ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 25. novembra 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 22 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija 70. OBLETNICA DRUŠTVA SLOVENSKA VAS 63. OBLETNICA BLAGOSLOVITVE CERKVE MARIJE KRALJICE Za Slovensko vas sta krajevno društvo in cerkev ustanovi, ki sta ji dali odločujoč identitaren pečat. Z vaškimi družinami sta v medsebojnem dopolnjevanju oblikovali, krepili in usmerjali osebnost njenih prebivalcev. Velika večina sedanjih Lanuščanov je bila krščena v vaški cerkvi, tam redno prejemala zakramente in pod skrbnim vodstvom slovenskih lazaristov gojila lastno duhovno življenje. Skoraj vsi so pridobivali osnovno slovensko znanje v sobotni šoli, pričeli z organizacijskim delovanjem v mladinskih organizacijah, doživeli svoja prva javna nastopanja v šoli in na mladinskih dnevih, si v tekmovanjih merili športne sposobnosti, pridobivali prijatelje v druženju in se po svojih interesih in sposobnostih vključevali v društveno delovanje v solidarnem prispevanju in pridobivanju. Pandemija in čezmerna karantena sta vsemu temu določila dolgotrajno pavzo, med katero so se stiki skrajno omejili. Ko je življenje zopet pridobivalo na normalnosti, si je društveni odbor zastavil za cilj čimbolj temeljito obnovo, za kar je sedemdesetletnica in njeno praznovanje bila prava prilika in najlepši izgovor za nov zagon. Odobritev prvič zaprošene podpore Urada vlade R.S. za Slovence v zamejstvu in po svetu je olajšala gmotne potrebe, omogočila raznovrstna popravila in dala vsej stavbi nov obraz. Istočasna skrb za pritegovanje in vključevanje tistih, ki so se od skupnosti več ali manj oddaljili, je postopoma krepila živost in delovanje v domu. 13. november, s praznovanjem obeh obletnic, je tako nekako postal ciljni datum. Prvo jutranje zbirališče tega dne je bila farna cerkev, kjer je župnik g. Toni Burja C.M. ob prisotnosti domačinov, gostov in številnih narodnih noš posebej spomnil na skupno delo, ki je omogočilo zgraditev cerkve. Po kratkem okrepčilu je v Domu sledila poklonitev Argentini in Sloveniji z dviganjem zastav in petjem narodnih himen. Pozdravili so domača predsednica Kristina Grbec, predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar in veleposlanik Republike Slovenije g. Alan Brian Bergant, ki je tudi izročil priznanja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Društvu Slovenska vas in mladinski organizaciji. Slavnostni govornik je bil prof. Martin Sušnik. Njegova poglobljena razmišljanja objavljamo posebej. Za gledališki del programa je Dani Grbec znova pobrskal po Čehovem opusu. Med njegovimi krajšimi deli je našel burko z naslovom Jubilej, ki komedijsko obravnava zaplete ob pripravah na slovesno praznovanje. Za štiri glavne vloge, ki razen kratkega zaključnega prizora odvijajo vse dogodke na odru, je izbral Lourdes Kocjančič, Paulo Grbec, Borisa Rota in Jeremiasa Žitnika. Čeprav so precej različnih starosti, se pri vseh očitno opaža uspešno Danijevo igralsko vodenje. Folklorni plesi so občinstvu vedno priljubljeni, posebno pa navdušijo, ko nastopajo otroci. Skupino sta izučila in vodila Helena Cerar in Boris Rot in z njimi dosegla izvrstno izvedbo zahtevne koreografije. Nastope je zaključila odrasla folklorna skupina, ki je na žalost pred kratkim izgubila dolgoletnega vodjo in ustvarjalca številnih koreografij Bogota Rozino. Počastili so ga in se mu poklonili z nadaljevanjem v začrtani poti, sedaj z vodstvom Fede Cerarja, a z enakim navdušenjem in podobnimi zahtevami. Vsi nastopajoči, najbolj pa režiser in voditelji ter njihovi požrtvovalni pomočniki zaslužijo pohvalo za kvalitetno izvedbo programa. Število prijavljenih za prijateljsko obletno kosilo je močno preseglo vsa zadnja leta, tako da je bila dvorana Hladnikovega doma zasedena do zadnjih kotičkov. S sodelavkami in sodelavci je prevzela glavno odgovornost za kuhinjo Lučka Zupančič Grbec in bila deležna splošne pohvale. Dober potek kosila pa potrebuje tudi urejeno, hitro in prijazno postrežbo, v čemer se je mladina, pod vodstvom Janka Šmalca prav dobro izkazala. Razpoloženje med kosilom je poživil Duo Vater & Sohn, ki je po končanem kosilu zvabil na plesišče vse za to sposobne in navdušene. Praznovanje se je tako zaključilo ravno pravi čas, predno se je na Buenos Aires zlila huda nevihta, kot je že nekaj časa ne pomnimo. F.S. Nekaj utrinkov GOVOR MARTINA SUŠNIKA »Z optimizmom glejmo skupno v bodočnost.