Obzor Zdr N 2001; 35: 193-6 193 ZDRAVSTVENA VZGOJA V DIABETOLOŠKIH DISPANZERJIH SLOVENIJE HEALTH EDUCATlON IN DISPENSARIES FOR DIABETICS IN SLOVENIA Polona Mrvič, Majda Mori-Lukančič UDKlUDC 616.379-008.64:374 DESKRlPTORJI: sladkorna bolezen; dispanzerj;; bolnik izobraževanje Izvleček - Predstavljena je raziskava, opravljena novembra 1999 na področju celotne Slovenije med članicami Endokrino-loške sekcije medicinskhh sester in zdravstvenhh tehnikov. Prikazuje stanje v dispanzerjih za diabeiike in ambulantah za sladkorno bolezen po Sloveniji glede na izobrazbeno strukturo vzgojiteljev, zdravstveno vzgojo sladkornih bolnikov, način in stalnost vzgoje, prostor, namenjen za zdravstveno vzgojo, ter položaj vzgojiteljev. Narejena ee primerjaaa s podobno raziskavo iz leta 1996. Rezultati raziskave kažejo, da zdravstvena vzgoja še ni kontinurran proces, izvaja se v neprimernih prostorih in tudi izobrazba kadrov je neprimerna. Opazna ee preobremenjenost zdravstvenhh vzgojitelje,, ki poleg zdravstvene vzgoje opravljajo še druga strokovna dela. Skoraj 10% izvajalcev zdravstvene vzgoje ne opravlja z veseljem. Uvod Sladkorna bolezen zaradi svoje kompleksnosti zahteva celostno obravnavo. lzvajal naj bi jo strokovno usposobljen tim, ki ga sestavljajo diabetolog, medicinska sestra zdravstveni vzgojitelj (to je lahko tudi profesor zdravstvene vzgoje in dietetik) (1). Zdravstvena vzgoja je pri vodenju bolnika s sladkorno boleznijo najpomembnejši dejavnik. Pomembno je, daje ta načrtovan, dokumentiran, kontinuiran in evalviran proces. Le dobro vzgojen sladkorni bolnik bo dosegel takšno kakovost življenja, da mu bo omogočala zadovoljstvo (2). Z dobro zdravstveno vzgojo bolnik doseže primerno znanje, prepreči nastanek zapletov sladkorne bolezni in pridobi občutek samostojnosti, varnosti in samozavesti; vse to mu nedvomno izboljša kakovost življenja. Z zdravstveno vzgojo bolnik sprejme svojo bolezen kot življensko dejstvo, spozna dejstva o svoji bolezni in si pridobi veščine, s katerimi jo uspešno obvladuje. Zdravstvenovzgojno delo moramo dokumentirati v lastno dokumentacijo, ki jo moramo za svoje področje razvijati medicinske sestre same (3). Ocene kažejo, da je v Sloveniji okolí 88.000 ljudi s sladkorno boleznijo (4) ter da njihovo število vseskozi DESCRIPTOR:: diabetes mellitus; outpatient clinics hospita;; patient education Abstract - A research study is presented which was carried out in November 1999 among the members oj the Endocrinological section oJnurses and medical tehnicians oJSlovenia. lt reflects the situation in the field oj health education oj diabetics, its methods and consistency, premises provided for it and the position oj the educators in diabetical centres and dispensaries Jor diabetes in Slovenia. The comparison is made between this research and a similar one Jrom 1996. The results oj the research show that health education is stili not a continued proces.. lt is carried out in unsuitable premise,, by not sufficienlly trained personnll who beside health education perform also other proJessional work. Almost 10% oJhealth educatoss find their work unsatisfying. narašča (5). Sladkorna bolezenje danes v številnih državah poglaviten vzrok smrti, invalidnosti