasnem oziru razkraja in je izročena židovskemu vodstvu. Glede vrednosti prejšnje caristitne vodilne plasti poznavalci ruskih razmer sicer niso istega mnenja, vendar to Hitlerja ne moti. O škodljivosti 2rdovskega vodstva se pa strinja s "Slovencem" 'ki je nedavno ravno na po l!adle2e včasih novodobni poganski miselnosti, ki jo sicer tako pobija. Hitler je torej mnenja, da Nemčija na vzhodu ne bo zadela na nepremostljive ovire. Toda Francija v svoji zlobi ne da Nemčiji prostih rok za njeno poslanstvo na vzhodu. Odgovor je jasen in ga navajam doslovno: Francijo je treba uničiti. To popolnoma zasluži, saj tudi ena greši proti rasni čistosti in postaja vedno bolj zamorska (vernegert). Naravna zaveznika proti Fianciji vidi Hitler v Angliji in Italiji. Smotrena nemška politika mora storiti vse, da jih pridobi za sroje cilje. Obračun z boljše vi-ško Rusijo potem ne bo težak, saj je industrijsko tako slabo razvita, da ne more producirati motorjev, ki bodo v bodoči motorizirani vojni odločilne važnosti. To so iglavne zunanjepolitične misli Hitlerja, ki jih seveda še podrobneje utemeljuje. Na prvi pogled Je razvidno, da ves zunanjepolitični program visi v zraku, ker so že predpostavke napačne. Vendar je knjiga "Mein Kampf" še danes biblija narodnega socializma, ki jo mora pognati vsak pravi Nemec, in zato je na mestu, da si ogledamo dejstva, ki so »prekrižala načrte "voditelja". Ko je Hitler prevzel pred dvema letoma oblast, je zunanjepolitični položaj postal takoj kritičen. Tik pred usodnimi volitvami, ki so mu dale v*o oblast v roke, je Imel v Konigs-beigu velik govor, v katerem je apeliral na nemško naci\>na-li je i>o-stalo zelo mrpeto, dobro so tukaj čutili ost. Hitlerje je ustrašil in dal pomirjevalne izjave v takem obsegu. Ko se je tako zavaroval pred presenečenji na vzhodu, se-mu je moral zdeti zunanjepolitični položaj ugoden. Računal je lahko na fašistično Italijo in v znatni meri tudi na naklonjenost Anglije, ki je v (tuhu evropskega ravnotežja v povojnih letih ponovno podprla Nemčijo proti Franciji. Da se je razmerje z Rusijo takoj poslabšalo, je bila logična posledica Hitlerjevega nastopa, ki se je proglasil za čuvarja evropske civilizacije pred nevarnostjo bpljševiama. Zato pa je bil prepričan, da ga bodo podpirali v Angliji vplivni krogi okoli petrolejskega kralja Deterdinga in časopisnega ma-gnata lorda Rothemera, ki so si itak želeli križarske vojne proti Rusiji. (Dalje prihodnjič.) Svoboda tiska v razdrapani Evropi Razen Anglije, Francije, Češke, Belgije, skandinavskih in nekaterih drugih dežel v Evropi je časopisje bodisi državni monopol, ali /pa tako pod kontrolo vlade, da je vsak opozi-cionalni tisk onemogočen. V Juoslaviji na pr. je prepovedanih nič koliko inozemskih časopisov, med njimi tudi Proletarec že od 1. 1929 naprej. Vzlic temu Jugoslavija v pogledu zatiranja svobodnega tiska ni ena izmed najslabših dežel na kontinentu, kajti kljub diktaturi dovoljuje liste, kakršni bi bili v štirih drugih važnih evropskih državah z najbolj diktatoričnimi vladami nemogoči. Vendar pa n\ora biti vsak delavski časopks v Jugoslaviji urejevan zelo oprezno, pa še ne uide dletu cenzure, ki uniči vse stavke, ki ji niso po godu. Kako diplomatično in po o-vrnkih si upa na pr. Delavska Politika agitirati za glasilo avstrijskih socialistov, vidite iz sledeče notice, ki je bila priob-čena v nji dne 29. maja: ''Arbeiter Zeitung" v Brnu Vprašanje: Ali smem naročiti časopis "Anbeiter-Zeitunff"? Odgovor: "Arbeiter Zeitung" izhaja sedaj že drupro leto po zlomu upora avstrijske sra delavstva zoper klero-fasiste, kot glasilo avstrijskih socijalistov v Brnu. List izide vsako ne-deljo v majhni obliki (&ol*kej?a zve-z-ka) na 8 straneh in na posebno tankem papirju, da jra lahko avstrijski sodrugi prejemajo v kuvertah, kot pisemsko pošto. Stane Din. 1 številka. Ta li t v Jujfoslaviji ni prepovedan, ampak je bila nedavno prepovedana le "Arbiter Zeitunjr", ki izhaja v fia-lu (Švica). "Arbeiter Zeitung" v Brnu pa se peča izključno z vprašanji avstrijskih »oCijaVstov in njihovih tlačiteljev klrrr>-fa*istov, ter njihovimi zvezami s fašistično Italijo in llabsburžani, največjimi, zgodovinskimi nasprotni-k. Jugoslovanov. V vseh časopisih vzbujajo pozornost točna poročila "Ar-beiter Zeitung:" o trajnem oboroževanju -'Avstrije, m pripravah za vrnitev Httbribor**»ov,, ki ie sedaj pr vladajo, ia po tudi kralj? "Hrvatake in Dalmacija". Proti temu načrtu se bori "Arbeiter Zeitunic" z vso silovitostjo n je torej razumljivo, da jo sedanji vla-stodržei avstrijske^ klero-faSizma brezobzirno preganjajo. J O Jugoslaviji pa je "Arbeiter Zei tung" ponovno le s simpatijami poročala, še nedavno v posebnem članku. Ni torej nobenega povoda, da s tega lista ne bi mogli naročiti in ga tudi naprej posojati. Z avstrijskimi socijalisti smo bili tudi poprej, pred zlomom njihove stranke v najboljših odnošajih, saj so oni odkrili znano afero v hirtenberAki tovarni orožja. "Arbeiter Zeitung" pa je z ozirom na skopo odmerjeni prostor tudi u-prav vzorno urejen list, pri katerem sodelujejo najboljši novinarji m pisatelji. Užitek je Žitati zlasti zgoščene majhne notice, v katerih bičajo preganjanje in okradenje delavskih pravic v Avstriji. Agitacijski fond JSZ in Proletarca V agitacij*ki fond JSZ in Proletarca, katerega namen je, da se pošlje agitatorje v naselbine, so prispevali sledeči: V. IZKAZ. Chicago, III. Klub št. 1 JSZ od prebitka SiVvestrove zabave $100; Kristina Turpin $1.50. Po $1: Frank Sodnik in Neimenovan; Vinko Loč-niškar 50c, skupaj $104.00. Friedeoa, Pa. Steve Koren 50e. Bridgeport, O. Klub ŠL 11 JSZ $5.00. Barton, O. Louis Bergant 75c; Frank Primovik 50c; Joseph Skoff 35e; po 2&c: Joseph Bergant, There-sa Skoff, Joseph' Primovik; Frank Podobnik 15c, skupaj $2.50. (Poslal Joseph