« Z veseljem praznujemo danes 70. obletnico Društva Slovenska vas. 70 let življenja, v čigar poteku se je seveda marsikaj spremenilo na materialni in duševni ravni -ne bi moglo biti drugače- a v katerem jedru še vedno gori luč zvestobe, ki spremembe veže v enotnost smisla. Saj ravno za to gre, ko govorimo o »življenju«. Živo bitje se mora pač spreminjati, da ohrani obstajanje, drugače bi okamenelo in potemtakem izumrlo. A te spremembe imajo določeno smer in počela: izvirajo iz živega bitja samega (čeprav s pomočjo zunanjih faktorjev, včasih pa tudi v borbi z njimi) in se samemu bitju tudi namerijo v prid njegovega doraščanja in popolnosti. V njegovi notranjosti razni organi, vsak na svojem mestu in s svojo nalogo, a istočasno tesno povezani med seboj, prispevajo, v zvestobi do sebe ter s svojo identitarno funkcijo, k obstajanju, delovanju in identiteti celotne enote. Tako, kar je živo, s spremembami obogati samega sebe v ohranjanju lastnega bistva. Istočasno pa s tem tudi prispeva drugim, saj iz svoje pristne popolnosti zmore iz sebe izžarevati dobrine v prid skupnega dobrega. Pogled na to enostavno, a obenem skrivnostno stvarnost življenja nam pomaga, da jasneje razmišljamo o poklicu naše osebne in družbene eksistence in da ne zapademo na običajne skrajnosti, ki vsaj že več kot celo stoletje širijo zmedo v sodobni kulturi. Po eni strani, napačno ocenjevanje individualnosti, ki pojmuje svobodo kot neodvisnost in torej kot razvezanost, s tem pa vodi v zaprtost in razsušitev osebe. Po drugi pa razvrednotenje singularnosti ter individualnih značilnosti in potreb, ki posameznika pojmuje le kot sestavina celote in ga tako raztopi v brezoblično skupnost, s tem pa onemogoča pristne odnose, resnično socialno angažiranje in, konec koncev ošibi živost skupnosti same. Nihče ne more najti popolnosti razen - Nadaljuje na 2. strani STRAN 2 GOVOR MARTINA SUŠNIKA 25. NOVEMBRA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA MEDDOBJE 2022 - Iz 1. stran v skupnosti in v skupnem sodelovanju, in nobena skupnost ne more biti resnično živa razen v spoštovanju do posameznika. Spreminjanje in zvestoba. Enotnost in mnogoterost. Individualnost in srečanje. Pristnost in odprtost. Mnogi tukaj smo imeli milost, da smo se na podlagi lastnih izkušenj naučili, da si ti pojmi ne nasprotujejo, temveč so medsebojno odvisni, ker ni možno eno brez drugega. In te lastne izkušnje smo jih doživeli prav tukaj, v spreminjajočih -a istočasno stabilnih- prostorih našega dragega Hladnikovega doma. V šolskih učilnicah, v tej dvorani, na tem odru, v t.i. »bar-u«, na igrišču... Za to se upam deliti z vami osebno ganjenost, ki me objame, ko se pogled, ali spomin, ali misel ustavijo ob teh prostorih, ki jih osebno dandanes morda ne obiskujem tako pogosto kot nekdaj in na katere se, ob priliki današnjega slavja, vračam s prenovljeno perspektivo. Tu smo se naučili, da lahko delamo skupaj, in da bo to delo boljše če vsak osebno raste in iz svoje osebnosti in posebnosti prispeva družbi. Tu smo se naučili tudi, da je ne le pravilno, temveč tudi potrebno, da včasih žrtvujemo, kar je izključno osebnega v prid družbene koristi in, ravno tako, končno tudi osebni rasti pripomoremo in sebi v globokem smislu koristimo. Tu smo se naučili, da moramo živeti z nogami na zemlji in s pogledom v presežnost, v polnem doživetju časovnosti in obenem v intimni zvezi z večnostjo. Tu smo se naučili, da obstajajo trenutki za ugodno zabavo in trenutki za resno delo, zlasti smo pa spoznali, da si resno delo in ugodnost ne nasprotujeta če je človek na svojem in s tistimi, ki so, na eni ali drugi način, tudi nekako »svoji«. Tukaj smo se naučili tudi, da obstajajo skušnjave, pred katerimi moramo biti pozorni: elitizem, ki je izkrivljena verzija spoznanja naše posebnosti; udobje, ki lahko vodi v stagnacijo; raztresenost, ki ovira dialog človeka s samim seboj; beg, ki nas lahko odstrani od realnosti; opravljivost, nestrpnost, nevoščljivost, in še druge. Tu smo rasli, hranjeni z dediščino živih vrednot, in se nam zato gre, da ta dediščina in te vrednote ohranijo živost in da bi, v kolikor zmoremo, to dediščino in te vrednote posredovali tudi naslednjemu rodu, ki jih bo moral seveda na osebnostni način spoznati, da jih lahko potem tudi pristno sprejme za svoje. Enostavno je vse to reči, seveda, spraviti v prakso je pa malo bolj zakomplicirano. Vsak bo zase vedel, kaj lahko dandanes prispeva, kaj lahko prejme...Važno se mi pa zdi, da v soočju z omenjeno dediščino in vrednotami, ohranimo upanje, optimizem na katerega se nanaša geslo današnjega praznovanja. Geslo samo ne zmore ta optimizem utemeljeno