in visokih stroškov zdravljenja (6). St. Vincentska deklaracija opredeljuje plane za preventivo, identifikacijo, zdravljenje sladkorne bolezni in njenih kroničnih zapletov. To zahteva organizirane aktivnosti zdravstva, hkratno aktivno sodelovanje sladkornih bolnikov in njihovih svojcev v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih organizacijah (7). Namen raziskave Želeli smo ugotoviti, kako sta organizirana delo in zdravstvena vzgoja v dispanzerjih za diabetike po Sloveniji, s tem pa naj bi neposredno dosegli večjo kakovost dela in napredek. Zanimiva je primerjava z raziskavo iz leta 1996 (8). Metode dela Raziskovalna populacija so vse članice Endokrino-loške sekcije Zbornice zdravstvene nege Slovenije, septembra 1999 jih je bilo 133. Odzvalo seje 59 članic. Polona Mrvič, dipl. m. s., Splošna BolnišnÍca Celje, Dermatovenerološki oddelek Majda Mori-Lukančič, prof. zdr. vzg., ZD Ljubljana, Enota Bežigrad, Dispanzer za diabetike Članek ee nastal na podlagi raziskave, ki sem jo opravila v okviru diplomske naloge na Visoki šoli za Zdravstvo, Ljubljana. 194 ObzorZdrN2001;35 Raziskovalni inštrument je anketni vprašalnik, kjer so zajeta vprašanaa s področaa zdravstvene vzgoje sladkornega bolnika. Obdelava vprašanj je narejena s pomočjo računalniškega programa Microsott Excel 98, kot statistična metoda je uporab1jena aritmetična sredina. Podatki so prikazani z deskriptivno metodo dela ter ponazorjeni z grafi. Vprašalniki so obdelani ločeno za posvetovalnice za diabetes (A) za diabetološke dispanzerje v sklopu zdravstvenega doma (B) in za diabetološke dispanzerje v sklopu bolnišnic (C) ter skupno za vse navedene organizacijske enote. Rezultati Prikazani so za posamezne organizacijske enote in skupno ter po sklopih glede zdravstvene vzgoje, dispanzerja in medicinskih sester. Zdravstvena vzgoja % 100 80 60 40 20 o D nikoli H občasno • redno ABC Skupaj Graf 1.Ali bolnike naročite na ponovttev vzgoje. Razveseljivo je, da ni zabeležnn noben zdravstveni zavod, kjer bi bolnikov ne naročaii na ponovttev vzgoje. Bolnike občasno naročajo na ponovitev zdravstvene vzgoje v posvetovalnicah za diabetes v 92,3 %. V 28 % redno naročajo na ponovitev vzgoje v bolnišničnih diabetoloških dispanzerjih, najmanjkrat pa v posvetova1nicah za diabetes, in sicer v 7,7 %. Skupni delež tistih, ki bolnike občasno naročajo na ponovitev zdravstvene vzgoje, znaša 79,5 %. V primerjavi z letom 1996 je danes delež bo1nikov, ki so naročeni na ponovitev vzgoje, višji. Delež občasnega naročanaa na ponovtev vzgoje je za 19 % večji kot leta 1996 in znaša 80 %. Naj poudaiim še, daje bil leta 1996 odstotek tistih, ki bolnikov nikoli ne naročajo na ponovitev vzgoje, kar 24 %, danes pa tak odgovor ni zabeležen. Drugo vprašanee sprašuj,, koliko sladkornih bolnkov na dan obravnaaa zdravstveni vzgojitelj Z indivdualno učno obliko dela. V posvetovalnici za diabetes (skupina A) to ob1iko dela izvajajo v 38 %, v dispanzerju (skupina B), ki deluje v sklopu zdravstvenega doma, v 37,5 % ter v bolnišničnih diabetoloških dispanzerjih (skupina C) v 83,3 %. Naslednii sklop vprašanj sprašuje po tem, koliko sladkornih bolnikov na dan uči zdravstveni vzgojitelj s skupinsoo učno obliko dela. Dnevno v