Skoff.) Collinwood, O. Po 25c: Joseph Burja in Louis Kaferle; Louis Mrmolya 20c; po lOc: Joseph Novic, Anton Zorko, Jo« Cenkverkh, Joseph Ko-porc, John Sedej, A. Nadra, A. Kramar, Math Kast^lic* Joe Knaus, Andrej Kocjan, August Zivn, Frank Grichar; po 5c: Frank Može in Margaret GroAel, sku pa j $2.00. (Poslal Louis Mrmolya.) Imperial. P«. Klub Št. 31 JSZ $5; druš. st. 106 SNPJ $2; Joe Jamnik $1; po 50e: Frank Augustin, Frank Vidrich, Frank Mihel, Mary Jamnik; Joseph i ne Diskatnar 30c; po 25c: Joe Sladic, Max Zidar, Rozalija Jerman. Tony Polšak, Frank Urbas. Frank Kruhar, Louis Augustin, Jacob Zitfco, Joe Ule, John Mavsar, Frank Leban. Joe Trusnovic, Joe Jamnik, John Oodeša, Luka Kokel, Martin Go-senc, Valentin Raspet, Bartol Yerant, Frank Perpar 20c, skupaj $15.00. (Poslal Frank Augustin.) Detroit, Mich. Joseph in Anna Kla-rich $1; po 50c: Joe G-rum, Estok Menton; Raymond Travnik, J. L., Jacob Gorup;Matthew Klarich st. 40c; po 25c: Valentin Maisel, Joaeph Briški, Paul G. Steiner, Matthew Klarich ml., Tony 0'Branovic, Anton Klarich, Kathie Pctrich, Thos. Petrich, Joseph Majetic, Martin Cetinski in J. F., skupaj $6.65. (Poslal Jos. Klarich.) Nanticoke, Pa. Henrik Pečarič $1. Moon Run. Pa. Konferenca JSZ zap. Penne $40.00. Clrveland. O. Klub Št. 27 J>SZ $10. Salem, O. John Križaj 50c; po 25c: Jacob Mihevc, Frances Mihevc in Frank Kapla; Frank Kopriva lOc; Anton Karmel 5c, skupaj $1.35. (Poslal John Križaj.) Imperial, Pa. Klub Št. 31 JSZ od prebitka v kuhinji 24. marca $4.32. La Salle, II. Ktob Št. 4 JSZ $10.00. Springfield. lil. Neimenovan $2.00. Wa«k«gan, lil. Konferenca JSZ za sev. Illinois in Wis. $25.00. Skupaj v tem izkazu $229.32, prejšnji <:ekaz $306.92, skupaj KONFERENCA IN PIKNIK S SLAVJEM 30-LpTNICE "PROLETARCA" V i\EDELJO 23. JURIJA BRIDGEPORT, O. 0 m - V f GLAVNI GOVORNIK JOII\ TEKtELJ Pričetek konference ob 10. dop. v društveni dvorani na Boyd«villu Piknik popoldne v GUNA PARKU, ki je blizu dvorane bine. H pomočjo takih priredb ima nekaj koristi dom in pa zadruga, ker smo njeni odjemalci; tidelrienci pa so zadovoljni iker se vedno potrudimo, da se | počutijo med nami kot dobro-I ttoŠfi gostje. Upam torej, da bo naša prihodnja konferenca enako uspešna, če pa se bomo vst zavzeli, I bo lahko se boljša. II koncu izrekam zahvalo isojjju dramskega odseka klu-I ba st. 1 JSZ za vprizoritev igre "ttdeče reže", vsem udeležencem, delavcem in delavkam na xlru in drugje v dvorani, omenjenima pevkama in simpati-čarjem, ki so nam pomagali, kajti brez tega sodelovanja bi 11 aktivnih članov in članic kluba ne zmoglo vsega dela. Hvala tudi tistim, ki so razpe-čavali vstopnice v pred prodaj i in s to vrsto agitacije veliko pripomogli k veliki udeležbi. S skupnostjo je vse doaegljvo! Frances Zakovšek, tajnica Konference. Po dolgotrajnem viharju, Iti je r od »uie prizadetih krajih v Kanaaau, Coloradu, Oklahomi, Nebratki in Te-■asu odnaial ■ njiv vrhnjo pral in mnogim farmarjem polja papalmoma uničil, jo sledilo deževja in an tem po- vodnji, ki so posebno v Coloradu, Nebratki in Kanaatu povzročile ogromno škodo. Tudi mnogo življenj je bilo imgubljenih. Na sliki je pokrajina Kiowa v Coloradu, ki jo bila valod povodnji več dni odtrgana od »veta. Moji spomini na postanek "Proletarca Piše John Petrich yy (John Petrich je bil eden izmed najdejavnejših članov v času ustanavljanja Proletarca. Bil Je potem tudi tajnilc zveze slovenskih socialističnih klubov in ob enem deloval za ustanovitev organizacije, ki bi sprejela pod svode okrilje vse jugoslovanske socialiste v Zed. državah. Oib priliki 3(Metnire I Vole tare a mu je ponlal čestitke tudi ta naš pionir, in ob enem sledeči članek, ki je bil namenjen za objavo v Majskem Glaau.) Malo število zavednih slovenskih delavcev je pred 30. leti prišlo do zaključka, da je treba ustanoviti list, ki mu bodo gospodariili delavci v interesu delavcev. S privatnimi listi, v katerih so dobili nekaj časa zatočišče, ni Mo. Predvsemi je bil tak list "Glas Svobode". V socialističnem kiubu št. 1 smo leta 1905 veliko razmotri- letarčevih" delavcev v Chicagu sem bil do svojega odhoda 1. 11)11 v Youngstown, O., kjer se se nahajam. Vesel sem, da sem dočakal sla. Ker nismo imeli potrebne j 30-letnico "Proletarca". Živci izurjenosti za tako delo, je vze-j naš listi lo dosti ur, predno smo ga do-j ----— vršili. Nemalokrat smo delali Poročilo in zahvala taj- do 12. zvečer. Žene in otroet ni- • r w . so bili izvzeti pri tem delu. Iz- nice "ances Zakovšek plačalo se je. Liat je obstal. Vem, da ga je danes vesel vsakdo, ki ima ponos delavca v sebi. Tudi mi smo bili ponosni na našega novorojenčka — kakor oče, ko dobi prvega sina. Pomagali so nam v agitaciji in gmotno sodrugi na Glencoe, O., od kluba št. 2, in več drugih somišljenikov. Težave, ki so spravljale list v opasnost, so kmalu nastale. Gotovine v rezervi nismo imeli, naročnina je bila nezadostna, pa smo gazili v dolg. Nasprotnike smo imeli na vseh straneh vali o akciji za ustanovitev slo- H^B^STHflSP venskega socialističnega l»ta. J Na čelu ji je bil pokojni Joie Zavertnik, s katerim je delalo v Chicagu in zunanjih naselbi- nah več druurih pionirjev, da so načrt uresničili. Nismo imeli samo eno posvetovanje. Mnogo jih je »bilo. Pod-vzetje je bflo pač težko. Plače nizke, in nikogar, ki bi mogel prispevati kako večjo vsoto. Končno smo definitivno sklenili, da brez lista ne gre, in januarja 1906 izdali prvo številko "Proletarca". Naravno, da smo od kraja imeli malo naročnikov. Agitatorji po naselbinah so bili redki. Dobiti naročnika "Proletarcu" — novemu listu, je bilo silno težko. Ce so bili ljudje količkaj pobožni, pa so se ga bali — take "pregrehe", in ne bi ga vzeli v hišo. Skrbeti smo morali za dohodke na druge načine, ker naročnine ni bilo dovolj. Prodajali smo tako-zvane "bloke", listke, ki so bili po 5c, v prid tiskovnega fonda, in pa knjižico "Naša bogastva", ki je tudi stala le nekaj centov. Vse je bilo skromno, a ideja, ki smo jo širili, je bila velika. Prirejali smo tudi zabave v prid tiskovnega fonda. Naročnina za mesečnik je bila 50c na leto. Izdatkov za tisk ni niti z daleč pokrila. Jože Zavertnik in drugi — kdorkoli je znal kaj napisati v list, so pisali ob prostem času. Ob nedeljah in ob večerih — včasi do polnoči — smo bili na agitaciji in prodajali omenjene "bloke", brošuro, iskali naročnike »in argumentirali iz nasprotniki. Ae danes se spominjam skrajno neprijaznega sprejema pri nekem rojaku. Pojasnil sem, da iščem podporo "iProle-tarcu" ter ga vprašal za prisjpe-vek. Zaklel je jezno po angleško in odšel na cesto, njegova žena pa se je poslužila metle, da me izžene. "Boig vam greh odpusti," sem mislil sam pri sebi. Tudi dokler je "Proletarec" izhajal enkrat na mesec, je šla trda. Pisarne nismo imeli,"ne kake shrambe, ne prostora za ekspedicijo lista. Pisali smo naslove vsi, kdor je imel čns, ter jih lepili na list. Tiskarna takrat za nas še ni vršila tega po- vo&čljivce in podobne. Ustrašili se nismo. "Mora izhajati!" smo rekli, in izhajal je. "Proletarca", oziroma njegov urad smo selili od hiše do hfiše, pošto pa je prejemal na naslov tiskarner Enkrat je bil ekspediran pri Jožetu, drugič pri Johnu, tretjič pri Fredu, četrtič pri Franku itd. 2e po par izdajah lista smo bi'li bombardirani od vseh strani, i>osebno še od tedanjega na-šeiga tekmeca "Gla«a Svobode". Vzlic temu smo napredovali — revno sicer, a napredek je vendarle bil. število naročnikov je raslo in tudi nekaj oglasov smo dobili. Medtem se je ustanovilo par novih socialističnih klubov po naselbinah in na pritisk teh ter čikaških sodrugov smo začeli razmotrivati o spremenitvi Proletarca v tednik. Po blizu dveletnem trudu se je gibanje toliko razširilo, da mu mesečnik res ni več zadoščal. List je hotel rasti — a ni bilo sredstev za obleko—z drugimi besedami, za tisk. "šlo bo," so rekli sodrugi, in "Proletarec" je začel izhajati tedensko decembra 1907. Predno se je to zgodilo, so sodrugi hoteli dati listu jačjo ekonomsko podlago in v ta namen ustanovili korporacijo pod imenom Jugoslovanska delavska tiskovna družba, ki je izdala delnice po $10 in jih razpečavala med so-druge in somišljenike. Alarmirali smo vse sodruge po deželi, še danes mi srce igra, kadar pomislim, kako so se odzvali našemu apelu in zasigurali obstanek "Proletarcu". Leta 1908 je bila v deželi velika gospodarska kriza, ki se je začela že v prejšnjem letu. Postala je občutna tudi za naš list, Spominjam se še, kako je predsednik direktorija JDTI) (u-pravnega odbora) naganjal blagajnika, da mora dobiti denar, naj bo kjerkoli, da se plača dolg, ki je znašal okrog $(500, v takratnih razmerah za "Proletarca" visoka vsota. Par-krat je tiskarna list zadržala teden ali dva, dokler nismo nekaj odplačali. Polagoma smo tudi to krizo prebredli in postalo je bolje. V krogu "Pro- Waukegan, III. — Iz mnenj zastopnikov sklepam, da je bila konferenca klubov JSZ in organizacij Prosvetne matice, ki se je vršila 73 CHICAGO, ILL. 2380-82 Blue Island Avenue Who don't make it wor»e — But make it »ave Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURi,: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Dai1y Tal. Crawford 2212 A t 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. I)aily TeL Canal »695 Wednesday and Sunday by appointments only Retidence Tel.« Crawford 8440 If ao antwer — Call Aaatin 5700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST Vti ZMERNIH CENAH SE VEDNO OHRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1«3« N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. hioie.it* ci, viuto it, Angelo Cerkvenih: HITLER ŽUNGLIRA Z MIROM IN POSAMEZNIK Iz (Konec.) pjsnanja, da je objektiv- mi poni» n> on jji posatnfifcnega £Una človeške družbe modi pre.od-ti ?&olj P > intenzivnosti njegov^a dela v človeški dru-£l>i ter na-sprotnega spoznanja, da je celotno delo človeško družbe, Jani ustavljeno iz Tega središča ali sečišča ne smemo zanikati zgolj zaradi tega, ker je očitnejše, ker je močiiejl> povdarjano m>go množica. Pri presoji vsakega seeijča, ali kolektivizma pri kakšnem gre zgolj za vprašanje, katere! posamezniku, ni, zatorej, mo- čno žarišče danskega proletnr-skega gibanja, kakor je ne-d.omno sonce žarišče energij vafjra s; nčnrga sestava. Za presojo individualiznia sile so se v tem sečišču osredotočile. Po ugotovitvi teh tU mo. aopg^torih drobuih in razno- remo oceniti vrednost vsakega vr4a$ delov velikega dela, za-' takeg« aečisča. Bilo bi brezum-se ena sami celota, ki vedi do no takšno sečišče pokončati, trditve, da to vsa dela ljudske kakor bi bilo brezumnj iztrja-družbe v ozki me he bojni o J- ti i»z sončnega sestava sonce. Na- \i«iiti ter, zatorej, načelno rta! bi kao j, proccs osrerf >»oče- j kar 8mu brali: roda j na intenzivnost njegovega udejstvovanja, marveč zgolj usmerjenost (individualistična ali socialistična) ujegj- vega delovanja in hotenjal * Ponovim j »prav na kratko, posameznika. enako vredna, priilemo do tre- "ia bi se moral začeti znova. Družba je nasprotje tje vrednote, n ne;xa spozna ' * * iija, ki se glaii: Gospodarska obnova vsakega ustvarjajocega, ____ ,..................... posameznika v kolektivistični žbe, ki se je okupila okrotf tega di uzbi bo bistveno enako ter bo, zatorej, talen*, spusoUajjt, ambicijo« hotenje vsakega spodobnega posameznika sprostila sp.n, veržg najbolj otipljive, najbolj zgoščene materije, t. j. denarja... Tako pridemo do čudnega paradoksa, do spoznanja, da bo ostvarjenje misli zgodovinskega jnaterializma oprostilo človeka bodočnosti —spon —najbolj 7robe materije! Le akšen človek bo mogel do popolnosti