povzročiti, kajpada, in slavnostni govor na obletnici tudi ne. Lahko ga pa poživi pogled na realnost, doživetje naših prijateljskih združevanj, uživanje naših nastopov in športnih srečanj, zgled naših neutrudljivih delavnih članov, in tudi izziv eksistencialnih potreb naših mlajših. Bodimo torej veseli tega, kar lahko vsak izmed nas prispeva, s samozavestjo lastnih omejenosti, seveda, a istočasno s ponosom, ki izvira iz sprejemanja lastnih odgovornosti kot organi družbene enote. Glejmo v bodočnost, hranjeni s preteklostjo in s posebno pozornostjo in angažiranjem do sedanjosti. Glejmo z optimizmom, če imamo realistične razloge za to. Glejmo skupaj, izkoriščajoči raznih mnenj, perspektiv, izkušenj in glasov, v prid medsebojne harmonije, osebnega razmaha in skupnega življenja. V uvodu v reviji Meddobje 2022 beremo, da ima človek pravico do knjige, tako kot ima pravico do kruha in svobode. Prav je, da knjigo povežemo s kruhom. Mislim, knjigo, ki ti je všeč; lahko je katerakoli knjiga. Morda tudi nobena, saj se danes pogosto dogaja, da se ljudje, da pazijo figuro, odpovejo moki in zato pogosto prenehajo jesti kruh. Recimo, da nas v tem primeru knjiga/revija, kot je Meddobje, ki ima 255 strani, lahko precej odebeli. Recimo: duhovno debeli. In to je vsekakor vreden namen. V Meddobju, ki ima navado na prve strani postavljati poezijo, je tokrat prvi del posvečen Borisu Pahorju, univerzalnemu pisatelju, ki je maja letos v sto osmem letu starosti umrl. Citiram avtorja članka, Jerneja Ščeka, ki se Pahorja spominja kot »zgledni zagovornik narodnega čutenja kot primarne socialne identitete, ki varuje pred svetom in nas vmesča vanj«. Pahorja se spominja tudi kot večkratnega kandidata za Nobelovo nagrado. Ni jasno, ali bi jo zaslužil, niti ni pomembno. So tudi drugi kandidati, ki je - domnevam prav tako ne bodo dobili, na primer Stephen King, ki je med sedanjimi kandidati - kdo ve zakaj. A pomembnost nagrade je biti nepomembna (pisatelj brez nagrad je najbrž boljši kot ... ). Jernej Šček v svojem eseju izčrpno slika portret, kot ga sam imenuje, »enega zadnjih velikanov evropskega humanizma«. Po tem eseju pa, kot običajno, poezija na prvih straneh: ciklus Leva Detele iz obdobja 2020-2022, »Ko je zagorel sneg«, ki jo spremlja epigraf »Pesmi iz težkega časa«. Lahko bi mislili, da so tako imenovani težki časi zaradi domnevne pandemije in nemirnosti sedanjega sveta, vendar tako kot moka v kruhu, tudi Detelova žalost prihaja od znotraj, morda iz njegove osamljenosti ali iz same narave časa, ki mu kljub temu omogoča, da se znebi tega, kar ni bistveno za njegove verze, da se ne obremenjuje s tem, kaj bo povedal, ampak da preprosto pove. Melanholija je povsod »so ceste / ki jih nihče več ne pozna / so trgi z imeni / pisateljev ki jih nihče / več ne bere« -. Recimo, da v končnem računu s svetom trdi, da »veliko črepinj / malo miru / premalo cvetja«. V tej razgaljeni poeziji, ki spominja na način, kako je Volovšek slikal v zadnjih letih, ko je barvo tako razredčil, da je tisto, kar mu je ostalo na dnu, vrgel na sliko, da bi ji dal še tisto sivino barve, ki je mešanica vseh barv in ostaja v ozadju, tisto slovesno sivino. Morda me spominja tudi na Bukowskija, čeprav nič dlje od Detele, v teh verzih ameriškega pesnika: »Bog je rekel / prekrižajoč noge: / Vidim, da sem ustvaril veliko pesnikov / a ne veliko poezije.« Tisto »ne veliko poezije«, ali to »premalo cvetja« ... Bukowski je imel tudi mačke, tako kot se Detela spominja svojega mačka Milorada, mačka iz otroštva, o katerem pravi: »morda je dobro / da te ni več med živimi«. Bukowski pa se mačka spominja tako, da pravi, da je neko noč prišel domov tako pijan, da je pil vodo iz mačje sklede in nato dobil okužbo v ustih. Toda Detela ni namenjen humorju; je dolga himna melanholiji: »kako čas beži / čeprav sem še tu.« Obsežen cikel pesmi, iskren spev žalosti, ki spremlja staranje, vdovstvo in neizogibno osamljenost, s sem in tja kako transcendentno senco, vendar se Detela ne pretvarja, da bi šel dlje, temveč preprosto vrže tisto sivino, ki je ostala na dnu črnilnika. Je v teh pesmih, napisanih v čast melanholiji, ko čas prehaja skozi najbolj suhe pragove, veliko razlogov za praznovanje. Poezija Andreja Finka pa sestavlja ena sama pesem, »Duhovno obhajilo 2020«, in prav tako kot Detela postavi ta datum - 2020 -, in pojasni: »Sonet je nastal ob začetku pandemije, ko so bile naše cerkve zaprte«. To pojasnilo, v letu, v katerem so bile zaprte cerkve (v zadovoljstvo elite), in tu se zgodi, da ima ena sama pesem enako