skupini A s skupinsko učno ob1iko de1a učijo 3 bolnike, v skupini B te učne oblike ne izvajajo, v skupini C povprečno s skupinsko učno obliko dela poučujejo 4,8 bolnikov. Z individualno in skupinsko učno obliko dela v vseh organizacijskih enotah na dan učijo povprečno 5 bo1nikov (najmanj 2 in največ 10 bolnikov), kar predstavlja pri individualni obliki dela 2 bolnika več kot leta 1996, pri skupinski obliki dela pa1 bolnika manj. % 100 80 60 40 20- o D nikoli H občasno • redno Skupaj Graf2. Roza zdravstvenovzgojni list se uporablja pri vzgoji sladkornega bolnika. Največii odstotek (94,4 %) redne uporabe zdrav-stvenovzgojnega lista ee zabeležen v bolnišničnih diabeto1oških dispanzerjih. V tolikšnem deležu ga tudi vlagajo v zdravstvenovzgojni karton bolnika. Najmanši delež uporabe je zabeležen v posvetovalnicah za diabetes (62 %). Delež tistih, ki sploh ne uporabljajo zdravstvenovzgojnega lista, je največii v posvetovalnicah za diabetes in predstavlja 23 %. Skupno zdravstveni vzgojitelji uporabljajo zdravstvenovzgojni list v 82 %, vsaj toliko pajih ta list tudi vlaga v zdravstvenovzgojni karton sladkornega bolnika. Delež uporabe je v primerjavi z letom 1996 večji za skoraj 20 %, odstotek tistih, ki vlagajo list v karton sladkornega bolnika, pa je večji za skoraj polovico. Diabetološki dispanzer Na vprašanje, ali imajo v diabetoloških dispanzerjih posebnn prostor za edukacijo, so članice Endokri-nološke sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov odgovorile, kakor sledi: poseben prostor za edukacijo ima 61 % bolnišničnih dispanzerjev. Polovica dispanzerjev, ki so v sklopu zdravstvenih domov, ima prosto,, kjer izvajajo edukacij,, le občasno na razpo1ago, prav tako ima sobo za edukacijo občasno na razpolago tudi 61,5 % posvetovalnic za diabetes. Še vedno je 18 % takih zavodov, kjer nimajo prostoaa za nemoteno delo. V primeraavi z letom 1996 seje zmanjšal delež tistih, ki trdijo, da nimajo prostora za nemoteno delo za 5 %, povečal pa seje de1ež tistih, ki imajo za zdravstveno vzgojo poseben prosto,, in sicer za 12,8 % več, kot ee bilo zabeleženo leta 1996. A B C Mrvič P, Mori-Lukančič M. Zdravstvena vzgoja v diabetoloških dispanzerjih Slovenije 195 .s ¦ 1 ¦ 2 ? 3 |4 70- 60- 50- 40- 30- 20- 10- O- ABC Skupaj 1 - da, samostojno soba z edukacijskim prostorom 2 - da, prehodno soba 3 - soba je občasno na razpolago 4 - ni prostora za nemoteno delo Graf 3. Ali imate poseben prostor za zdravstveno vzgojo? Medicinska sestra nava sladkornega bolnika, so članice odgovorile: da so izvajalci zdravstvene vzgoje večinoma upoštevani ali vsaj delno upoštevani kot enakovredni člani strokovnega tirna. Najbojj so cenjeni v bolnišničnih dispanzeriih (89 %), v posvetovalnicah za diabetes je ta delež malo manjši (69,2 %), prav tako v dispanzerjih zdravstvenih domov (62,5 %). V posvetovalnicah za diabetes je delež izvajalcev, ki menijo, da niso upoštevani kot enakovredni člani tirna, 7,7 %. Drugje takih odgovorov ni bilo. Izvajalci zdravstvene vzgoje so danes, v primerjavi z raziskavo iz leta 1996, manj cenjeni v strokovnem timu. 77 % izvajalcev zdravstvene vzgoje meni, da so upoštevani kot člani strokovnega tirna, leta 1996 pa je bil ta odstotek večji za 11,7 %. Zanimivo