razviti vse svoj * sposobnosti. , _______#v ________posa- ouvajoc močndra posaraezr:-: rneznika, ni pa nesmiselno za-ka branimo vedno interese po -j nikanjt. posameznika, kakor je slednjega posameznika dru-! internacionalizem nasprotje i nacionalizma, ne pa zanikanje •zavesti narodne pripadnosti! Močan, velik posameznik in! Nasprotje med posamezni-družba, ki se zioira okrog nje 'kom in družbo ter narobe bo ga, se istovetita. j ustvarilo samo svobodnejšo In vendar ni njegovo, samo družbo in svobodnejšega posa njegovo osebno tielo, objektiv- meznika. Prvi pogoj svobod- no cenjeno, več vredno, nejro delo kateregakoli posameznika, zakaj ozka odvisnost njegovega dela in dela vsakega posameznika ljudske družbe je pofUvitn« sila. Prav - zato cenimo v glavnem U, zakaj delo ostane, posameznik pa izgine. Kadar pomislimo n. »pr. na Krista ali nejše družbe pa je gospodarska osvoboditev dru&be! Kriza osebne svobode, kriza osebi\ih pravic je posledica za-suinjenja ipravic družbe do proizvajalnih sredstev, do sredstev y.a ustvarjar.je gospodarski dobrin. Podružabljenje ali socializacija proizvajalnih sredstev po Zato sem nekdaj izrekel tr-. Markrfa ne mislimo nikd k . meni zatorej sprostitev -vse dru• dJtev da vodi mnogo, mnogo kor mi8li flovek na ČIovek« » ibe in hkratu nesluten razvoj marveč -tako, kakor misli človek na čudne in posamezne čile. Naj pojasnim to trditev z mislijo, si se vam u teli ne za-sdeti smela: da je Kristus po- človek niti ni, niti ne more po stati tbog! Takšni ljudje so, takšen človek je bil tisti predavatelj, ki je trdil, da je Nexo v Peleju u-podobil apoteozo individualiz-ma. Pele je bil prav tako mogo- kolcktivizma h komaj slutene mu razvoju posameznika! * Spregovorimo-še o drugi skrajnosti, o drogi prenapeto- rti. ki hoče iz posameznika *a-j5tal hog šele smrti k praviti opeko! L J So ljudje, ki se proglašajo za velike kolektiviste ter hočejo dokazati, da morajo postati vsi ljudje enaki, kakor so samo te-©retično enake geometrične kocke. Slišal sem predavatelja, ki je trdil, da poveličuje A. Nexo v svojem "Peleju zavojevalcu" individualizem. V isti sapi je rabil besedo marksizem ter se ©čividno ni zavedal, da je tudi Marks samo cn človek. poudariti pa moram, da dejstvo mogočne zgodovinske o-sebnosti Karla Marksa ne more pobiti trditve o popolni odvisnosti y&eh del, zakaj Marks, ki bi bil zaprt med štirimi stenami, ne bi bil ustvaril ne temeljev zgodovinskega materiali-zma ne svoje politične ekonomije. Vsak delavec, obrtnik, poljedelec in kapitalist Francije in Anglije je prinesel »voj kamen k veliki stavbi. Marks je bil sečišče sil, ki so tedaj tresle Evropo. Vse sile, vse energije, že po svoji naravi hrepenijo v dve nasprotji, v sredobežno in sredotežno silo. Ves vsemir, ves red v vseminu, vse čudežno in natančno na sekundo preračunano gibanje vsemirskih teles mira iz večnelga boja teh dveh osnovnih sil vsakršnega g;ba-aja vobče. Ta primer nam bo nemara »tegnil pojasniti, kako je s silami razuma, z mislimi, z ide-1 jami. Tudi te silo hrepenijo k neki osrednji točki — hkratu pa imajo svojo periferijo, poslednje postojanke človeške družbe. Takšnih središč, ali kakor sem jih »prej imenoval sečišč je brez števila. vsakega sposobnega. posameznika ! o agitaciji z* m proti James D. Grahamu spoznanje v človeku, skoraj na- Butte, Mont. — Chas. Pogo-gonsko močno spoznanje, da reIec pomaga v listu in okrož- nicah v agitaciji za ponovno izvolitev James D. Grahama za Toda kdo bi se drznil izreči | predsednika Montana State Fe-nes misel, da Kristus ni bil prvi deration of Labor.•Hvali njego-kristjan? Vo delovanje in njegove zaslu- Velika Debsova spominska slavnoat v Ohiu Can ton, O. — Tu se bo v nedeljo 16. junija vršila velika maniiestacijska spominska slavnost Eu^ene V. Detbsa. ki je imel v tem mestu dne 16. junija 191« svoj znameniti proti vojni govor in ibil uato radi svojih odkritih, resničnih besed o vojni in o vstopu Zed. držav v vojno obsojen na -deset let zapora ter vržen v federalno jetnišnico, iz katere ga je dne 25. dec. 1921 izpustil predsednik Harding. Eugene V. Debs, ta naš sloviti prvoboritelj, ki so ga spoštovali milijoni, tudi ako nieo soglašali z njegovimi socialističnimi nauki, je umrl po dolgem bolehanju 20. oktobra 1926. Zadnjič je bil »predsedniški kandidat socialistične stranke 1. 1920, ko je bil še v ječi. Dobil je 919,799 glasov. Debsova spominska slavnost bo v Nimsilla parku. Prične se ob 11. dopoldne. Na sporedu so igre, športne tekme, slike iz življenja E. V. J)ebsa, govori, petje in nato splošna zabava. Slovenski delavci v Ohiu, pridite v nedeljo 16. junija v Can ton v čimvečjem števiki. Grandsons 99 A novel about lliree grandsoun of a Slovcne worker BY LOUIS ADAMIČ Priče #2.50 Oriler frnm PROLETAREC BOOK STORE 363!) WEST 26TH STREET, CHICAGO, IU.JNOIS ge ter orni njegovega nasprotnika Ne 1 so na iz Great Fallsa, ki kandidira proti Grahamu. C. Pogorelec je bil na agitaciji v tej državi le malo časa — skoro vsak dan v drugi naselbini, pa mu razmere tukaj ne morejo biti znane toliko kakor nam. Bil je na obisku pri Grahamu v Heleni in slišal tako le njegovo stran, toda če bi bil vprašal o tem tudi nas, bi čul še drugo stran. Tudi o Butte-u bi lahko odnesel boljše vtise, kajti nedvomno bi bil uspeh boljši, če bi bil utegnil ostati tu vsaj še par dni. Za čimtočnejše podatke o Nelsonu bi bilo priporočljivo, da bi šel k njemu v Great Falls in bi se osebno prepričal o njegovem karakterju ter uvidel, če je res "gembler" in "kompanijski hlapec", kot ga nazivajo pristaši James D. Grahama. ' Po mojem mnenju je delavstvo za Nelsona in proti J. p. Grahamu. — A. F. Molek. (Op.—James I}. Graham je predsednik montansjce delavske federacije že mnogo Jet. V taki poziciji ima nasprotnike, kar je naravno. 