List 40. Tečaj Lil i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 5. oktobra 1894. oziru. V teoriji bi morda utegnilo biti tako, ali skušnja v političnem življ kaže da se v tem oziru praksa ne vjema s teorijo. Sploh marsikje pri nas zavladuje neka odna mlačnost kar smo videli baš Shod zaupnih mož. uličnih napisih v Ljublja pr vprašanji o Pripravlja se v Ljubljani shod zaupnih mož iz vsega tolmačiti tolikega pote Drugače pač ne moremo si da ostanejo dvojezični na- slovenskega naroda, da se posvetuje, kakšne politike se pisi po ljubljanskih mestnih ulicah. Le pomislimo, koliko je našemu narodu držati v bližnji prihodnjosti. Na ta se je že ugovarjalo temu, če so Nemci popačili slovensko i i; shod se snidejo možje, kateri se v dejanji drže že sta- ime kake vasi, ali Tirnau in podobna ulična imena po rega narodnega programa, vse za vero, dom, cesarja. ljubljanskih uličnih vogalih so ravno take spake, v katere Ugovarjati se ne da, da je tak shod zlasti v se- Slovenci ne moremo privoliti. danjem času potreben, ko so razmere tako daleč prišle Sploh se pa goji nekaka lokalna politika. Tako se da naši poslanci na Dunaji podpirajo že nasprotnike naše hoče kmetom dopovedati, da zanje nima nobenega po- vere in narodnosti. Tukaj je pač potreba, da zaupniki mena, kakšni ulični napisi so v Ljubljani. Po tej teoriji slovenskega naroda dobro stvar preudarijo in se izreko, se bi tudi Kranjci ne smeli brigati za šole na Koroškem, je li po njih mnenji taka politika prava, je li upati, da ali pa v Trstu. Za nas in naše otroke tudi te šole ni- bi peljala do kakega dobrega smotra, ali je pa obsodbe majo neposrednjega pomena. Po tej teoriji bi kmalu prav vredna. Pri tem se pa seveda ne bode jim ozirati na kake osebe ali kakšne druge morebitne zasluge poslancev, malo ostalo od našega narodnega programa Rekli bi to nima pomena za tega, to ne za onega. Sploh pa taka kajti kam •vi* prisil, ko bi hoteli svojo politiko uravna- politika preveč cepi moči ker ima premalo interese vati po tacih zaslugah. Mi priznamo da morda mar vsega oda pred očmi. tacih razmerah je vsekako potrebno, da se snide zasluge za dežele, ali vendar bi ga noben Slovenec ne shod slovenskih rodoljubov v Ljubljani, da določi podrob sikaki mož stare nemškutarske garde imel gospodarske Pr mogel voliti, ali pa volilcem priporočati. Ravno tako neje stališče k tekočim vprašanjem. Nasprotnik temu tudi sedaj ne gre, da bi morda kakemu poslancu zaradi shodu more biti le tisti, kateri se boji, da bi se zopet gospodarskih zaslug gledali skczi prstu, ako hodi v na- bolj ne poživila narodna zavézt in ne uveljavila politika rodnem oziru po napačnih potih. Sploh se od več stranij pokojnega dr. Bleiweisa, kateri v narodnih ozirih do R edaj posebno naglaša nekako gospodarska in lokalna po- zadnjega ni poznal nobene prizanesljivosti. litika Mi nimamo nič proti temu, da se gleda na go- Da bode pa shod slovenskih zaupnih mož, se pa spodarske potrebe in smo to stališče branili ob svojem morajo povabiti slovenski rodoljubi sploh, če se tudi po-času proti nekemu slovenskem načrtu z vso odločnostjo polnoma ne vjemajo o vseh vprašanjih. Na shodu se bodo bode in ga zagovarjamo še danes. mej sabo sporazumeli in zjedinili. Pravi rodoljub Odločno pa moramo biti proti temu, če se hoče z že prišel na shod, seveda tistim, katerem je narodnost narodnogospodarsko ali socijalno politiko odrivati naše že malo zoprna, pa ne bode. Na shodu se bodo pa mo- narodno vprašanje. To je metoda, katero smo prejšnje rali v poštev jemati skupni narodni interesi in sploh kar čase večkrat videli pri naših nemškutarjih. Tudi ne za- vse slovenske stranke še veže, ne pa tisto, kar jih raz- došča, da je kdo katoličan, temveč treba je, da je tudi družuje. Tako je mogoče, da se dobi podlaga za skupno narodnjak. Mi nismo tega mnenja, da iz tega, da je kdo delovanje, ki je dandanes potrebneje, nego je bilo kadar dober katoličan, že sledi, da je tudi pravičen v narodnem si bodi. Če bodemo v sedanjem času razcepljeni, bodo ¥m 3S0 od tega imeli že nemškutarji dobiček, ki že sedaj zaradi našega domačega razpora ponosno vzdigujejo glave in že največ odločujejo v deželnem zboru in odboru gotovo ne našemu narodu v korist. Sedanji čas je resen. V kratkih letih pričakovati je velikih premen v Avstriji. Volilni red se bode razširil in še marsikaj druzega se bode preme-nilo. Potrebno je pa, da mi Slovenci vplivamo po svoji moči na te premembe, da se ne izvrše nam v škodo. To je pa le mogoče, ako bodemo jedini. Na druge, zlasti na nemške konservativce in pa krščanske socijaliste se tudi ne smemo preveč zanašati, kajti oni imajo svoje nazore in svoje potrebe. Nas bodo vselej le toliko podpirali, kolikor bodo nas potrebovali in ozirali se bodo gotovo veliko bolj na nas, ako bodemo jedini. Za to pa mi z veseljem pozdravljamo ta shod, ker se nadejamo, da bode pogladil ta shod kot k bližanje vseh narodnomislečih mož in pokazal, da je skupno delovanje mogoče, ako se držimo trdno narodnega programa. Seveda tistih, ki hočejo boj za vsako ceno, tistih gotovo tudi ta shod ne bode spravil Kdor hoće boj, bode povod zanj tudi našel. Tudi pri druzih narodih so bili taki ljudje, ali so se jih srečno otresli in nadejamo se, da se jih otrese tudi narod slovenski, posebno ker se nadejamo, da jih ni veliko, ker večini slovenskih politikov je še vedno blagor in napredek narodov na srci. Politični pregled. Iz delegacij. — V posebnem odseku ogerske delegacije je razložil minister Kallay. da se v Bosni in Hercegovini šole jako množe. Prebivalstvo pošilja otroke rado v šolo. Za bosenske dijake se je osnovalo več štipendij, da lahko tudi študirajo zunaj dežele. Po dovršenih študijah jih pa radi vspre-majo v javno službo. Vlada mnogo stori za povzdigo živinoreje v Bosni in Hercegovini. Skrbi, da se uvajajo dobra plemena. Potrebno je, da se Bosna zveže s Spletom po železnici, za kar se minister jako prizadeva. V javne službe v Bosni se vspre-jemajo tudi Madjari. Finančni ravnatelj in njegov namestnik sta Madjara. Da ni več Ogrov mej bosenskimi uradniki, temu je uzrok to, da ni sposobnih kompetentov, ki bi se hoteli priučiti tudi deželni jezik. V ponedeljek se je v odseku avstrijske in v torek v odseku ogerske delegacije razpravljalo o budgetu vnanjih stvarij. Minister je zopet podal nekaj pojasnil o vnanji politiki. Novega ni nič posebnega več povedal. Proti dvema mladočeškima govornikoma je zopet zagovarjal trodržavno zvezo. Pri Mladočehih se je pa tudi v delegaciji videlo, da se še niso ničesa naučili. Sukali so se zopet vedno okrog češkega državnega prava, da si bi že davno morali spoznati, da ni pri sedanjih razmerah najmanjšega upanja, da bi se v tem oziru dalo kaj doseči. Kaftan je dokazoval, da bi Avstriji ne bilo treba toliko vojakov, da ni v trodržavni zvezi, ker bi se jej potem ne bilo treba bati Rusije in