je, da leta 1996 ni bilo nobenega izvajalca zdravstvene vzgoje, ki ne bi bil cenjen v strokovnem timu, danes pa ee takih izvajalcev 2,6 %. A B - višja medicinska sestra - zdravstveii tehnik - profesor zdravstvene vzgoje - profesor socialne pedagogike Skupaj Graf 4. Vaša izobrazba. V posvetovalnici za diabetes zdravstveno vzgojo v 54 % izvajajo kar zdravstveni tehnik,, višje medicinske sestre pa v 46 %. V diabetoloških dispanzerjih, ki delujejo v sklopu zdravstvenega doma izvaja zdravstveno vzgojo 50 % višjih medicinskih sester in le 38 % zdravstvenih tehnikov. V bolnišničnih diabetoloških dispanzerjih je delež višjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki opravljaoo zdravstveno vzgojo, izenačen, in sicer 44 %. Profesorja zdravstvene vzgoje, kije najbojj ustrezen kader za izvajanee zdravstvene vzgoje, pa imajo le v enem diabetološkem dispanzejju zdravstvenega doma in enem bolnišničnem diabetolškem dispanzerju. Skupni rezultat kaže, da izvajajo zdravstveno vzgojo medicinske sestre in zdravstveni tehniki v enakem odstotku (46 %). V primerjavi z letom 1996 je upadel delež višjih medicinskih sester, ki izvajajo zdravstveno vzgojo, in sicer z 68,5 % na 46 %, narastel pa je delež profesorjev zdravstvene vzgoje, in sicer za 2,3 %,. Na vprašanje, ali so medicinske sestre upoštevaee kot enakovredne članice strokovnega tirna, ki obrav- % 100 80 60 40 20 o . A H B D c ¦ Skupaj Skupaj Delno Graf 5. Ali vas upoštevajo kot enakovredne članice tirna? % 100 80 60 40 20 o ¦ da H ne onevem Skupaj Graf 6. Ali radi opravljate zdravstveno vzgojo sladkornega bolnika? V bolnišničnih diabetoloških dispanzerjih vsi zdravstveni vzgojitelji radi opravljajo zdravstveno vzgojo bolnika s sladkorno boleznijo. V dispanzerjih zdravstvenega doma je delež nekoiiko nižji, in sicer 88 %. V posvetovalnicah za diabetes je takih, ki radi opravljajo zdravstveno vzgojo bolnika s sladkorno boleznjo, 77 %. Največii delež tistih izvajalcev, ki zdravstvene vzgoje ne opravljaoo z veseljem, je v diabetoloških dispanzerjih zdravstvenih domov; teh ee kar 12,5 %. Če gledamo skupno, je tistih, ki z veseljem opravljajo zdravstveno vzgojo bolnika s sladkorno boleznjo, 89, 7 %, kar pa ee za 1,8 % manj kot leta 1996. % B C A 196 ObzorZdrN2001;35 Razprava Stanje g1ede zdravstvene vzgoje s1adkornega bolnika se ni bistveno spremenilo. Ne moremo govoriti o kontinuiteti zdravstvene vzgoje, ki naj bi bila pogoj za uspešne rezultate zdravstvene vzgoje. Velikokrat je zdravstvena vzgoja omejena na posamezne informacije o sladkorni bolezni. Bolnikom pri tem razdelijo različne zloženke, nakar so prepuščeni lastni motivaciji. Zdravstvena vzgoja se sicer dokaj redno dokumentira, a pri bolnikih v večini ne ponavljajo vsebin. Razveseljivo je, da se zavest o dokumentiranju dviguje, vendar članice Endokrinološke sekcije v tem času niso bistveno napredovale v izobrazbi, kar pomeni, da dokumentirajo le zato, da upravičijo svoje delo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar pa seveda posredno vpliva tudi na zavest o potrebi dokumentiranja v zdravstveni negi. Zdravstvena vzgoja se večinoma izvaja v neprimernih prostorih. Še vedno se dostikrat v ta namen uporabljajo večnamenski prostori in čajne