2e leta 1909 ;ga je skupina odbornikov socialistične stranke v Montani odstavila od .tajništva, toda Graham je še vedno na fronti, dočim izmed onih, ki so ga obtožili in izdajali cirkularje proti njemu, nihče ni več član. Ako je dopisnik A. F. Molek prepričan, da Graham nj vreden pozicije, Ju N«miki kartonUt Godal, ki je zdaj v Zed. državah, • to karikaturo predstavlja šungliranje diktatorja Hit« lerja s oboroževanje m, % katerim spravlja v*o Evropo Chicago, IH. — Prihodnji petek večer dne 14. junija bo imel sestanek v prostorih kluba brezposelnih, 2544 S. Millard Ave., angleški odsek kluba št. fl mladinski odsek Red Falcons pod vodstvom Mary Jug&ove, dalje bodo predvajane steopti-čne slike iz bojev avstrijskih socialistov, govoril bo Chas. Pogorelec in poleg teh bjQ> na spo vtis. Med "outstanding" ljudmi je bil posebno vvestnevvtonski Joe dom je bil popolnoma zadovoljen. Moon Run, Pa. — ProMa konferenca zastopnikov klu- Slikar H. G. Perušek je imeljbov .JSZ in društev Prosvetne razstavljeno skupino svojih j matice je med drugim skleni-slik. Dvomim, da mu take raz- la, da se priredi* v zapadni redu par drugih enako zanimi- pokrijejo stroške, ki jih | Pennsylvaniii slavje 30-letnice vih točk in razstava. ima S prevažanjem. Da-li je ta Proletarca. V ta namen je iz- članstvo kJuba št. 1 je vab- ona oranizacija ali dom brana naselbina Moon Run. Ijeno, da pride na ta sestanek, kupila kako njegovo sliko, mi kjer je klub št. 17T> JSZ dolo- Za eno so prodajali Poročevalec. ker jim bo nudil obilo užitka. 111 znano Enako vabimo somišljenike in srečke. -vse druge prijatelje. Vstopnina je prosta. članstvo kJuba in drugi imajo zdaj spet priliko videti, česa «e u*. naši malčki v "Red Fal- Ncwbur(fh> c. _ Zbor "I)e-con* m že to je: vredno, da jih Uvec» priredi 8Voj običajni pridete pogledat. Sestanek se "Delavec" priredi piknik pričjie ob S. Vstopnina je prosta.— P. O. O priredbi drut. SNPJ v West Nevv tonu piknik v nedeljo 16. junija na dobroznanih Zornovih izletnih prostorih v Hrookl.vnu. Cenjeni rojaki v Clevelandu in okolici so vabljeni, da nas poseti-jo v obilnem številu. Poskrb- čil dva datuma za piknik, nam r<;C' soboto 13. in v nedeljo 14. julija. To bo ena najbolj pomembnih prireditev; kar smo jih imeli v zapadni Pennsvlva-niji. Pričakuje se udeležbe in sodelovanja od članstva vseh klubov JSZ ter podpornih in kulturnih društev Prou- no, da vas bo ''Delavec" krat- sine^s je bil iaboren. Ljudje se Jkočaail tudi s i>etjem. Domača ob takih prilikah snidejo sku- godba bo ustregala vsem ple-Itako hranili, kakor pri delav- paj in najrajše kramljajo, zbi- salcera z različnimi komadi. sk.em tisku, bi razni raketirji jo ima, in ima v Nelsona večje J a jo dov,Upe in tretajo. Za tiste, ki ne pridejo v pri-^ ne mogli izpresati iz njih vsa- 7.swin«nin to ni«(rWO at,ror Tiskan spored, objavljen tu- vatnili avtih, bo na razpolag) ko leto milijone in milijone di v oglasu v jProsveti, je imel| truok. Zbirališče je pred Slov. dolarjev, patriotično lice: Ameriška him- «• T_____.1______ / .» \ ' L!_ Ako bi delavci ori vsem O koncertu 'Rodoljuba9 Johnr*owa, Pa. — V soboto i 1. iun'*a srm «e udeležil slavja 12r>-lo!n'c» hrvii ikeg i prosvet-! nefa flruš va "Hldoljub". Sodelovali Mt pevski zbori "Stro> majer-Zvezda" iz Vouogst )w-j na, "Javor" iz Pittsburgha, J j-vemki pevski %Uor "Prešeren" i/. Pittsburgha, "Jadran" iz AJiqUJp4)e, Srbsko jerkveno pevsko društva" "z Johnstowna in slovcmki nevski » bor "Jui?o-slavija" iz Johnstovvna (Mox-hama). Vsi '/bori o nato .iku|>-no zaiH»li "Slovenoc i Hrvat". M« Pum ^'»or "Rodolju')" je eden najUt»I>Aih ju ; os 1 o v a n s k i h __ pevskih ;tvorov, kar sem jih še -filial. Stoje kakih 45 pevcev in pevk. Ako bi ga lali Savani, bi jim bil v inspiracijo. O pevo-vodju "Rodoljuba" sem cul same pohvale in je res nupravij izboren vtis. Na sporedu je bilo tu li pre- V cej govorov iz vrst narodnih in duhovniških krogov. Udeležba r ima velika ampak večinoma člani in članice gostujočih ^ev.-kih zborov. CuJ sem ob tej priliki prvič oredsednika HBZ Butkoviča, ki pozna govorniško tehniko in ve, kako se je treba prikupiti avdi-jenci. Govoril je seveda patriotično, istotako duhovnik Kraj-novič, ki je k patriotizmu dodal i Boga. Tudi sodelujoči zbori so pokazali, da posedujejo — posebno nekateri— izborne glasove. Včasi se Slovenci hvalimo z našim petjem — ampak pevska ~ grla Hrvatov in Srbov nas "bi-tajo". — Johnny Rak. v ie večjo negotovost in opunoit, Nemčijo pa v neiz beien polom. V tej igri sc je Hitler i rit i zal za zelc. spretnega provokatorj«. Bogat spored prihodnji Klavni govornik pa je bil Fre 1 del. dvorano na 109. cesti in petek na sestanku an- A-..Vi.dt\r- ?ovoril 0 prjb1®: f,ri4nc? Ave' "b V popald,u: r J? ji n Jednote,- o odgovornosti Vožnja s truckom tja in nazaj odseka članstva zanjo ter o splošnih je brezplačna. Na svidenje socialnih razmerah, navalu ro- 16. junija pri Zornu! akcije itd. Napravil je dober Kristina Siskovich, tajnica. Proletarčevo slavje 13.