težo kot obsežen cikel pesmi. Kajti občutek, ki izhaja iz te razjasnitve, tega konteksta ali okoliščine, zajema ves tekst. Sledijo pesmi Damijana Ahlina; pri Ahlinu gre za štiri kratke pesmi, intimne akvarele. Prav tako intimna je poezija Angele Cukjati, v prevodu Toneta Mizerita in pod naslovom »Notranja Pokrajina«. Lojze Lavrič pa, daleč od intimnosti, v pesmi Balada Treh Ptic predlaga verze, ob katerih si lahko predstavljamo nekakšnega Aškerca presajenega v kolonialno mesto Arequipa, najbolj osrednje mesto med vsemi ostanki kolonialne Amerike. Tri ptice, na vrhu samostana, in verzi, ki pojejo s samostansko hojo: »Tu ni kesanja ne pokore / neumnosti prav vsak počne, / na stolpu druga lahkokrilka / peruti temne zasprostre«. Vendar se poezija ne konča le v rubriki Poezija - rekel bi, da zavzema velik del revije, saj: Martin Sušnik prispeva z »Jaz sem Vstajenje«, nekakšno poetično dramo, napisano leta 1999 in nato uprizorjeno na odru. Urednik je besedilo rešil iz arhiva in ga prisojamo h tistim »brat brata mori«, ali onem bolj aktualnem, »kdor z njim ne drži, / zasluži smrt, pravi«. Z drugimi besedami, argentinskost v vsej svoji polnosti - čeprav besedilo teče med Pasijonom in dramo domobranstva in na koncu, poudarjeno, pravi: »Ljubimo se med seboj.« Poetična drama ne deluje ravno tako kot poezija, čeprav je njena oblika verz, vendar kar želim poudariti, da se pesnik težko zlije v duhovnika - ne tako, da bi bil duhovnik in se hkrati zlil ali postal pesnik. To je primer letos umrlega legendarnega pesniškega patra Vladimirja Kosa, ki mu Meddobje pod peresom Leva Detele in Damijana Ahlina posveti poklon. Kos je bil tisti, ki je pred leti pisal recenzijo revije Meddobje, ki je izhajala v Glasu, in od tam spodbujal mlade k pisanju. Od njega se poslovimo tudi (takratni) mladi in se mu z zamudo zahvaljujemo za spodbudo, ki nam jo je takrat dal. Mnogi so skušali dokazati obstoj Boga, od “Monologiom” svetega Anzelma do Leibniza in Descartesa. Vladimir Kos pa je morda dokazal obstoj Boga s svojim prijateljstvom do drugih. Ni pa nas zapustil le Vladimir Kos, ampak tudi Pavči Maček Eiletz, ki se je Veronika Rožanec Kremžar spominja pod naslovom »Ljubezen do odra in slovenstva«. Revija Meddobje vsebuje več esejev o poeziji, zato trdim, da ima poezija v Meddobju 2022 precej osrednjo vlogo. Eden od teh esejev, ki ga je napisal Ivo Antič, »Bajanje med Poezijo in Politiko«, osvetljuje lik Edvarda Kocbeka. Moram priznati, da se mi je zdel ta odlomek antološki: »Justin Stanovnik ugotavlja Kocbekovo dvojnost v njeni pesniški verziji, ki je vagabundstvo, ter citira njegovo medvojno samooznako: »Ne vem, kdaj in kako sem se spremenil v vagabunda. (...) Potepuh je neulovljivo in nerazrešljivo bitje«. Drugo besedilo, povezano s poezijo (prav tako iz arhiva), nosi naslov »Pampa« iz knjige Tineta Debeljaka ml. in Vinka Rodeja »Pesmi iz Pampe«. Urednik nam pojasni, da je knjiga izšla pod okriljem revije Mladinska Vez, česar nisem vedel in se mi je zdela dragocena objasnitev. Če omenim Vinka Rodeta, ki bo morda po dolgoživosti prehitel Pahorja, vsaj to mu želimo, in ne samo to, ampak tudi to, da bo, ko bo dopolnil sto deset let, kot po čudežu stavil še na eno desetletje; hočem reči: če omenim Vinka Rodeta in esej Andreja Rota “Med Tangom in Zambo - Ob 90. jubileju pesnika”, s tem potrdim, da poezija v tem Meddobju zaseda osrednji prostor. Rotov obsežni esej, ki so ga prebrali tudi na Radiu Slovenija, prinaša pregled življenja in poezije Vinka Rodeja. Esej vključuje številne njegove pesmi, sam pa se ustavljam pri tem verzu: »Če se pogledam v ogledalo sončnega zahoda, / sem poln bistrosti in molitve.« Kot samooklicani agnostik mi pri tej starosti prizna: »Ne vem h komu molim, sploh ne vem več kdo ali kaj je Bog, ampak molim vsak dan, mi dobro dene.« Rotov esej je brezhiben, kot vedno, ko Rot uporabi svoje pero za pisanje. Končno, še en esej, razmišljanje o sedanji poeziji zdomstva, »Negibno oblačilo strašila«, ne prav dobro napisan (nekateri stavki so odveč). Ker v reviji ni samo poezija, so poleg omenjenih esejev objavljeni še esej priznane Erike Jazbar, »Goriške poti in goriški prijatelji Milana Komarja«, tudi besedilo Marka Finka »Slovenci po svetu ohranjajo svojo identiteto«, ter Dejana Valentinčiča in esej, ki nam predstavlja ljudi z drugih zemljepisnih širin in z istimi občutki, »Slovenci v Avstraliji«. In če govorimo o drugih zemljepisnih širinah, Janez Zorec iz Francije piše »Osamosvojitev Slovenije in Slovenci v Parizu«. Prozo dopolnjujeta študija zgodovinarja