Francije in da trodržavna zveza koristi jedino Italiji. Na pritožbo zastran premajhnega števila Čehov v konzulski službi je odgovoril Kalnoky, da Čehi premalo pohajajo v orjentalsko akademijo. Sicer bode pa on že gledal, kolikor bode moč, da se nastavijo češčine vešči uradniki, kjer bode videl, da je to potreba, O balkanskih zadevah je minister vnanjih stvarij zopet zagotavljal, da se Avstrija ne vtiče v notranje razmere Srbije in Bolgarije in jima le želi, da se samostojno razvijata na podlagi berolinske pogodbe. Konservativci in vojni minister. — Nekateri konservativni listi grozno zabavljajo proti vojnemu ministru, ki je na vprašanja Freuensfeldova zastran premeščenja vojaškega kurata Wagner j a iz Inomosta v Bosno, ker ni hotel pokopati v dvoboji ubitega zdravnika Wagnerja, odgovoril da je preme-šcenje jedino stvar vojne uprave, in da s^ premeščenje ne sme smatrati za kazen. Konservativci so upali, da bode minister jim dal vsaj malo lepši odgovor in ne bode rekel naravnost, to vam takorekoč ni nič mari. Nekateri konservativni listi prete, da bodo konservativci dali ministru pravi odgovor ali vojni minister že ve, da se mu mož, ki so v koaliciji ni bati. Vsa stvar se bode kmalu lepo pozabila Shod vzhodnočeških kmetov je bil dne 28 t. m v Kraljevem Gradci Posvetoval se je mej drugim tudi o volilni reformi. Razprava o tem predmetu bila je burna. Mnogi kmetje so napadali Mladočehe, ker so za občno volilno pravico. ki bode škodovala kmetom. Dva mladoČt-ška poslanca sta pa z vso odločnostjo zagovarjala občno volilno pravico, za katero se je naposled shod izrekel z majhno veČino. Silno veliko udeležencev se je pa odtegnilo glasovanju o tej stvari. Nekateri niso vedeli, kako bi glasovali, drugim se je pa stvar zdela premalo važna za kmeta Zaradi te°a po sklepu tega shoda ne smemo baš prevelikega pomena pripisovati, kajti nikakor ni pokazal jasno mišljenja češkega kmeta. Koalicija na Moravském. — Moravski češki poslanci v državnem zboru so se izrekli proti koaliciji. To pa ni dalo mirno spati nekaterim prijateljem koalicije. Jeli so snovati nekako katoliško stranko, katera naj bi izpodkopala tla vladnim zastopnikom Najprej se je nameraval izkoristiti katoliški shod za koalicijo, kar se pa ni povsem posrečilo. „Hlas" je odločno za koalicijo in nekateri duhovniki, zlasti dek dr Srdečky, priporočajo po shodih vladno politiko To izvira največ le iz nasprotja do Staročehov, ki ne marajo plesati, kakor godejo nekateri na novo nastopajoči politiki. To rovanje proti narodni stranki je pač le vladi in nemškim liberalcem v korist. Civilnopravdni red. — V odseku za civilnopravdni red predlagal je MladoČeh dr. Dyk, naj bodo v prepirnih stvareh vsi jeziki jednakopravni, bodi že v občevanji s strankami, bodi že v notranjem službenem poslovanji. Ta predlog podpiral je tudi slovenski poslanec pl. Grlobočnik. Madjarska liga. — V Budimpešti so sklenili, da osnujejo posebno madjarsko kulturno ligo, katera bode delovala proti rumunski kulturni ligi. Pred vsem bode ta liga izdajala list v 14 jezicih, v katerem bode dokazovala, da se na Ogerskem nobeni narodnosti ne godi krivica. Ta list, ki se bode imenoval „Magyar kultura" bode tudi svetu kazal veliko madjarsko kulturo. Ta list bode podpirala ogerska vlada. Ogerska gosposka zbornica ima ta teden razprave o proticerkvenih predlogih. Razprave so precej burne, ali naposled pa najbrž obvelja vladna volja. Najtežje je z zakonom o ravnopravnosti Židov, ker imajo proti njemu tudi protestantje utemeljene pomisleke. Boje se namreč, da naposled dobe v roke vso moč židje na Ogerskem in bodo v gospodarskem oziru vse hoteli podjarmiti. Vlada pa baš temu zakonu največjo važnost pripisuje. Učni minister je že v odseku naglasa! veliko zaslugo Židov za povzdigo kulture na Ogerskem. Minister pač vé, zakaj hvali žide. Na njih denarno moč opira se vsa sedanja vladna moč na Ogerskem. Nemčija in Poljska. — Povodom neke večje deputacije mudeče se s Poznanskega pri Bismarcku je ta omenil z jako ostrimi besedami stermljenja Poljakov po zopetni obnovitvi lastnega kraljestva. Rekel je mej drugim, da bi zoopetna ustanovitev poljskega kraljestva bila v večjo nevarnost Nemčiji nego je Rusija. S tem je dal razumeti poznanjskim Nemcem in sploh voditeljem Nemčije, da naj strogo pazijo na djanja in nehanja poznanjskih Poljakov in naj te zatirajo, da se ne povzdignejo do prevelike samostalnosti. Poljakom v Nem- S <91 se torej obetajo še huj časi Prav govori se pa, da lizuje v velikih listih. Imenuje se tudi kemično î rudninsko > preganjanje poznanskih Poljakov provzročila lvovska monpelliuersko, pariško, ali veronsko rumenilo je to novo razstava, katero v Nemčiji smatrajo kot agitacijo v dosego lokupnosti Poljakov in v obnovitev poljskega kraljestva. Rusija, Avstrija in Grška Na godovni dan rus- kega cara priredil je giški konzul Zakagi v Ni v Srbiji bar • v nic Ako je denemo v solno kislino, dobi pomerančasto če pa jo premeni malo ne kot topnik ruskega konzulata, banket, pri katerem je apil ruskemu carju ob jednem pa silno udrihal po Avstro-Ogerski poškropimo s to kislino, se pa natranovej raztopljini (lugu) dobi svetlejšo barvo in se deloma raztopi v živorumeno tekočino. Če je razbelimo, da beli dim, in izločijo se svinčena navzoči konzuli so namah zapustili dvorano strijski zrnica. Ta bar konzul Hektor de Rosa pa je pozval Zakagisa na dvoboj katerega pa vsled posredov C rbskega divizij do v Niši strupena ni pri državne službe Rusija Giška vlada je konzula Zakagisa takoj odpustila iz Neapoljsko rumenilo dobimo, antimonov okis s svinčeno gladino nuje ta barva tudi neapoljska prst ako razbelimo na zraku trgovini se ime-Solna kislina jej da Vznemirjajoče in nasprotujoče si vesti raz- sprva pomerančasto barvo i potem pa pobeli Če raz nih listov o zdravji carjevem pojasnili so zdaj sti s tem, da potrjujejo, da je cesar res bolaD ruski > toda ne ne- ladni belimo, daje bel dim in zapusti hrhke zrnica antimono varno, imel Okreval ni namreč v se popolnoma od hripe katero vega svinca To barvilo je tudi strupeno minolo zimo temu pojavila se mu še bolezen na lfdicah, ki pa po izreku zdravnikovem ni opasna Najbolj pa provzroČuj labo zdravstveno stanje carjevo skrbi katere ima za svojega utrudljivost od preobilega dela bolnega sina, velikega kneza Jur in pa Auripigment ali operment je trojni žvepleni arzen. To barvilo je znano tudi pod imeni kitajsko, kraljevo, perzijsko ali španjsko modřilo Solna kislina na to barvo nič ne vpliva. car pod milejim podnebjem s svojo rodovino ves politiški svet z želj d Po zatrdilu zdravnikov bo v Krimu, kamor se te dni poda i ga velikemu V natronovem lugu se raztopi. Raztopljina ima ru kmalu okreval Na tem potu spremlj bi se miroljubnemu meno bar sedlina. Če prilijemo kisline se izloči rumena od carju njegovo labo zdravje kmalu na bolje obrnilo Če to barvil) močno