- JSZ r na" ka t e rem" na^tojTn^ k/ ^ ,bil očivi dno vesel ,4 j ,jj y M R II1..J rs..1_______ velike udekzoe 111 tudi s sporo- J J Legaliziran je odprte delavnice na Kubi Vlada "osvobojene" Kulbe je dne 23. maja s posebnim dekretom legalizirala takozvano odprto delavnico v namemu, da stre vse strokovne organizacije delavcev. "Siliti" delavca v unijo je po tem zakonu kaznji-vo dejanje. Delodajalcem dovoljuje uposliti kogarkoli, ne-glede na zahteve unij. PRIREDBE kllllOV J* zaupanje, je to njegova stvar, in ima pravico (glasovati in agi-tirati po svojem prepričanju. Vse, kar priporočamo je, da ae naj delavci v takih kampanjah ne puste zavesti strastem, kajti vedno je dobro preudarjti, komu je največ na tem, da se teiga ali onega kandidata popazi, v kake namene in v čigavo korist. V kolikor mi poznamo delovanje J. D. Grahama, je vreden zaupanja, ki ga je stavila vanj večina organiziranega delavstva v Montani skozi dolgo vrsto let.) Čitanje Proletarca bi delav-cem veliko več zaleglo, če bi na "Jugoslovanska (?) him-nf", Vtfej^ov^ Jtf ■Vprizorjena je bila Moleko-va j#ra ".Nevv deal* zelo dobro. /Govoril je predsednik -we*t-morelandske federacije Anton Zornik — dob,ro misleč človek in navdušen sodrug. toda takih, »ki bi ga poslusali, nI bilo veliko, drujri pa so ialali, da bi čimprej nehal. Zornik bi po mojem storil pametnejše, če bi v irovorniških nastopih omejil svoja ,izvpar dni prej Češka delavska javnost izven nacijsko zmago in zrušenje so-prišel v Johngtovvn p> nevesto komunističnih vrst ie sprejela cialističnega ter komunistične-(s. Franclto Langerhoicovo).j izjave komunistm- zelo skepti ga gibanja. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK •9 PROSVETA Stan« bit of the Red Falconti of Hranch No. 1 J8K (Tom Mooney Flitfht 3). T hi* will inelude vartaoi typt*i of handvvork produeed under PrumiKe^ llul Do The v Mean Anytliiiag? tional, leaving congress appar-reatUched to him wh*n lie re- ently whltout p w*r to limit / f ikm>thy Sodnik and pioletanan art 1 >y Ernest Dre« ha r. In . . u th* vonnertion memrt>er* of F4t*hi he was not a citizen and could way of explanation, rather then ^ ewterta|n with a fe-w aong* and not have any standing in court. decision, the court said that On appeal, the iederal circout Negroes were considered to court held that he vvas a citizen have no ritfhts vvhich the vvhite r< citations. and could sue, but decided that he was stili a slave. The čase then vvent .to the United States supreme' court op an agrecd ■Utement oi bet. The decUion of that court vvas lelivered l>y Chief Justice Roger B. Taney, man vvas bound to respect. That expression—"no rights vvhich the white man vvas bound to respect"—vvas caught up and repe a te d vvith rising in- This i« only one of the attraction: prspared for Friday'< program. Thi main >peaker \v II ibe Charles Pogore 'ec, vvho vvill speak on hi* recent a/i u onal tour throughout the VVest. It thouid Ih* of wide interent eipecia ly to Chicago young people to hia: re|h>rts t»f the state and manner ot March 6, 1857, vvith Justices Curtis and McLean vigorously question, or seeming to do so. dissenting, and Justice Catron had a very great deal to do dissenting in part. The majority I vvith precipitating the Civil vvhich is even court deci le i that a vvar. That is r,atson it is boundary of Missouri. This lavv sl»v.e.or a descendant of a slave lest. mated to^ave been Huch an dignaticn by the entire north.iHfe of youth out*id« uf citie*. Com This decision, elosing the dOCr**? u,n ^ j. . . ....1 wvll-infotmed #p. aker, and his ta!\ to compromise of the »lavery|||^ wouU, ^ a flj|, evt.ninf..s pn>. grarrt, vvas an attempt to compromise the sla»ery question, and it sa-tisfied neither the pro-slavery nor the anti-slavery forces, but served as a working agree-ment.. The pro-slavery forces contended ceaselessly for the further extension of slave ter-ritory, and the anti-slavery forces resisted as ceaselessly. Nevertheless, the Missouri Compromise remained in force, vvithout being contested in the courts, until 1854, vvhen it vvas repealed by the passage of the Kansas-Nebraska lavv. Kansas and Nebraska had just been formed into territories and the] Kansas-Nebraska lavv applied the doctrine of "squatter so-vereignty"; that is, it permit-ted the settlers, "squatters," in each territory to decide vvhether or not slavery should exist there. Dred Scott vvas a Negro, a slave in Missouri. In 1834 his master took him to Illinois, a free state. In 183-6, his master took him to what is now Minnesota, vvhich vvas a part of the "Louisiana Purchase", and, being far north of latitude 36 degrees, 36 minutes, it vvas in territory vvhich, under the terms of the Missouri Compromise, vvas to be forever free territory. In 1838, Dred Scott's master took him (back to Missouri. In the meanvvhile he had been maried and a child had been bom, on free soil. Ten years later he decided to sue for his freedom, on the ground that through living in free ter- Th^je m stili a third i tem planned for thf mee! tig. This is a seri« s of lides portraynt. According to the A. F. of L. reports vvage cutting has al-ready occured in 43 industries, the vvorking hours have been lengthened by 10, 12 and 18 hours a vveek "and tens of thou-sands of vvorkers diseharged since the NRA collapsed." Everywhere the vvorkers other recourse for them in their and thereby deepen the de-stuggle for human rights and pression by taking away more S. Millard Ave. The admhsion is free,, and jt h e »p«** t« d that older and ; have hard days ahead of them. younjrer comrades aml frKri< wiil Coal miners are preparing for pa rtiči pate n *ood numben. a gtrike, to begin June 16, be- Mary Ju««. eause there is. at present, no existence. Svveet promises, there are aplenty. The Milvvaukee Ix*ad-er has this to say about them: Leaders ol industry claim that they vvill live up to the code provisions even though Lhey do not legally have to do so, since the supreme court vviped them off the map. It vvill not be forgotten that they also promised Herljert Hoover, in the fall of 1929, that they vvould not reduee vvages. They soon began to slash vvajges oi the purchasing povver of the vvorkers. % Will they keep their vvorj any better novv ? Just as labor had to fight for vvhatever it retained out of the 1929 vvreck, so vve imagine it vvill again have to fight for vvhatever it retains out of the vvreck made of the codes by the supreme court. The leaders of industry vvill cut vvages and lengthen hours vvherever la-bor's wea!cness enaibles them to do so, regardless of any svveet vvords they may utter. • IIIIM*..... ARCHLIGHT llllllllllll....... ............ Donalo Lotrich ii... Thi« weeks »chedule will bring us ton of Lsbor. Rccently, they were a good and worthy program of lan- in.-trumental in having a rettolution, tern alidem Friday night, June 14 al »sking for an immediate calling of The court considered the vvhole -The Milvvaukee Leader. N0W IS THE TIME FOR SOCIALIST DRIVE, SAYS KRZYCKI AN EXCITING PICTURE, BUT Only in a great once a while the American public get a chance to see a pieture on a silver sereen wbch i» not altogether hojey. No gangsters from *w«ll places, no '"beautiful la-dies", no gilded partiea. . . One of such different pietures is "Black Fury", released in the be-ginning of May. Thi« presentation was a kind of a "different from the rest". A great many that *aw ^t got the inipression that the pieture is a great piece of propaganda for union labor. The Milwaukec, WU. — "If thrre ever waa a time vvhen we needeut and J few wi|. preMnt somo un. won by ignorant sap« who dj not who do everything the union mon ad-vise against; strikes are won by team work and l«bor statesmanship. The plot U har<»d on modem short^t ry technique, not on lat>or union tech-nique. Motlern thriller techn>que not only requires a hajn»y ending but it also requires that the hero Ivring sensation, because it was 30 mucbaabout the happy endiiig his own prowess. In re«l life, by the use of these tactcs, the hero w»u!J have been killed.the Gtrike would have been lost, and the mine would have lK'comt» editor of The Miiwaukee Leader dif- , non-union. It should also 6e remem-fer*. In his paper he is making the bered that, while :t is necessary to he following observations: ceaselessly on guard again.^ .vpies "A l*Sor pieture, entitled ^Black aml *tool-pigeons in unions, n U ever.v """ is worth seeing provided the ^an who favors a ^ike is Fury onlooker does not take it too Vterally. A realistic presentation of the bru-talities of coal and iron police is giv-e-n; also of the machinations of stool-pigeons and scab-herding private p'en-did, the aetion is gripping. "When we say the onlooker should not take it too literally, vve mean two things. First, strikes are not won 4»y violence; they are lost that way, and union officers constantly advise against it. Second, 5rtrikes are not a stool-pigeon or a follower of one. Many a union has been vvrecked by the conwrvatism r»f its leaders. In short, do not comrnit the common »'allacy of drawi:i? iren ral eonclu- usually di^turbing situations," said I/eo Krzvcki. nationaJ Socialist party hairman, addreiisin« the Ilohemian branch of the Soc aHst party a t Bo hemian ha!l, North Twelfth st. and West Re*<'rvoi^((ave., last week. Ariumrnt for Socialitm *'We need. therefore, to convert the millions of pecple to S^cialism and to a bclter and i>roa
^»e this way and that way, going from one Moses to another, only to sink dceper into the morass of capital sm. They will con-tinue to get one blow after another from .he supreme court, from the re-presentitives of capitali*m in con-gresA, until they will use their political povver in the direetion of the Socialist party. This means education and organ zation. "Nine for mer Corporation lawyers, the supreme court, take upon them-selves usur|>ed povver and wipe otM what the |>eople's representativea in con/res* have passed. This could not the Unemployed ileadquarters at 2544 S. Millard Ave. These slide« are aetual reproduetion of the Socialist stand in the Austrian Civil strife of 1934. Some of us have already seen the petures at the State Convention shovving and liked them very much. Our comrades are urged to see these pietures. The slides are accompaniod by a lecture and explanation, Clarence 8enior, national secretary of the Socialist Party will give the lec-ture. Follovving the shovving we'll have Cha.s. Pc»gorelec relate of the most interesting parts of his recent tour. * „_ The Pioneer moonllte picnic Sat. Joine 15 deserves our attention. this wet k, also. " Xt will be held at Seo- the A. F. of L. convention to plat the march of laor in the face of the NRA decision, pass unanimously. Tvvo vveek* prior, they lost, by a clos« vote, on th«- re^olution to censure the Illinois Federation of I.»abor leaders for .'ndorsing the sales tax biU of the democratic maehine. We haven't made so much progrc*ss Ln a long time. * Robert M. Sweitzer, our county treasurer, vvho stole over $400,000 vvhile he vvas city clcrk vvas finaHjr diseharged from his office. He man-euvered in every way po«sible to fore-stall his dvrmivsal but it got too hot for his democrat.c camrades and thejr had to leave him go. Although h« promised to refund every penny of the miissing funds. saying that he had it in the !>anks he has failed to do so. ple call Willow Springu. The admi^ We doflH 6Xptet anythinir much will *ion is exceedingly law, only 15c vvith be done to him. But we do suapset special tickets. Special truv-k-s wi 1 that other democrats are in cohoots run from the SNPJ Hali at 4:00, with Sweitzer. Should a poor man that other efforts have failed. We have the f i nest arguments as to why the people fhould tran.sfer the private Industries in America that cease to or Kuropean nations. VVhat the supreme court did in fact vvas uncon-stitutional, and not the NIRA. If the president vvere a man of real courage. funetion for the publc vvelfare to he would appeal to the nation to re- operate them for eollective g*Hxl in verse the decision of the supreme the interest of public welfare. court, but being aff liated vvith the "Workers are easily misle I. They Democratic big busine.