Tomaža Simčiča »Sto let od pohoda na Rim« in prevod Tone Mizerita »Brocherov dom«, kratek esej o obisku rojstne hiše svetnika Cure Brochera v vili Santa Rosa de Río Primero. Trenutno imamo v Argentini tri svetnike. Eden od njih, po mojem mnenju najbolj priljubljen, je sveti Cura Brochero. Kar zadeva umetnosti, se Damijan Ahlin in Tone Mizerit pogovarjata in pišeta z in o Božidarju Darku Šusteršiču, »odkritelj gvaranske umetnosti«, kot ga imenuje Tone Mizerit. Polona Marolt Makek se v članku »Spomin na mojega očeta« spominja umetnostnega kritika Marijana Marolta. Andreja Dolinar pa predstavlja »Klavdija Nose, ne od tukaj, ne od tam«, o Klavdiji Nose in njeni karieri, ki spremljajo štiri barvne reprodukcije njenih del. Revijo zaokrožijo uvodne besede predsednika Ska: »Kdor ima uho naj prisluhne«, članek, v katerem beseda »kriza« preleti vrstice. Ta spremna beseda, ki nekoliko opozarja na izzive, ki jih prinaša ta sodobna družba -ali ta »Ne družba«, kot pravi Christopher Guilluy-, glasi: »človek, v stalnem iskanju prave svobode je postal odvisen in omejen«; in končno: »namesto besede kriza, predlagam da bi morda uporabljali pojem preizkušnja«- ali da v vsaki krizi vidimo tudi priložnost in smo pozitivni. Kot zadnja zanimivost naj omenim članek Janeza Bogataja »Bogastvo slovenskih pogač« (to recenzijo, napisano po španskem in poslovenjeno z pomočjo google translatorja, mi je ta naslov čudovito tako vrnilo v prevodu: »Bogastvo slovenskih poganov«). Ostaja omeniti še recenzijo knjig »Si dekle ali si žena« in »Povesti iz zdomstva in en esej«, ki sta ju napisala Lev Detela in Erika Jazbar. Predvsem pa bom rekel ali poudaril, da je poezija »glavni krožnik« v tej številki - to rečem, kot da bi se spomnil tistih Gardelovih verzov, ko poje »esos platos fuertes no son para vos«, pri čemer misli na starega moškega, ki si želi mlado dekle. V tem primeru je jed za vse in brez neprijetnosti, da bi se zredili. Predvsem pa tiste besede, ki jih na začetku je bil zapisal France Papež: »V zdomstvu je knjiga osnovno sredstvo za ohranjanje slovenske narodne zavesti«. GP STRAN 3 SVOBODNA SLOVENIJA | 25. NOVEMBRA 2022 REFERENDUMI V nedeljo, 27. novembra, bomo Slovenci znova imeli volitve. Za nas, ki živimo zunaj Slovenije, bo to letos zadnjič. Tokrat bomo lahko glasovali kar pri treh referendumih. Kaj kmalu po nastopu vlade Roberta Goloba so bili vloženi predlogi za spremembe v treh pomembnih zakonih: Zakon o RTV Slovenija (iz 2005), Zakon o Vladi RS ter Zakon o dolgotrajni oskrbi (ki ga je sprejel Državni zbor l. 2021 na pobudo vlade Janeza Janše). Stranka SDS je argumentirala, da gre z novo zakonodajo v bistvu za politizacijo Radiotelevizije Slovenije (RTV), za večanje državne birokracije in za krajšanje pravic starejših in potrebnih državljanov, ter s 157.437 overjenimi podpisi državljank in državljanov zahtevala, da se o predlaganih spremembah državljani izrečejo na referendumu. V Argentini bo možno glasovati samo osebno na Veleposlaništvu Republike Slovenije, Arroyo 880, p. 3, Buenos Aires, med 9. in 17. Na glasovnicah morate obkrožiti ali ste ZA ali PROTI novelam zakonov, ki jih je predložila sedanja vlada. Referendum bo uspešen in bo dosegel zavrnitev zakonov v kolikor bo glasovalo PROTI vsaj 339.066 volivk in volivcev (petina vseh volilnih upravičencev), a če – obenem – preseže število glasov ZA. Glasujete lahko za vse tri referendume, lahko pa tudi samo za katerega izmed njih. Za vsakega bo na razpolago posamezna glasovnica. • Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija Novelo Zakona o RTV Slovenija je Državni zbor (v katerem ima večino Golobova ko- alicija) sprejel v nujnem postopku in brez javne razprave. Gre za spremembe glede sestave in imenovanja članov vodstva in nadzora. RTV Slovenija obvezno plačuje vsak prebivalec, zato bi bilo nujno opraviti širšo razpravo o delovanju in organizaciji RTVS. Referendumsko vprašanje se glasi: »ALI STE ZA TO, DA SE UVELJAVI ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA (ZRTVS-1B), KI GA JE SPREJEL DRŽAVNI ZBOR NA SEJI DNE 21. JULIJA 2022?«. Sprejeti zakon lahko pregledate na tej povezavi: Povezava Na tej povezavi pa lahko preberete razloge, zaradi katerih v stranka SDS priporoča glasovati PROTI temu zakonu: Povezava • Referendum o Zakonu o Vladi Republike Slovenije Koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica želijo reorganizirati vlado. Po novem zakonu bi imela vlada 20 ministrstev, kar je tri več kot do sedaj. Vlado bi po novem sestavljali tudi minister za solidarno prihodnost, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter minister za naravne vire in prostor. To bi Slovenijo postavilo med države Evropske Unije z najvišjim številom ministrstev (ko je po številu prebivalcev tam nekje na 22. mestu). Referendumsko vprašanje se glasi: »ALI STE ZA TO, DA SE UVELJAVI ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE (ZVRS-J), KI GA JE SPREJEL DRŽAVNI ZBOR NA SEJI DNE 22. JUNIJA 2022?