razgrejemo, se shlapi. Beli dim S diši po žveplu in hrenu salmijakovem cvetu se ta Obrtnija. naii mmWši^y^ - — « = ----------------. . ..................................................................Illllllllllllll ^ MgniHS mmmmf barva raztopi in raztopljina nima skor Tudi ta barva je strupena. nobene barve iiiimiiiiiiiiiiii Massikot je tudi rumena barva in je po kemični sestavini svinčeni okis. Solna kislina to bar pobeli Preiskovanje pristnosti barve za pleskarje. Natronov lug jo pri kuhanji razstopi Če pa raztopimo ) (Dalje.) Šmalta je s kobaltom jako živo modro pobarvane , ki se zmelje in pride kot modra barva v trgovino pa da svinčena zrnica. Ta barva je strupena (Dalj sledi.) steklo, Ta barva imenuje se tudi saksonsko, kralj ali ce Obrtnijske raznoterosti. sko modřilo ) kislina jo spremeni v zelenorumeno Zguba železa Živi natron pa nanjo nič ne vpliva. Tudi se ne premeni, 7500 km železniškega ako jo hudo razbelimo. Po tiru poskusih neke železniške uprave zgubi pri vsakem vlaku 1 kilo Ako šmalto drgnemo ob steklo na teži, to je toliko železa ali jekla se oddrgne v prah in je razpraskava. Ta barva je navadno strupena, ker ima arzen za zmirom zgubljenega Ker smemo računati, da povprek na v sebi. vsaki progi gre na dan 10 vlakov in je na zemlji pol mili Kromovo rumenilo dobiti v kaj različnih spre- jona kilometrov železnic se sledûji dan zgubi 60 kilogramov menah. Nekatei bilo železa oziroma jekla. To pa vendar ne pride dosti v postev ujavkasto, drugo pa bolj belo- ^ajti teh 20.000 milijonov kilo šin bi se popolnoma zdrgnilo rumeno To je odvisno od tega, koliko je primešanih se belih tvarin. Te barve imajo različna imena, kakor citro gotsko, hambursko, cesarsko, kolonjsko, lipsijsko nino, licij v 1000 letih. Poljski rokodelci pri cesarji je bila šla ga prosit deputacij . Ko je bil cesar v Gra- rokodelcev, da se obrtni pariško in cvikovsko umenilo red premeni v zmislu sklepov obrtnih shodov Cesar je opomnil, da je reforma obrtnega zakona težavna stvar, da pa se občno solni kislini se raztopi. Raztopljina ima zeleno priznava težavno staDje malih obrtnikov barvo in na dnu pa ostane nekaj bele odsedline t kater ne zgine čimo ako raztopljino razgrejemo in močno razred-natronovej raztopljino se to barvilo razstopi. Razstopljina ima rumeno barvo. Na dnu pa ostane nekaj bele odsedline. Če je razbelimo se raztopi in dobi rudečerumeno barvo. Na oglji s sodo se pa narede svinčena zrnca. ilnSl Kmetijstvo. |MHM]E Aà ■•■■■■«aiiiai u li i la a II li milil 1 ■■■■■■■ 11 ■■■■■■■■■■■■■■■11,1 11 ■■ ■■■■■1111 ■■■■■■■■ »m>n ■■ i » ^ Črtice o kmetijski kemiji r s (Dalje.) vodi se ta barvila le ne popolnoma raztope, ker Poleg kalijevih spojin so velike važnosti za kme je jim primešano ilovice. več težko raztopljivih stvarij kakor tijstvo natrijeve spojine, katere se nahajajo v zemlji Na v\ X » Kaselsko rumenilo dobimo, ako raztopimo 10 delov ! « okisa in 1 del salmijaka. trij je ravno tako kakor kalij kovina, ki se zaradi svoje velike kemične sorodnosti s kislecem v prirodi nikjer ne- To rumenilo krista- spojena ne nahaja. Natrijeve spojine se pa nahajajo v ¥ 382 vsaki njivski zemlji, pa tudi v živalskih rastlinah. truplih in v Ogljikovokisli natron se navadno Kako se dobiva natrij ovih spojin je neka bela sol, ki se rabi tudi za imenuje soda ki bodemo aznovrstne namene opisavali, ker nima ta nobene važnosti za kmeta. Le to obrtniji. Soda se nahaja v malih množinah skoro povsod naj povemo, da je to srebrnobela kovina kakor vosek. Nekaj lažji je kakor voda. se že topi in v veliki vročini pa shlapi. v zemlj i ki Pr večjih množinah se nahaja raztonljena v ne da gnesti katerih jezerih Soda ki sedaj prihaja v trgovino je Če ga denemo v vodo se azkroji in njem kislikom. Užge se pri tem navadno n užgemo natrij, ako ga denemo v moker gorkoti 50° umetno napravljena v tovarnah. Za njeno napravo rabijo kuhinjsko sol, žvepleno kislino, kredo in oglje. Včasih so sodo dobivali tudi iz morskih rastlin. v Zvepleni natron ali glavberjeva sol je čista v brez-barvenih kristalih. se spoji , Pač pa lahko pivni papir in ga malo podrgnemo. To drgnenje že zadošča, da začne goreti Gor z rumenim plamenom obrtniji se natrij marsikje potrebuje, zlasti pri dobivanji nekaterih kovin kakor aluminija, magnezija in zlata. Spravljati se mora natrij kakor kalij v petroleji. j se jako , ali pa beli prah. Tudi ta spojina se rabi v tovarnah v razne namene. Soliternokisli natron se imenuje čilski salpeter, ker nahaja v velikih množinah v Čiliju v Ameriki in je podoben našemu domačemu solitr Ta solitér se Natrij i okis. jako rabi v raznih tovarnah, pri kmetijstvu je pa dober se Pr dvojni mej veliko vročino v natr se v trgovini imenuje kislikom v kislikov jednotni in za gnoj spaja s je neka rujava snov, ki se z vodo spoji Čist fosfornokisli natr nahaja se v brezbarvenih hidrat ali živi natr ki milni ali sodni kamen kavstična soda ) podoben čist pa v kristalih. Ta spojina je jako jedka kristalih. Nahajo se pa v scalnici mesojedcev. Tako smo pa tudi ob kratkem opisali nekatere natronove kislina, ki so po- rastline na , je včasih trgovini ni čist in je belemu kamnu trebne, da se nahajajo v zemlji, da vs njej Da pa ohraniaao tacih snovij v mlji Razruši živalske in različne namene olja i. t. d. astlinske snovi. Rabi se v obrtniji v treba pomagati pri izdelovanj mila si z umnim gnojenjem beljenji, čiščenj (Dalj sledi.) Dvojni natronov okis je bel in se tudi na zraku ne vodi se raztopi. Če to raztopljino razgrejemo, drži. uhaja iz nje kislik in tronov hidrat. dvojni okis se spreminja v na Kmetijske raznoterosti. Velikanska trta raste v Mouleau na Francoskem. Po- sadili so bili 1. 1873. L3to3 v • klor Jedna najbolj znanih natrijevih spojin je nati pa ali kuhinjska sol, ki je spojina iz klor pac in rokosti 39 metrov funta. je imela 852 groziov na si- Vsak teh grozlov je tehtal oi 1 do 2 natrija. Ta spojina je vsakemu znana in je torej nam ni krav Trikratno molzenje trikrat molzejo na dan Po skušajah je b o 1 j da se kakor dvakrat. Dobi se že treba posebno popisovati prirodi nahaja se kot ka toliko več mleka, da se trui dobro » » menje, in pa raztopljina v morji in slanih studencih Buče dobra krma za zpl suhih stepah. krajih se nahaja tudi sol v puščavah in buee krave. Na Grorenjem Ogerskem ekajo na drobne kosce in jih dajo kravam Kra se kmalu privadijo take h Kuhinjska sol jako pospešuje prebavljanje in je mleka in imajo potem dosti dobrega torej potrebna za ljudi in živali. kmetijstvu se potre Napajanje. Živino se ne sme napajati precej, ko smo buje tudi nečista za gnoj, kjer ni predraga. Mesarji njo sole meso, da se ne spridi. jo pokrmili. Dobro je, v ce napajamo ob lOih dopoldne in različne tovarnah se rabi za namene, mej dragim tudi za izdelovanje mila. ob 6ih popoldne. Dajati se pa ne sme živini sveža studen čnica, ker večkrat