*s party, he wnsend old age cannot act.' DEATH GURGLE 0F THE OLD ORDER By M ar vin V. Baxter, Mayor of West Allis (Th« followin( article was writen by Comrade Baster for Tbe Maj Herald, th« ihirticth jubilee iitue of Proletarec. Receiving it for that pub-licatior m few daya too late, we take the libertjr to publith it in our reffular weekljr.—Editor.) It is with considerable reluctance , ures of the scientific pro >f. Not a Perfect '361 that I write these few vvords. Some one has said: ''Words may be heaoed until they hide the rules that they were made to render plain." That is previsely what •'« happenrng today, — vvords, words, words, — making con-fusion w6rse confounded. I do n<>t care to add to the confusion and rather than say the vvrong thing I'd rather say not h in/, hence the aioove mentioned reluctance. In this, sixth year of our economic para!ysis, one thing,,should be ap-parent, and that is, the utter futi!ity of hoping for a comeiback of the old order. The universal scheme of af-fairs doesn't prrm t such things to happen. Just as aH living things are born, grown to maturity, and then decline to old a/e and doath, so do economic system< pass through simi-lar stages. What vve ar? witnessirvg today is the death T^rgle of the oll order and no amount of tiffkering and doetorir j can do other than to *lightly prolonj the inev tci!»le day or d ssolution. To be sure such state-ments can be characterized as sh^er dogmatism and hru^hed aside as a wild gues* not supported by evidence. Like worls, evidence and 4m, is based upon the ru!es of a poker trame. After each "hand" a chip falls through a slot in the t?Mc as th^ •^bankerVs" share. The dumbest dum-b Dora can understan I that the "bank-er" will frnally get ali the chips if th? g*me continue. And vvhen th:s hap-pnns the game can continue further on!y if the players have "credit" ta pledge to the "»banker" /or more chips. If the cap. talist skin game hasn't broke the players of this and » I other so-called civilized nations you will find some reserv? chips in your pocket. How many have you anf. I*et others refute it. What are w going to d > riV)tit it? ?hall we agree to cor.tinue the game on th- condition that the "hankor" give us a loan in our pants viith th? odds 10 to 1 that we shall walk home in our unJerwear? My *U£gest!on i.c that we unito for the one spe-ifie p«rpose of atoppin? the skin game once and for ali time. That can be done by, anly by, concerte I groi: > ae tion of the useful vvorkers of th s and other nations. "Workers of the world, un te", not to make capitalism work upon a poker j?anie basis but to bury the remains of a corpse that already stinketh to high heaven. 7:00, 8:00 and 8:30 P. M. * Since the Supreme Court turned the NRA dovvn as inval d the people are vvondering what's going to happen novv. This subject is of major im-portance, therefore. The Cook Count.y Socialists hehl a mteting in the Ca;»-itol Bltlg. Monday, June 3 in which every phase of the Mvhole situation vvas gone over. While v^e didn't holJ out much hoj>e for the NRA it vvas po nted out that at, le&st it l>r on a psychological change in the un-informed unionists and vvorkers. There vvas a tendence on the part of the vvorkers to beoome a little more tboughtful of their organiza-tion. Hovvever, the NRA gave labor nothing. What letbor gained, it gained thru struggle. That was ch'arly illus-trated. The upeakers w^re Clarence Senior, Albert Goldman, Samuel La-derman and Joseph Jacobs. Ali »poke well. Comrade Goldman stressed that Socialists did not mourn but neither did vve rejoice in the passing of the NRA. He stated further that only vvhat lalnir gains thru struggle vvill it cherish. * Chieago's Socialists are l>eing heard in the sessions of the i^hicago Federa- steal some food because his family vvas hungry heM have been .in jail long ago. But a democratic politiciaa can get away vvith millions and never worry even about being prosecuted. * Here's another funny story brought to us by th? Tribune. The young re-publicant are (oing to follow tke footfttept of Lincoln, says the Trkb. That's plain bunk designed to draw on the sentimental strings of the if-norant masses to rogain public of-fices from the democraLs. It's hypo-cric.v in the 33rd degree. They vvill never get near the footsteps of Lincoln and they use his shrine to ma-nipulate for povver vvhich is about the greatest breach of political particularly <*areful "not to fight with our nei>?hbors and call name-and stir upri.sing and create di.von-tent in the hearts of the poor." His F^minence vvas o!»viously aiming at Father Coutrhlin. Our dUlike for the Detro t demagugue does not mike Ihe homilies of the B >slon arohbishop any more palatable. He Is the most reactionary of the four ca^hnat? in the United States. In the rt»nrc_|,han fifty years of his priesthmid h?/has not said one word in support of the unprivik»ged in the economic strug gle. He has oprvtsed the child-la^>r amendment, the b rth-control movement. every attempt to llSeralise ths> preporsten>us censor.«hip laws of Bos- [Z U'{'"' 1 a Pr°1H" »ve While bo-»se s rule. T > rrMC,,0n in h ' plan h. destiny; nimw 'f K Z hr knOWn ,hat not call h» soul hii own; members of h,s eMirch wera r \ R,.v of he. x ble for much of it. He has In-rn n ^ champion of improve I public morals To end their rule muar%site, ses and use less rouge. The vvorld has | The master of his fate is he. passed him by vvithout making any —B«rt Schmit. Man does not live by bread alone; He wants the roses too, He want« the love of wife and cbild, As is Iva human due. He wants to Tive his lite in peace; No wars to serve as human grist; He tvants the right to live as man, And not just to exist. He vvants to aet, to |Ki'nt, to read; The vvorld hi< l>est to give; He dreams of travels far and sridej In short he wants to live.