«. Sprejeti zakon lahko pregledate na tej povezavi: Povezava Tukaj pa lahko preberete razloge, ki jih navede stranka SDS za zavrnitev zakona: Povezava • Referendum o Zakonu o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet med Janševo vlado konec leta 2021 po več kot 20 letih in več kot 120 različnih verzijah predlogov in opredeljuje, kdo je deležen pomoči oziroma oskrbe, kakšna mora biti ta pomoč oziroma oskrba ter kako se to plača. Nova vlada Roberta Goloba je Državnemu zboru predložila spremembo, s katero se izvajanje zakona premakne za eno leto (s 1. januarja 2023 na 1. januar 2024). Formalni razlog za prestavitev je financiranje, SDS pa trdi, da z prestavitvijo v resnici želijo zakon dokončno izbrisati. Referendumsko vprašanje se glasi: »ALI STE ZA TO, DA SE UVELJAVI ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI (ZDOSK-A), KI GA JE SPREJEL DRŽAVNI ZBOR NA SEJI DNE 21. JULIJA 2022?«. Sprejeti zakon z zadnjimi spremembami lahko pregledate na tej povezavi: Povezava Na tej povezavi lahko pregledate stališče stranke SDS za zavrnitev sprememb zakona: Povezava TRES CONSULTAS POPULARES El próximo domingo 27 de noviembre, los eslovenos volveremos a tener elecciones. Para aquellos eslovenos que viven fuera de Eslovenia, éstas serán las últimas votaciones de este año. Esta vez podremos votar en tres consultas populares. Poco después de asumir el gobierno Robert Golob, la coalición oficialista presentó propuestas de cambio en tres leyes importantes: La ley sobre la emisora Radio y Televisión Eslovena – RTV (ley del año 2005), la Ley sobre el Gobierno de la República de Eslovenia y la Ley sobre cuidados de las personas de la tercera edad a largo plazo (que fue sancionada por la Asamblea Nacional en el año 2021 por iniciativa del entonces presidente del gobierno Janez Janša). El partido Demócrata (SDS) – actualmente en la oposición – argumentó que los cambios aprobados en las tres leyes implican en realidad la politización de la Radio y Televisión Eslovena, el aumento de la burocracia estatal y la reducción de los derechos de los ciudadanos mayores y necesitados, y con 157.437 firmas certificadas de ciudadanos exigió que el pueblo esloveno se pronuncie sobre su aprobación o rechazo de los cambios mediante el procedimiento de consulta popular. En la Argentina únicamente se podrá votar en forma presencial en la Embajada de la República de Eslovenia, Arroyo 880, p. 3, Buenos Aires, entre las 9 y las 17 horas del domingo 27 de noviembre. En las boletas se deberá marcar con un círculo si se está A FAVOR (ZA) o EN CONTRA (PROTI) de las reformas a las leyes que propone el actual gobierno. El referéndum logrará el rechazo de las reformas legislativas si al menos 339.066 votan- tes votan EN CONTRA (una quinta parte de los ciudadanos habilitados para votar) y al mismo tiempo superen el número de votos A FAVOR. Cada elector podrá emitir su opinión respecto de las tres leyes o por alguna de ellas, ya que por cada referéndum habrá una boleta por separado. Los textos de las leyes con sus modificaciones a aprobar o rechazar en el referéndum y los argumentos para su rechazo por parte del partido SDS se encuentran publicados en esloveno en los siguientes links: • Referéndum sobre la Ley de Enmiendas y complementos a la Ley de Radio y Televisión de Eslovenia La enmienda a la Ley sobre la Radio y Televisión de Eslovenia fue votada por la Asamblea Nacional (en la que la coalición de Golob tiene mayoría propia) en un procedimiento urgente y sin debate público. Se trata de cambios en la composición y designación de los miembros de dirección y control de la emisora. Todos los ciudadanos eslovenos deben pagar mensualmente un aporte para la manutención de la emisora, por lo que sería apropiado y necesario llevar a cabo una discusión más amplia sobre el funcionamiento de la organización de RTV Slovenija. Texto de la ley: Link Argumentos para su rechazo: Link • Referéndum sobre la Ley de Gobierno de la República de Eslovenia Los partidos que conforman la Coalición oficialista (Gibanje Svoboda, Socialdemócra- tas e Izquierda) quieren