prouzroča bolezni. Če nimamo vode iz ba Rekli smo da je sol spojina iz natrija in klora. Potrebno je zatorej, da tukaj klor nekoliko opišemo. To je plin, samo da ni brez barve, kakor so bili plini, o ka- nekaj časa stati jerja, je dobro, da pustimo vodo v hlevu predno jo damo živini. Shranjevanje jabelk v Rusiji. Jabelko vlože lepo osnaženo v sod in nanjo vlijejo solne vode in polen sod zabi-jejo. Tako se jabelka ohranijo v tej vodi celo do poletja. Solna terih smo dosedaj govorili, temveč je zelenkast. Ta plin voda se napravi, da se dá 36 litrom je strupen. Ako ga nekoliko vsopemo, začnemo kašljati ako ga pa več vsopemo, pa provzroči tudi smrt. Voda raztopi ta plin v sebi in pri tem dobi rumenkasto barvo. Poleg tega je omeniti, da klorov plin sam in pa v vodi raztopljen ] rine pobeli ode kozarec soli ušuje rastlinske barve in torej razne tva _ Klor ima veliko sorednost z mnogimi drugimi prvinami in zato se ne nahaja v prirodi samočist, temveč v raznih spojinah. V rodovitni zemlji se nahaja posebno pogosto ogljikovokisli natron, žveplenokisli natron, soliternokisli natron, fosfornokisli natron in še nekatere druge natronove spojine. Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Vsled nenavadno hitre in nagle vožnje čez pivški svet dospeli smo le grede na nasledno postajo Postojino Kolodvor stoji precej visoko nad trgom levi tja raz širjevala se mi je prostrana okolica starodavne fare hre 383 novice z visokim in strmim Nanosom v zapadnem ozadji * zantna stavba z malo cerkvico ob strani. Henr. Costa Tik pred nami pak vzdigoval se je strmi skalnati Sovič, nam navede v svojih „Reiseerinnerungen aus Krain st. vrh katerega medlijo zadnji ostanki starega postojnskega 67", da je v noči 10. novembra 1. 1689. zjutraj med 2. gradu ; v njegovem podnožji pa se nam je kazal v tihem in 3. uro v grad udarila strela, zažgala in vpepelila ga. nočnem miru trg Postojina. Zgodovina tega kraja čutiti Brž ko ne postal je koj takrat razvalina, ker se nikjer je zelo stara. Temni obrisi starodavnosti govorijo nam ne bere, da bi ga bili na novo popravili. Vsekončavni ^pI * t ť: S^BtS * * FJi ^s* ■ f 4 . -j i lb «. 1 ^r - 1 . - w Ji i^® .P '^"jPIWp^r^^jMSH ji - ■ ■ : «r ■ ■ ■ ^ ■" ■ i v sicer o rodu plemenitih Adelsberg-ev (Postojnskih), ki so zob časa pa gloda še sedaj na njegovih ostankih, in mar- pred davnimi časi tu gospodovali in domovali ; a le ime sikaki ml ix in čvrsti korenjak se bo zgrudil poprej v njihovo ostalo je sedajnim rodovom v spominu j njihovi grob, preden bodo zginili zadnji razvalinski ostanki z čini in djanja pa so zapadli, kakor marsikaj druzega, vrha strmega skalnatega Soviča. osodi pozabljivosti. Zgodovinar Schonleben je pisal da Misel pobijala je misel, ko sem se oziral iz vagona na mestu doli na tiho Postojino. Da ima na pr. med drugim ona sedajne Postojine stalo nekdajne sloveče mesto Avendo. Valvazorjem času slovel je trg že kot zelo lep ter svojo slovečo, vsemu omikanemu svetu znano podzemeljsko ki dela z mnogimi drugimi našo deželo tako zna- jamo imel zale hiše in stanovališča. Tudi vrlodobra kobilarna menito, je znano. Le enkrat bil sem v njej pred davnimi bila je takrat ondi. Zgodovina Postojine je pa tudi v leti > kar pa je zadostovalo, da se je moj duh tudi ta drugem zelo znamenita. L. 1366. si je želel grad in go- večer nahajal za trenutke v njenih notranjih preduhih, spodstvo prilastiti oglejski patriarh Ludwig. kar se mu in občudoval njene čarobne krasote. Zasledoval sem po L. 1372. je dobil grad v last Valvazorji, ter po spisih obeh Costa-tov, očeta in sina i pa nekako kot v zastavo. L. j pa ni bilo sponeslo. Herrman grof Celjski 1436. postala je lastnina deželnih knezov, pa ne za dolgo ker je 1. 1458. prišla v roke zopet grofom Celjskim. Ob času vojska cesarja Maksimilijana z Benečani so leti dobili Postojino celo en čas v last, to da tudi ne za dolgo. L. 1559. pridrlo je bilo kot krvava reka 16 tisoč Turkov na Kranjsko, preplavili so med drugim tudi Postojino in okolico, požigali, ropali in morili, mnogo prebivalstva pa ponovili so » kateri čas in kedo je prvi zasledil in razkril svetu podzemeljska čuda postojnske jame, najdel navedenih v „Reiseerinnerungen str. 63—65" sicer mnogo letnic, a pravega nam o tem nihče ne pove ; vsaj meni to ni znano. Najdba teh nepriličnih podzemskih krasot mora tedaj segati dalječ nazaj v tamne čase starodavnosti. (Knjižica „Postojnska jama dr. E. H. Costa-ta vedoželjnemu bralcu Pa ponudi natančni popis, kaj vse v njej viditi.) odgnali s saboj v strahovito sužnjost. To Turki zopet koj naslednja leta 1560. in 1564., in sicer obakrat že okolu Svečnice, tedaj v trdi zimi. Leta 1615. zbrala se je bila okolu Postojine bojna moč kranjskega viteštva, ker se je bil raznesel glas o novem navalu Benečanov. Poveljnik te vojne bil je neki tudi še mnogo drugih prijetnih spominov klical mi je pogled na Postojino pred moje duševno oko. Več mojih srčnih prijateljev bivalo in delovalo njega dni v tem mičnem kraji; obiskaje jih od časa do časa přeživil sem v njihovi družbi mnogo jako prijetnih in nepozabnih ur. Tudi grobišče postojinsko obiskal v naglici moj duh * Boltižar pl. Scheyr. Poleg Celjskih grofov imenuje kajti tudi ono krije v svoji hladni zemlji telesne ostanke zgodovina tudi še lastnike Postojine: kneze Eggenberg-e bitij katere sem v njihovem življenji jako î gg. pl. Črnomaljce (Tschernembl) mnenji f Henrika Costa-ta sta pa morala diu urnoma Mannesis biti Či (Po ljec in Mannesis stotnika tedajne grofije postojnske nekaterih čislal. postojnski farni cerkvi. Ko sem bil zadnjikrat v njej delano Zadnji moj spomin veljal je še lepi dvestolpni j do » ker je po njegovi trditvi za knezi Eggenberg-i postal koj lastnik knez Jan. Weikhard Auersberg.) Sin Weikhardov, knez Ferdinand Auersberg prodal je Postojino leta 1707. bilo ravno presno slikanje njenih znotranj.h prostorov. Stavba je jako lepe oblike, in kjer mislijo na zidanje kake nove cerkve, svetoval bi jim, naj si gredo Francu pl. Oblak-u î ta pa 1722.. tedajnemu cesarju Karolu VI. i ki posestva določil v namene c. kr. kraške dvorne kobilarne (k. k. Karster-Hofgestiit.) Tudi po- gorišč šteje Postojina mnogo; največje bilo je 5. jul. 1802. Ako se ozremo v Valvazorjevo XI. knjigo str. kaže se nam vrh Soviča postojnski grad še kot impo ogledati tudi postojnsko svetišče. (Kaj tacega, namreč ogledovanje že stoječih cerkva, več izda, kot 10 obrisov, ki včasih močno goljufajo. To omenjal sem že tudi pri popisu osilniške cerkve.) Kot zanimivost naj povem tudi to, da je bila postojnska cerkev posebno priljubljena rajni soprogi rajnega milosrčnega in veli cesarici Ani ? i kodušnega cesarja Ferdinanda I. Na sardinském kraljevem dvoru rojena potovala je, dokler ste spadali Benečija in il mw— -«■» *) Prilično naj omenim, Če tudi to ne spada v okvir mojega potopisa, da se tudi hrenoviška fara prišteva med največje in najstarejše na Pivki. O Valvazorjevim času imela je 28 podružnic, Yge]ej ge mudila mnogo tudi V ondotni cerkvi Lombardija pod Avstrijo, skoro vsako leto za kaki čas v svojo domovino. Redno je ostala kak dan v Postojini, in vaši kar dokazuje, da je moral o starih časih biti verski čut po teh krajih posebno goreč. Kot dve posebnosti te fare ste: podružná cerkev Marije Device pred Jamo. Sloveča je ona zaradi tega, ker jo je blagoslovil tržaški škof Aenca Silvio, ki je postal kasneje kvi posebno lahko molim se je enkrat proti tamošnjemu preč. gosp. dekanu. (Nekoliko več o Postojni pove še moj spis v Koledarju družbe sv. Mohora za leto papež z imenom Pij II. — Druga znamenitost njena je predjamski 1875. pod naslovom : „Spomini na Notranje-Kranjsko Î grad (Lueg) Glej sliko in popis v Valvazorjevi IV. knjigi str. 521. stran 197 Pisalec. 200.") (Dalje sledi.) 384 Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX ve lika skupščina družbe, videl na domovinski žrtvenik da ni zastonj položil svojega obola To šolo je obiskovalo 320 dne avgusta 1894. I. v Novem Mestu. (Dalje.) otrok in bilo bi jih še več, da je prostora. Ta po družbi dani dokaz, ki nas stane že čez 20.000 gld Posebno važni so podružnični shodi, kajti pri njih se nudi članom, kakor tudi ljudstvu sploh koristnega pouka in primerne zabave. Uprav neprecen- ni še menda zadostno spričalo temu, da je prav v mestu Trstu dovolj slovenskega življa ne samo za ljivega pomena pa so ti shodi za naše koroške brate ; podružnice so jim prava ognjišča domovinske ljubavi; zato jim vodstvo rado pošilja govornike, katerim so podružničarji za njih pouk srčno hvaležni. V obče velja pravilo, da tudi priprosti narod potrebuje ve- jedno šolo, nego še za dvakrat toliko. Ako pomislimo te ogromne žrtve, skoro bi rodoljubu krvavelo na srce : ad quid perditio ista Čemu ta potrata pa ne drila, saj ima brig in tug dovolj in včasih naj se tudi priprostemu oratarju v prijateljski družbi razvedri na- gubančeno čelo, da gre pokrepčan z novim pogumom na delo, za kruh svoji obitelji a tudi na delo za pravo svojega naroda značajni oratar in obrtnik. Tema dvema kajti glavna opora slovenstvu je naše podružnice brez pa uprav posebnih troškov in trudov lahko nudijo potrebnih ukov in razvedril. In ako jim narodovi voditelji tega ne oskrbé, iščejo si čestokrat zabave po svoje — kar je pa navadno na kvar njim, njihovim družinam, vsemu narodu in tudi državi. Kako se dá vse to doseči — na jedno stran ljudstvo vzga jati, na drugo pa družbi nakloniti prispevkov, v tem rajši bi denar dajali stradajočemu težaku človek, ki res ljubi svoj narod, žrtvuje zanj do zadnjega bora, ker noče, da bi njegov narod poginil dušne smrti — osobito ne oni čili narod, ki je tam ob modri Adriji bramba katoliški cerkvi in avstrijski državi. Družbino vodstvo je še voljno žrtvovati za slovensko šolstvo ob Adriji, dok pravične — in gotovo ne pretirane — zahteve slovenskih roditeljev zmagajo in te bodo konečno morale zmagati. Nameravane premembe v učiteljskem in vzgoje-valnem osobju se v Trstu radi mnogih zaprek letos > še ni moglo izvršiti (Dalj sledi.) Poučni in zabavni drobiž. podaja napotke ne sicer društveni a jako rablj naslovom spisek, te dni razposlan podružnicam z „Delovanje moških podružnic družbe sv. Cirila in Me- Novosadski Madjari so pa toda sosebno v preteklem letu 1893." Srbsko gledališče v Novem Sadu. Srbski veleposestnik Dundjerski je na lastne stroške sezidal gledališče v Novem Sadu, in stvu. Gledališče ga dal v najem srbskemu gledališkemu dru se bilo imelo otvoriti eda s srbsko igro da bi bilo razžaljenje Madj ko bi se otvorilo na Ogerskem gledališče z nemadjarsko igro 4 Družbini šolski zavodi. podajmo se k družbinim šolskim zavodom in pritožili so se na ministerstvo. Umrl je za mrtvoudom dne 28 septembra škof Rade ničic v Kotoru v Dalmaciji. Bil je še samo 54 let star in le še malo njih zgodovinskem razvoju ne sodi Vas zdaj ob- Avstrij veščati, saj se itak vsak družbenik lehko o njem pouči Časa za škofa. Njegova škofij je a j manjša v v prejšnjih „Vestnikih podatke. ki zabeležujej vse važniše Začnimo pri najstarejšem zabavišču v Celju, katero se je omislilo slovenskim starišem, da so v preteklem letu vanje pošiljali 59 otrok. Vrtec je prav dobro uspeval pod vodstvom častitih šolskih sester, katere vzgojevalne moči družbinemu vodstvu God presvitlega cesarja praznov nakladajo relativno najmanj troškov, s čemur mora * al se je včeraj po celi širni Avstriji najslovesneje. Prezvesti avstrijski narodi so i ob tej priliki pošiljali prevroče želje in molitve k Vsemogočnemu, da bi ohranil predobrega jim vladarja, Jožefa I. še na mnogaja leta osobito naša družba poštevati i, cesarja V Ljubljani prazuo- Zabavišče > ;. S Jakobu v Trstu zbiralo nad 70 otrok in je pristno semeniše. Za prvo slovensko osnovno šolo S^HMW- - rs * Jakobu v Trstu". je s valo je vojaštvo godovni dan svojega presvitlega najvišjega poveljnika s sv. mašo v nunski cerkvi. Ob 10. uri služila se je pontifikalna sv. maša v stolni cerkvi, kateri so prisustvovali civilni dostojanstveniki. Šolska mladina je tudi sv. mašami po katera se je letos razširila že v raznih cerkvah praznovala godovni dan presvitlega cesarja. Osobne vesti. Gr. dr. Št. Divjak okrožni zdravnik petrazrednico, in je tako ta naša šola prva in jedina v P Je imenovan za hišnega zdravnika v deželni blaz slovenska petrazrednica na vsem Primorskem kar je niči na Studenci dr vsekako značilno za primorske razmere, a mislimo tudi častno za našo tu se v blesku kažočo res vse- Pulj Pamer, c. kr. iregatni zdravnik v pa za okrožnega zdravnika v Ornomlj nemški šoli v Trstu in okr. šolski Učitelj na Dav nadzornik v Sežani gosp slovensko družbo. Njeno voditeljstvo je obelodanilo gimnaziji v Ljublj àinkovic je imenovan začasnim učiteljem na nižji Okrožni zdravnik v Litij letos „šolsko poročilo, katero obsega vso šolsko kro Oblak je prosil za umiiovljenje Peter Wolsegger, prot niko od 1 1887. do letošnjega šolskega sklepa želeti naš bilo da tako Prav poročilo dobil v roko vsak na gimnaziji v Kočevji, je imenovan ravnateljem tega zavoda vsak rodoljub, ki se je spominjal naše Šuklj Imenovanje Dež in drž. poslanec prof imenovan osrednjim skih knjig in dobi em c. kr. zaloge šol naslov in značaj dvornega svetnika « 385 13b ednem je imenovan levičarski poslanec grof. Stûrgkh mi- nisterskim svetnikom v naučném ministerstvu. Umrl je minoli teden v Kobarida na Tolminskem ondotni bivši dekan in župnik Andrej Jekše v 78. letu svoje starosti. Vzglednemu duhovniku in odličnem rodoljubu bodi zemljica lahka. Umrl je danes teden g. Frid. pl. Russ. stavec Blas-nikove tiskarne. Bil je vrl mladeneč in pogreb v nedeljo popoldne je bil j ako lep. Na postajališči Radoljica, proge Trbiž-Ljubljana, » 60.000 goldinarjev znaša glavni dobitek lvovskih razstavnih srečk, kateri znesek se po 100/ o odbitku v gotovini izplača. Opozarjamo naše čg. bralce, da bo srečkanje nepreklicno dne 16. oktobra t. 1. 1 Anarhisti. Vseherovu na Češkem dobil je tovarnar pismo da ima na določeni kraj prinesti 50.000 gld. denarja, če ne bodo anarhisti njegovo tovarno razstrelili z dinamitom, brzovozno Dva praška tajna policijsta in jeden drug človek so pa blago. Dosedaj je služilo postajališče samo osobnému in pra- pazili blizu mesta, kamor bi bil tovarnar moral prinesti otvoril se je s 1. oktobrom t. 1 tudi promet za težnemu prometu Dijaška kuhinja v Novemmestu se je otvorila denar, da bi videli, kdo pride iskat. Anarhistov ni bilo dne 18. septembra. V njej dobiva sedaj 28 dijakov gimna- po denar, pač pa prišlo več kmetov, ki so prežeče j&ijcev hrano. Na čelu dobrodelnemu zavodu je gimnazijski pro- čuvaje nagnali s korobači, meneč da so poljski tatovi. fesor dr. Marinko. Da bi dobrodelna podpornikov. naprava našla obilo Policijski so se morali braniti z revolverji. Jednega Slovensko gledališče. Minoli teden dne 2 sept pričelo se je v deželnem gledališču s kimi predstavami Vsak teden bodo po tri predstave Pr\ in naslednj šti do kmeta so ubili, 3 pa ranili. Tovarnar pa sedaj pričakuje kdaj narja. 1 mu anarhisti razstrele tovarno, ker ni poslal de-Seveda dotično pismo najbrž ni iz anarhističnega sedaj se še piedstave so nas uverile, da je letos režij tabora in je kdo hotel porabiti sedanjo strast pred slovenskega gledališča v pravih rokah tuj v • moci so se anarhističnimi napadi v svojo korist. kozi obnesle. Kar se tiče ka so nas celo presenečili ponedeljek zvečer se v Plznu na Češkem raz Čeh in Hrvati so gov malone gladko tiče igre same, pokazali so se pr mojstri ki. Kar se pa letela v kleti nekega Seillerja dinamitna bomba. To je si od letošnjega slovenskega gledališča prav Da bi rodoljubje le tudi vedeli ceniti napore dramatične V vsem smemo mnogo obetati. ra dru- štva in bi isto podpirali gledališče. tem da bi prav pridno zahajali v Ponesrečeni gasilec Indof poročali, da se je pri zadnjem požaru na Ilovici težko poško doval je minolo soboto umrl. Za časa 251etnega obstanka ljubljanskega gasilnega društva je to prv s lučaj gasilec Žrtev svojega poklica. Indof zapušča vdovo in tri ne- preskrblj otroke Pogreb za ranjkim v • v • vrsivsi delo anarhistov. Seiller je solastnik niršovskega premogovnika in ga delavci močno sovražijo, ker mislijo, da on dobiva velik dobiček, njih pa slabo plačuje. Policija poizveduje, kdo je prcuzročitelj tega dinamitnega napada, ali dosedaj zastonj. Nekaj čudnega se je primerilo minolo soboto v Berolinu. Nakrat so zaprli 176 podčastnikov tamošnje podčastniške šole in odpeljali jih v devinsko trdnjavo. Go-se minolo ne- vori se, da vojaška oblast zasleduje, da se je mej nje o katerem smo da je postal del j ljubljanski se nekoliko bil je kaj lep ;v udeležili so se ga polnoštevilno gasilci zatrosil socijalizem in hizem dalj olaj iz Čudnega v Nemčiji to ke in dr ter nebrojno občinstva Da beda zapu v V vdovi in sirotam, nabiraj ni prav nič. se za nje pri dobrotnikih darovi. Cirkus Henry je napravil v ki je rgla čistega dobička ta namen dobrodelno predstavo, 139 gld. 54 kr. V mestno hranilnico ljubljansko je vložilo meseca septembra 490 strank 140 404 gld. 53 kr., vzdignilo pa Natančnejega seveda ni nič znanega, ker stvar kolikor je moč prikrivajo. Vladni listi celo trdijo, da gre le za disciplinarne pregreške, kar pa ni verojetno. tej šoli so se izobraževali častniki vse nemške 415 strank 185.174 gld. 61 kr avgust, september) dovolilo se je zemljišča v znesku 187.675 gld. tretjem četrtletj (julij prosilcem za posojila na vojne za višje ognjičarje (seržante). Učenje v tej šoli traje dve leti. Že dlje časa se je opazovalo pri višjem letniku te šole neko neredno vedenje. Niso se dosti bri- gali za povelja častnikov, večkrat so kašljali in godrnjali ) Katoliška družba za Kranjsko kupil svoj 1. dom in sicer hišo št 1 na Turjaškem trgu Z si je ko se je jim dajala povelja. Ravnatelj Stetten jih več dnem novembra t. 1. se družba že preseli v svoj novi dom Poskušnje za učiteljsko vsposobljenost krat opominjal, da naj se bolj drže discipline, pa so se prično mu posmehovali. Po sobah bil večkrat silen krik ' X se letos dne 5. novembra. Prošnje je vložiti do 20. t. m. Stole so premetavali, razbijali itd meseci V mestno hranilnico v Novem mestu je v septembru vložilo 48 strank na 35 knjižic 4818 gld. Nedavno je bila zunanja polica pri nekem oknu 75 kr , vzdignilo pa 6 strank 1245 gld. 43.485 gld. 31 kr. ; število knjižic 207. kr. grdo onesnažena. Zaradi tega gotovo ne častnega dejanja ki so stanovali v dotični Stanje vlog: moralo je pet podčastnikov Telefon bode v Gorici. Zveza bo tudi s Trstom in sobi ) Dunajem ter Italijo. hoditi na patroljo. Nedavno je bila revizija (pregled) po sobah Ko je Na goriško gimnazijo vpisalo se je letos toliko učencev kot v se nikoli prej ne, to je nad 500. bila revizija, so kričali po nekaterih sobah: „Revizija, revizija!" prav kakor bi hoteli nekaterim namigniti, da Pogorela sta na Rečici poleg Bleda dva gospodarja, naj kaj skrijejo. Mej drugim se je pa tudi klicalo » Gasilci iz Bleda, iz Begunj in Jesenic so prihiteli gasit. Tem se je zahvaliti, da se je ogenj omejil. Obletnica male loterije. Dne 12. oktobra t. bo 140 let, ko se je prvikrat v Avstriji žrebalo v mali lo- vela anarhija! Svoboda, jednakost in bratstvo Ravnatelj je drugi dan strogo poživljal podčastnike » naj povedo j kdo tako razsajal. Podčastniki pa niso ho teri j i. Bilo to 1754 in sicer v Pragi, ko so se potegnile teli ničesa povedati. številke 22, 75, 33, 71 in 44. Ravnatelj je stvar naznanil na višje mesto in tako ■y 386 je prišla tudi do cesarjevih ušes. Odredilo se je, da se dva revolverja, več bodal, in 5000 frankov v zlatu. Poima ves starejši letnik te vojaške šole zapreti. Po noči licija je bila na tega anarhista opozorjena iz Londona, je batalijon vojakov z nabasanimi puškami prišlo na dvo- kjer se je proti nekomu izrazil, da pojde v Rim, da bode rišče vojaške šole. Ravnatelj dal je hitro sklicati ves prvi s Crispijem obračunil. Clerico bil je nekaj časa v Buenos letnik na dvorišče brez orožja. Ko so se ti podčastniki Ayresu v Ameriki, pa so ga od ondu iztirali zaradi anar postavili v vrsto, naznanilo se je jim, da jih zapro. Vo- hističnega rovanja. jaki so jih obkolili in odpeljali na kolodvor in od tod v Y Xeresu na Španjskem so zasledili veliko anarhi devinsko trdnjavo, vojaki imeli so strogo povelje, da ni- stično zvezo. Policija je našla mnogo razstrelil in anar- majo z nikomur spregovoriti nobene besede. Cesar sam hističnih spisov je baje ukazal, da naj se strogo kaznujejo. Ta Anarhist Most se baje misli poboljšati. Popustiti kroge. trdil dogodek je precej vznemiril nemške vojaške namerava dosedanje svoje počenjanje in vzel Pokazalo je, da je nekaj resnice o tem, kar je poslanec Bebel, da brez socijalnih demokratov se neko gledališče v Novem Yorku. Igral v najem bode tudi sam. tem gledišču igra se nemški. Dne 8. oktobra nastopi podčastnikov ne dobe. Prepovedalo se je bilo, da se noben Most prvi pot kot gledališki igralec. Most ima za gleda socijalni demokrat ne sme narediti za podčastnika. Skrbno lišče talent in je igral že o mladih dneh. Premišljeval je že dalje časa, da popusti anarhi bil sumljiv so- stično agitacijo, ki mu dosti ne donaša. Anarhističnih na- šo jih zbirali pri vseh povišanjih. Županstva so že pri vstopu novincev v vojake poročala, kdo cijalizma. Vse to pa ni pomagalo. Cel letnik podčastniške padov se Most ni nikdar udeleževal, temveč je za anar šole se je že navzel teh škodljivih idej. Zato je že treba hizem Spisal pisal. Uredoval je anarhistični list Freiheit" jako veliko brošur. neki knjigi je tudi učil kako se narejajo razstrelila in bombe. pomisliti, če se je zanašati na vojno, ki ima take podčastnike, ob kaki vstaji. Berolinski socijalistični časopis je izvedel, da se v pruskem ministerstvu 7 resnici pripravlja načrt zakona proti anarhistom. Sestavlja ga tajni vladni svetnik Trott. nevarnost, sam se pa vedno nevarnosti odteguje in sedaj žili. Mnogi delajoči anarhisti so ga že dalje časa sovra Očitali so mu, da je strahopetnež. Druge pošilja v Socijalisti se boje, da se bode nov zakon uporabljal često se bode pa menda za zmiraj odtegnil. Četudi mnogi anar proti njim. Oblastva namreč ne delajo velike razlike mej histi zaničujejo Mosta, ali vendar mu morajo priznati anarhisti in socijalisti, ker je razširjeno mnenje, da je on jako , da mnogo pripomogel k razširjenju anarhizma. socijalizem oče anarhizma. Tudi so skoro vsi anarhisti On je mej nemškimi socijalnim! demokrati najprej začel • * bili poprej socijalni demokratje. Nameni mej socijalnimi priporočati prisilna sredstva in tako razširil s svojimi ft y^i J+^kl M demokrati in anarhisti so skoro ravno tisti, stvih se razlikujejo. v sred- spisi pogubno mnenje mej ljudi, da se le z ognjem, bo Monakovem našli so umorjenega urarja Huberja dalom in dinamitom more osrečiti človeštvo. Tudi v Srednji Ameriki imajo že anarhiste, dasi ondu v njegovi sobi. Ker je stanoval pri nekem policijskem socijalno stanje ni tako, kakor v industrijskih državah r komisarji, se govore različne stvari. Urar je dvakrat za- ker prebivalstvo še ni tako gosto naseljeno. V San Joséju boden z nožem, jedenkrát naravnost v srce. Po mestu se je te dni predsednik republike Kostarike ogledaval voja- govon î da morda to delo anarhistov. Napad je po ščino, kar je nanj ustrelil petkrat anarhist Arago. K sreči mnenju ljudij veljal policijskemu komisarju, ali morilec ga nl dobro zadel Napadovalca in 24 sumljivih oseb je pa po zmotnjavi umoril urarja. Našli niso nobenega so zaprli. orodja, s katerim bil nesrečnež umorjen, in za mo rilcem ni najmanjšega sledu. Pokrajinske komisije za iztiranje Aleksandriji zaprli so nekega italijanskega anar-ker se sodi, da je hotel umoriti egiptskega pod-histov v Ita- kralja. Pri njem so dobili ostro brušeno bodalo, katerega hista jako pridno delujejo. Ze jako mnogo oseb so odločile, gotovo ni imel pri sebi le zaradi lepšega. Italijanski kon da jim odkažejo kako določeno bivališče. Za nekaj časa zulat v Aleksandriji je bil od italijanske vlade dobil po-baje mislijo otok Ischio odločati v ta namen, dokler ne ročilo, da je v Egipet odšel ta italijanski anarhist. Kakor najdejo v Afriki kakšnega pripravnega kraja. V Rimu so se kaže, je kak anarhist izdal vso stvar italijanski vladi ali se je pa kakem tajnemu policistu posrečilo zamešati se anarhiste. Italijanski konzulat je tudi takoj vladi baje zopet se premislili in sklenili, da anarhiste le od pravijo v Afriko. Na kakšnem italijanskem otoku imeti jih mej ne dosti pomagalo. Prebivalci otoka Ischie se oa jako naznanil, da je anarhist prijet. branijo anarhistov in so se že pritožili v Rimu proti V Marzilji na Francoskem zaprli so osem Italijanov temu, da bi jih jim poslali. To je lahko umljivo, za mo- ker so nameravali umoriti tamošnjega italijanskega kon ki je rilce, požigalce in tatove nikjer ne marajo. i a Albi so prijeli anarhista Mihaela Clerica bil napravljen v Rimu. Pri njem so našli štiri dinamitne bombe in 350 dinamitnih kapic (kapselnov). Poslednji so so bili v zavitku, na katerem je bilo zapisano r zula Duranda. njih stanovanjih so našli pisma, iz ka terih se vidi, da so imeli zveze z anarhisti v Londonu, Genui in Trstu. Vsi zaprti jako odločno taje. Pričakovati , da v kratkem še več anerhistov zapro, kateri so „Chocolade française" (francoska čokolada). Nadalje imel je pri sebi IHHK^SwCT^- HJiCJB n "1ijp.n JîïiemMBTH je pa, bili v zvezi z zaprtimi Delalnico ponarejenega denarja našli so v Vidmu Samomor v ječi. Pri Karlovih varih našli so nedavno na Laškem v h:ši ključarja Antona Cella. Izdelovali so se av- mrtvo truplo nekega tovarniškega delavca. Sp strijski srebrni goldinarji. Cella in njegovo ženo so že poprej zaprli v Celovci, ko sta izdajala ponarejene goldinarje. Dva milijona oropali. V Lunelu na Francoskem vlomili so roparji v hišo najbogatejšega posestnika vinogradov, vlomili v vse blagajne in odnesli za 2 milijona frankov vrednosti. Ljudje so bili ravno pri trgatvi v vinogradu, ko so roparji hišo napali. Samomor v Monte Carlu. V Monte Carlu se je ustrelil pariški vseučiliščni profesor Pavel Aubry. Poprej je v tamošnji igralnici zaigral 200 000 frankov. Mala vita. V Luceri pri Foggiu v Italiji se je te dni končala pravda proti hudodelski družbi Mala vita. Od 82 zatožencev obsodili so jih 16 v petletno. 38 v štiriletno, 11 da se Zaprli Dne je sam umoril. Preiskava je pa pokazala da je mislilo, e umorjen. 26 Hohendorfu nekega moža, ki je sumljiv tega umora m m se pa morilec v ječi v Karlovih varih obesil in se tako odteg s etnim sodnikom Zgubljeno pismo. Budimpeštanska hranilnica je poslala v Komoin priporočeno pismo, v katerem je bilo 10 tisoč čekov. To pismo se je zgubilo statovati, je Dosedaj se še ji moglo kon ubijeno na pošti, ali pa na železnici Sleparski igralec in morilec. V Kupi v zemunski županiji so v gostilni igrali s kvartami. Neki Meszes je vedno je pa opazil, da Meszez goljufuje. Drugi ivega igralca in ga vrgli iz gostilne. dobiv I Te igralci pretepli so goljufljivega Ta je pa zunaj Teglo počakal in ga zaklal. Morilec je bežal t triletno in 2 v dveletno oproščenih ječo. Petnajst zatožencev je bilo in ga ne morejo dobiti Msgr. Satolli-ja papežev delegata v Ameriki je na- Zaradi dvoboja je sodišče v Berolinu obsodilo v merav štirimesečno ječo poslanika v Hamburgu Hinderlena-Wàch- usmrtiti neki na videz slaboumni Edvard Stclz. s Bridge Road je izpovedal terja in „Kladeradatschevega" urednika Poltscha v štirime- ^m so ga prijeli redarji v Kings je bil prej