kuhinje. Velikje tudi delež zdravstvenih tehnikov, ki opravljajo zdravstveno vzgojo sladkornega bolnika, čeprav vemo, da naj bi jo izvajale medicinske sestre. Potrebno bi bilo povečati odstotek višjih medicinskih sester za izvajanje zdravstvene vzgoje. To je kadrovski problem, ki gaje potrebno rešiti v naslednjih letih. Medicinske sestre so na tem delovnem mestu daljši čas, kar ima svoje prednosti, pa tudi slabosti. Izvajalci zdravstvene vzgoje so preobremenjen,, saj poleg edukacije opravljajo tudi druga dela (delajo v drugih ambulantah, v laboratoriju ter redno in občasno na bolniških oddelkih). Ne preseneča podatek, da skoraj 10 % izvajalcev zdravstvene vzgoje ne opravlja z veseljem. Vzrokje mogoče iskati v preobremenjenosii vzgojiteljev, v slabih pogojih dela, položaju medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov in vrednotenju ter stopnji izobrazbe in možnosti pridobivanja dodatne formalne oziroma neformalne izobrazbe. Da bomo dosegli cilje, ki namjih zastavlja St. Vin-centska deklaracija, katere podpisnica je tudi Sloveni- ja, bo potrebno pri zdravstveni vzgoji sladkornega bolnika še marsikaj spremeniti. Vsekakor paje treba najprej opredeliti problem sladkorne bolezni, saj bo država le tako zagotovila potrebna sredstva za kakovostno opravljanje oskrbe sladkornega bolnika. Problem je torej večplasten in zahteva tudi takojšnje ukrepanje. Sklep Zdravstvena vzgoja sladkornega bolnika naj bo planiran, dokumentiran, kontinuiran in evalviran proces. Pomembno je, da zdravstvena vzgoja sladkornega bolnika poteka v obliki timskega dela in ob sodelovanju vseh strokovnjakov. Kader, ki izvaja zdravstveno vzgojo, naj bi nenehno sledil razvoju stroke ter svoje znanje stalno izpopolnjeval. Seveda pa je predpogoj prav izobrazba. Zavarovalnica naj bi priznala zdravstveno vzgojo kot samostojno delo z izšolanim kadrom. Medicinska sestra bi lahko na eno napotnico za zdravstveno vzgojo le-to opravila večkrat. Literatura 1. MacKinnon M. Providing diabetes care in general practice - a practical guide for the primary care team. London: Boehringrr Mannheim, 1998. 2. Mrvič P. Vloga medicinske sestre v dispanzerju za diabetike. Diplomska naloga. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 2000. 3. Mori-Lukančič M. Dokumentiranje in dokumentacija zdravstvene vzgoje. Zdrav Var 2000; 87-90. 4. Kaloper V. Izziv oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo. Sladkorna bolezen - glasilo zveze društev diabetikov Slovenije 1997-B; 26: 8. 5. Cepuš L. Stevilo sladkornih bolnikov stalno narašča. Sladkorna bolezen - glasilo zveze društev diabetikov Slovenije 1996; 23: 2. 6. Reiber E, King H. Smernice za oblikovanee nacionalnega programa za sladkorno bolezen. Ženeva: Svetovna Zdravstvena Organzacija, odsek za nenalezljive bolezni in zdravstveno tehnologijo, 1991. 7. International Diabetes Federaiion European Region. Declarations - Implementatoion of the St. Vincent Declaration 1989-1997. The World Health Organization Regional Office for Europe, 1998. 8. Mori-Lukančič M. Vzgojitelji in njihovo delo v Sloveniji. V: Zbornik: Strokovni seminar. 1996, maj injun; Portorož. Portorož: Sekcija endokrinoloških medicinskih sester in tehnikov Slovenije, 1996-B: 42-5.