reorganizar el gobierno. Según la nueva ley, el gobierno tendría 20 ministerios, tres más que antes. El nuevo gobierno sumaría un Ministerio para un futuro sustentable, un Ministerio de educación superior, ciencia e innovación y un Ministerio de recursos naturales y medioambiente. Esto colocaría a Eslovenia entre los países de la Unión Europea con mayor número de ministerios (mientras en términos de población ocupa el puesto 22). Texto de la ley: Link Argumentos para su rechazo: Link • Referéndum sobre la Ley de Enmiendas a la Ley de Cuidados a largo plazo La ley de Cuidados a largo plazo se adoptó durante el gobierno de Janša a fines de 2021 después de más de 20 años y más de 120 propuestas diferentes y define quién recibe ayuda y atención, cuál debe ser esta ayuda o atención y cómo se financia. El nuevo gobierno de Robert Golob presentó una enmienda que retrasa un año la implementación de la ley oportunamente sancionada (del 1 de enero de 2023 al 1 de enero de 2024). El motivo que esgrime el gobierno es la financiación, pero el partido SDS afirma que con el aplazamiento el gobierno realmente pretende eliminar la ley. Texto de la ley : Link Argumentos para su rechazo: Link NATAŠA PIRC MUSAR IZVOLJENA ZA PREDSEDNICO SLOVENIJE V drugem volilnem krogu je Nataša Pirc Musar premagala Anžeta Logarja. V prvi povolilni izjavi je dejala, da bo resnično predsednica vseh in da bo garala za temeljne človekove pravice, ustavne pravice in za demokracijo. Slovenija je dobila prvo predsednico republike v zgodovini samostojne države. Pravnica Nataša Pirc Musar je v drugem krogu predsedniških volitev s 53,89% glasov premagala protikandidata Anžeta Logarja, ki je dobil 46,11% glasov. Volitev se je udeležilo 53,60% volivcev. Novoizvoljena predsednica bo petletni mandat nastopila 23. decembra. Nadomestila bo Boruta Pahorja, ki je dopolnil dva predsedniška mandata. Anže Logar je še isti večer volitev priznal zmago Nataše Pirc Musarjeve, ji čestital in dejal, da »želi, da bo delovala povezovalno in da bo predsednica vseh. To Slovenija sedaj potrebuje še bolj kot kadarkoli do sedaj.« Dejal je, da imata različne poglede, da pa verjame, da je slišala njegovo ključno sporočilo o sodelovanju. »V interesu nas vseh je, da imamo dobro predsednico,« je poudaril. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v telefonskem pogovoru čestital novoizvoljeni predsednici, ji zaželel uspešno delo in jo povabil na pogovor v predsedniško palačo, kjer sta se srečala 15. novembra. Predsednik vlade Robert Golob (ki v je v prvem krogu podprl kandidata stranke SD Milana Brgleza, v drugem krogu pa Natašo Pirc Musarjevo) je novoizvoljeni predsednici čestital in poudaril, da je »prepričan v dobro sodelovanje pri naslavljanju skupnih izzivov prihodnosti in krepitvi odprte, vključujoče družbe, ki v ospredje postavlja solidarnost in povezovanje ter v skupna prizadevanja za razvoj države v dobrobit vseh«. Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Saje je v imenu Katoliške cerkve v Sloveniji čestital Nataši Pirc Musar in ji zaželel, da bi odgovorno službo, ki ji je bila zaupana, opravljala v blagor vseh državljank in državljanov naše domovine. Izrazil je željo, da bi kot predsednica države uspešno varovala temeljne človekove pravice, krepila odprt in tvoren dialog med državo in verskimi skupnostmi ter krepila vlogo civilne družbe v demokratičnem procesu naše domovine. Tudi Slovenci v Argentini čestitamo novi predsednici, ji želimo mnogo uspeha in upamo, da bomo v njenem mandatu ohranili odlične odnose in sodelovanje. STRAN 4 25. NOVEMBRA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA KOLEDAR 26. novembra Sv. birma v Slovenski vasi 27. novembra ob 10.00 Sv. birma v slovenski cerkvi Marije Pomagaj 27. novembra Referendumi – glasovanje na veleposlaništvu RS 3. in 4. decembra Zaključne prireditve slovenskih šol v Argentini 5. decembra ob 20.00 Obisk sv. Miklavža v Hladnikovem domu v Slovenski vasi 8. decembra Prvo sveto Obhajilo v cerkvi Marije Pomagaj 12. decembra ob 20.00 Adventni koncert, v izvedbi Luka Debevec Mayer in prijateljev, v slovenski cerkvi Marije Pomagaj 23. decembra Koncert božičnih pesmi v farni cerkvi v Ramos Mejíi. Nastopata MPZ San Justo in Ex-Corde 24. decembra Božična polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” PREGOVORI IN CITATI KRALJ V nedeljo, 20. novembra, smo praznovali praznik Kristusa Kralja vesolja. Čeprav je cerkveni praznik uvedel papež Pij XI. leta 1925, je krščanska skupnost že od vsega začetka priznavala in