gostilničar v Meadville, Pa Ko da Gostilnico je prod je Bog poslal glas 1 da naj Msg Satoll umori sečno jeco Rekel je dalje, da nima nobene mržnje do Satolli pak Vojaška skladišča v Chateaudinumu na Francoskem da hoče vsemu svečeništvu konec storiti. Nek, iz 10 oseb ob «o pogorela. Milijon centov sena je zgorelo. Sneg je zapadel po mnogih štajarskih planinah, zlasti pri Ausee in Liezenu. Sleparji pri carini. Lani so v Galiciji bili zaprli več trgovcev, kateri so vtihotapljali blago iz Nemčije. Preiskava je sedaj končana. Udeležencev je pri teh sleparijah 260 trgovcev, seveda skoro sami židje. Vsi bodo morali plačati 4300.000 gld. globe in poleg tega bodo še nekaj časa sedeli t zaporu. Poskusen samomor. V Trstu se je poskusil zastrupiti Jakob Babuder, dvajsetletni sin gimnazijskega ravnatelja v Kopru. Zdravniki so mu še rešili življenje. Ušel je iz štajarske deželne bláznice v Feldhofu stoječ klub, h .kateremu jo tudi Stolz s padal namen da on da pomori vso duhovščino Klub prične Pr prv obrav se je osnoval v Stolza pooblastil, de- se je Stolz mirno lcma blazno obnašal. Mej drugim je rekel : Moj ozi- roma na mojem misijonu ie ležeče da umorim Sodnija ga je izpoznala za blaznega in ga Satolli-ja poslala v boln nico Belleo^v Žrtva Indijanov. V Ameriškem Slovenci priobčuje Jan. Gostiša iz Raine Loke Cityu sledečo dogodbo sem Gagi prodal Čuden pred svojo, iz slučaj se je pripetil tu ta dan. Podpisan lOtimi dnevi nekemu Francozu z imenom hlodov zidano kempo (bajtico) Ta mož mi je obljubil,- da mi jo v kratkem splača do zadnjega centa Vedel pa nisem dru- kakor to, da dela za ravno tisto kompanijo drv — uaci jc j L atdjaiĎive učenje ulaznice v reiunuiu zega o njem, KaKor to, aa aeia za ravno tisto Kompanijo arva, devetnajstletni Fran Verdav iz Št. Jurja ob Južni železnici pri kateri tudi jaz pri rudi delam. Mož je bil pa na tihem pri Celji. Nesreča v praharni. Pri Rosenheimu na Ba- tudi barantac z žganjem. Omenjeni dan pride k njemu nekaj varskem razletela se je praharna in je dva delavca ubilo. Indij da jim naj da ž On jih je ubogal in jim dajal toliko časa žganja, da jih popolnoma pijanil. Indij Tiskovna svoboda na Ogerskem. Proti ured- pa, kadar je pijan, je ljutejši od najkrutejše živali vem nikoma zmernega rumunskega lista dr. Djakonovicu in dr. Bra- kako je prišlo do tega, da so si bili naenkrat v laseh s Fran-nisu začela se je pri temešvarskem sodišču preiskava zaradi cozom. Indijani so ga vrgli na tla in začeli so odrihati z se- 26 člankov. Na lovu obstrelil je v maliboških gozdih princ Aleksander Hohenlohe, najmlajši sin alzaškega namestnika iz neprevidnosti barona Vietinghoffa in nekega gozdarja. Postajino poslopje je pogorelo v Hlinském na Severni železnici. Ogenj je nastal na neznan način zraven v pra- kirami po njem ter mu izkopali oči. Ko sem videl, kaj se je s Francozom zgodilo, sem bil ves sam iz sebe in še sedaj me obide groza, če se spomnim na ta žalosten dogodek. Bajta je sedaj zopet moja, pa sem jo bolj žalosten kot vesel. Dela se tukaj v Rany Lake City vedno po malem. Nedavno je za 'û kon ern hlevu. čela delati tudi 3 Mining Co. Cez čas bo tukaj najbolj trakt, kar se jih sploh more dobiti. Pošteni uradniki. V Kodanji se sedaj govori Požar o pokončal mesto M aren g o v Ameriki velikih izneverjenjih. Mestni blagajnik Hasselbach je poneveril 200 družin je brez strehe nad sto tisoč danskih kron, katere je zabil z malopridnimi Jetnik Tomaž Gird je v ječi Hurley v Ashlandu ženskami. Izneveril je bil že 9pred leti več tisoč goldinarjev, ali so ga bili pustili na njegovem mestu, ko so sorodniki po vrnili škodo. Sedaj so pa zaprli tudi knjigovodjo, tajnika in komptoaiista kot sokrivce. Tajnik se je v ječi že umoril. Preiskava se je raztegnila tudi na druge uradnike. v Ameriki zanetil ogenj v svoji sobi ter se tako usmrtil Vlak je povozil blizu Miillersu v Ameriki 26. avgusta Slovenca Antona Sedej a, po domače Speharja, rodom iz duhovnije Vrh na Kranjskem. V domovini je zapustil vdovo s petimi otroci Hud vihar je bil dne oktobra na genfskem je- 40 davno v Pittsburgu odsluženih vojakov (veteranov) Ameriki imelo shod Parada nebila zeru. Več manjnih ladij se je potopilo. Parnik Helvetia z 225 krasna. Vojake je pozdravil governer Pattison. Prisotnih je potniki je bil v največji nevarnosti, in se je tudi mocno po- bilo nad pol miliji škodoval, ko je zadel ob neki most. Ljudij se k sreči ni no- — Tatovi ljudi so nedavno vlomili v banko v Salini v beden ponesrečil. Ameriki in z revolverji v rokah prisilili blagajnika, da jim Velika tatvina. V Florenciji je nekemu Carsiniju, odštel 1000 dolarjev. Neki farmer je prinesel znatno svoto de-upravitelju več bogatih rodbin iz skrinje v njegovi pisarni narja ta čas v banko vložiti, a tatovi so ga prisilili, da jim vse izročil. Predrznence pridno zasledujejo. ukradenih 1 milijon lir v denarji in vrednostnih papirjih. 388 Ravnokar je izšla y zalogi J. BlasDikovih naslednikov v Ljubljani Velika in Mala za navadno leto 1895. Samo tista prava Blasnikova Pratika > ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. namiznih * 4 znani kot najboljši, pošilja zagotovljeno žive, v pošt nih torbicah 4 madov lepih rakov za juho za prosto proti povzetju. 100 ko velikanov-rakôv z gld 60 komadov nicami o O gld 70 ki ema debelimi-mastnimi ščipal 40 komadov akov vrste (solo) 5 rakov, izbrani o gld in 32 najpr kr ste (hochsolo) azpošilj Freudmann & Comp. prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.) (13) Tržne cene. V Ljubljani dne 26 sept. 1894. Pšenica gld. 7 50 kr , rž gld. 5 25 kr., ječmen gld. 5 25 kr., oves gld. 6 50 kr.r ajda gld. leča gld. 10 7 25 kr., proso gld. 5 kr., turšica gld. 7* kr., grah gld. 12.— kr., fižol gld. kr., kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. V Lincu dne 29. sepj. t V Trstu dne 29. sept, t V Pragi dne 3. okt. t 16, 64, 27, 22, 40 57, 89, 53, 50, 74 86, 53, 61, 75, 1 i M M 4 ► >1 •• ; i kaplj ice i i ~ K iY> i® 4 4 t t . H v v? .-s- r - -, • f,> : ____?• * ----- ť \ I izgotovljene v lekarni řiv J» m m angelu varhu 4 » BRAD I - a y Kromerižu (Moravsko) so staro, zanesljivo in znano zdra- 4 ► > > ► i ► 4 budilno sredstvo krepilno želodec in prebavilna dela. Samo prave varstveno znamko zraven stoječo podpisom. Cena: 1 steklenice < dvojne steklenice Vsebina je naznanjena. iT* i Marijaceljs želodec prodajajo Pi 4 ► > ► Piccoli carich ; dovljici Svoboda ; v Postojni kapljice Ljubljani: Fr. B Skofji Loki Kar Fabiani • f A.lex. Roblek Novemmestu i Rizzoli . Močnik Bergmann ; v Kamniku ► Črnomlju Blažek 4 > 4 H M 4 4 M r ^ 4 M H 4 •m M M ii >4 H 4 H • - . I m f ♦ * • —- >>... tÀSB v - 'A- • V Lfcâï : k* v HaJ - •• í ■ • c . V i T dobitkov glavni m dobitki (8) v gotovini z le 10% odbitkom. * -_ « Levovske srečke a Aleks. |ttt é y gld. priporoča v Ljubljani: c. Gruber / , glavna zaloga tobaka. Mayer in