dajala Kristusu kraljevski naslov »Kyrios« - Gospod«. Papež Pij XI. je navedel razloge za nastanek praznika: »Za verski pouk ljudstva in za dviganje k vesolju notranjega življenja imajo vsakoletni prazniki svetih skrivnosti mnogo več učinka kakor najgloblji bogoslovni dokazi. Tako ta praznik govori, da je bil Kristus s svojim vstajenjem postavljen za Gospoda, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, in z močjo svojega duha že deluje v srcih ljudi. In ne budi v njih le hrepenenja po prihodnjem veku, ampak že s tem samim tudi oživlja, očiščuje in krepi tiste velikodušne težnje, s katerimi si družina ljudi prizadeva, da bi napravila svoje življenje bolj človeško in bi si v ta namen podvrgla vso zemljo.« Velik pričevalec Kristusa Kralja je bil tudi blaženi Lojze Grozde, ki je napisal: »Mi vemo, da je Kristus pravi Bog in kralj. Danes pa narodi in ljudstva hrumijo in pravijo »Ni Boga!«, vendar rušijo cerkve in more duhovnike. Pravijo, da se bore proti Bogu. Torej priznavajo: Bog je. Vsi komunisti in fašisti, REFERENDUM 27. novembra 2022 Glasovanje treh referendumov: • Zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi • Zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija • Zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah Zakona o vladi Republike Slovenije Glasovanje na veleposlaništvu od 9. do 17. ” prav vsi vedo, da Bog je, le napuhnjeni so tako, da ga nočejo priznavati. Vsi ti se med seboj sovražijo, složno pa se bore na satanovi strani proti Bogu. Okrog teh se zbira satanova fronta. Pa tudi Kristusova armada se zbira. Kristus kralj kliče mladino sveta, tudi nas kliče! Kliče nas v svoje organizacije, da se organizirani borimo proti organiziranemu brezboštvu.« Tudi pregovori in citati nam govorijo o kraljih: • V deželi bedakov je norec kralj. (španski pregovor) • Slaboten kralj oslabi najmočnejše ljudstvo. (Luiz Vaz de Camoes, največji portugalski pesnik) • Preveč poveljnikov ni nič vredno: eden naj bo poveljnik in eden kralj. (Homer, antični grški pesnik) • Ljudje so sicer rojeni za pokorščino, toda ne trpe popolne sužnosti. Zaradi tega, bodi kralj, ne gospodar, in pomni, da je oblast trud in breme. (Franc Albert Pelzhoffer, slovenski plemič, politik in politični filozof) • Vino je močno, kralj je močnejši, ženske so še bolj, resnica pa je močnejša od vsega. (Martin Luther, nemški duhovnik, teolog, pisatelj in začetnik reformacije) • S pravičnostjo utrjuje kralj deželo, kdor pa dajatve izsiljuje, jo ugonablja. (Sveto pismo, Pregovori) • Po vsem svetu vlada kralj – denar. (latinski pregovor) • Gorje tistemu, ki ne zna nositi svoje maske, pa naj bo kralj ali papež. (Luigi Pirandello, italijanski dramaturg, pisatelj, pesnik in režiser) • Ne bojim se vojske levov, ki jih vodi ovca, bojim se vojske ovc, ki jo vodi lev. (Aleksander veliki, makedonski kralj) • Kralji in ženske mislijo, da je vse, kar se zgodi, njihova zasluga. (Honore de Balzac, romanopisec, literarni kritik, pisatelj, novinar in dramaturg) • Kralja ne morejo braniti niti vojaki niti denar, le prijatelji, pridobljeni z dobrimi deli, zaslugami in poštenjem. (Salustij, starorimski zgodovinar, pisatelj, pesnik in politik) • Prijaznost in zvestoba varujeta kralja, z dobroto je zavarovan njegov prestol. (Salomon, izraelski kralj in pisatelj) • Srečen je tisti – naj bo kralj ali kmet –, kdor najde mir v svojem domu. (Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof) • Če hočeš biti močan, premagaj samega sebe. (slovenski pregovor) Izbral: Jože Jan Slovenske šole v Argentini Zaključne prireditve ob koncu šolskega leta 2022 Balantičeva šola v San Justu sobota, 3. decembra, ob 18.30 - nato prihod sv. Miklavža Baragova šola v Slovenski vasi nedelja, 4. decembra, ob 10.00 Jegličeva šola - ABC po slovensko sobota, 3. decembra, ob 9.00 Prešernova šola v Castelarju sobota, 3. decembra, ob 19.30 Bliža se Božič! Rožmanova šola v San Martinu Vabljeni, da v našem časopisu objavite voščila in pozdrave. Sprejemamo jih do 15. decembra. sobota, 3. decembra, ob 19.00 - nato prihod sv. Miklavža ALMANAH | RAST 51 Slomškova šola v Ramos Mejii sobota, 3. decembra, ob 19.00 korak naprej POGLED NAZAJ, Klikajte za povezavo Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar Urednika: Mariana Poznič, Jože Jan Uredniški odbor: Erika lndihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbančič, Jože Lenarčič, Miloš Mavrič, Marko Vombergar, Tomaž Žužek Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofia Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar