£700 iztiskov St. 2. V Gradcu, 16. januarja 1910. 59. Letnik. Gospodarski Glasnik za Štajersko. List za gospodarstvo in umno kimetijstvo. Izdaja ces. kr. kmetijska družba na Štajerskem. List volja na loto 4 krone. Udje družbe prispevajo na leto 2 kroni. Udje debd list iast»«j. Vnc‘blna: Razglas glede oddaje subvencijskih merjascev. — Razglas glede oddaje subvencijskih ovnov. — Razglas, zadevajoč subvencije za pospeševanje sajenja trav in pridelovanje krme na Štajerskem. — Razglas glede lanenega semena. — Kmetijski učenci ali vajenci. — Vinsko leto 1909 v ptujskem okraju. — K spomladnemu gnojenju. — Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Vposlano. —Uradno. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila. Razglas glede oddaje P. n. člani bodo dobili iz plemenskih vzre-jabšč c. kr. kmetijske družbe po meri sredstev, ki so na razpolago, subvencijske merjasce, če bodo poslali pravilno izpolnjene reverze s 30 K za vsakega merjasca potom naših podružnic najpozneje do 15. marca t. 1. Prošnjiki morajo merjasce pravilno krmiti in gojiti, vpisovati vsak skok in oddajati im rjasca za malo odškodnino (ne nad 50 v) tudi za druge prašiče na razpolago. Za merjasca jamčijo, dokler ni star popolnoma 2 leti, na kar preide popolnoma v njihovo last. Redoma se lahko nastavi v vsakem kraju le po en merjasec, če pa jih je potreba več, mora podružnica to potrditi. V Gradcu, 1. januarja 1910. Od osrednjega odbora 24_w c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. Razglas glede oddaje = koroške jezerske pasme. = Ovni se bodo oddajali, kolikor jih bo na razpolago, primernim planinskim rejam po 20 K. Prošnjiki jih morajo pravilno in redno krmiti in gojiti, ter jih za malo odškodnino dajati tudi drugim rejam na razpolago. Last.iik jamči za ovna, dokler ni star dveh let, nakar preide popolnoma v njegovo last. Poslali se bodo najbrže v aprilu ali maju; naročnik mota plačati voznino iz Solčave, postaja Železna Kaplja. V Gradcu, 1. januarja 1910. Od osrednjega odbora 26~w c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. 168 Razglas zadevajoč subvencije za pospeševanje sajenja trav in pridelovanja krme na Štajerskem. Pričakuje, da bo visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo tudi za leto 1909 nakazalo obljubljeno subvencijo v znesku 5000 K za pospeševanje sajenja trav in pridelovanja krme, namerava osrednji odbor po sklepu seje dne 11. januarja 1910 tudi letos nadaljevati akcijo za pospeševanje pridelovanja krme s tem, da bo dajal kolikor bo mogoče po sredstvih, ki so na razpolago, onim posestnikom, ki hočejo na novo posejati pašnike in travnike ali svoje travnike zboljšati s posetvijo, eventuelno tudi za nova deteljišča in lucerno dajal subvencije do polovične nakupne cene za tra-vino mešanico. Drugo polovico mora plačati vsak posestnik sam. Z ozirom na mala sredstva lahko dobe v vsaki podružnici le 1 do 3 posestniki podporo za % do dveh oralov. Subvencije se dajejo pod pogojem, da se prošnjik z reverzom zaveže, da bo vposlane vprašalne pole v določenem roku po podružnicah vestno izpolnjene poslal osrednjemu odboru in seme primerno strokovno porabil, ker mora sicer dano subvencijo brez ugovora vrniti. Prošnje za to subvencijo se morajo s podatki o kakovosti zemlje (ali je peščena, ilovnata, glinasta, apnena, mokra ali suha, strma ali ravna) po predstoj-ništvih podružnic, kjer se dobe reverzi, s podpisanimi reverzi poslati najpozneje do 15. februarja 1910 osrednjemu odboru. Od osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. Razglas. Laneno seme. Ker nam laneno seme še ni došlo, naznanjamo, da bomo natančne pogoje o naročanju priobčili v štev. 3. našega glasila. V Gradcu, 15. januarja 1910. Od osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. Kmetijski učenci ali vajenci. (Nasvet profesorja Dr. Mischlerja v Gradcu. Pod tem naslovom je prinesla ena zadnjih številek lista „Der Arbeitsnach-weis“ članek, ki govori podrobno o tem, kako bi se naj ta obrtna uredba prenesla na kmetijstvo in ki prepričujoče govori o koristih, ki bi jih od te uvedbe ne imel le splošno kmetijski obrat, ampak ki bi prišle posebno v dobro delo- dajavcem na deželi, posebno pa kmetskim posestnikom. Ker se začenjajo s to stvarjo pečati že razni merodajni činitelji in ker je jasno, da lahko od udejstvitve te Mischlerjeve ideje pričakujemo temeljit preobrat v sedanjih nezadovoljivih razmerah, podajamo v naslednjem glavne misli zgoraj navedenega članka. Mischlerjeva izvajanja izhajajo s tega stališča, daje pomanjkanje delavskih moči na deželi prišlo od tega, ker oddaja kmetijstvo velik del svojega naraščaja drugim poklicom, posebno obrtnim, dočim ne dobiva iz drugih poklicov nobenih moči razun nastavljencev. To nezdravo razmerje med naraščajem kmetijstva in obrti pa bi naj napotilo kmetijstvo, da bi se okoristilo z obrtnimi uredbami in delalo ravno tako, kakor se dela danes v obrti, t. j.: kmetijstvo naj svoj naraščaj okrepča s tem, da vzame velik del obrtnega naraščaja zase. Najboljše sredstvo za to bi bila uvedba kmetijskih vajencev. V tem trenutku, ko bo ta novost uvedena, bo kmetijski delavec po dokončanem uku kot kvalificiran delavec v tej službi tudi ostal, ker si jo je izvolil in se zanjo učil, ker ta posel razume in ker mu daje dovolj sredstev za življenje. Ze s tem se bo precej omejil splošni beg ljudij z dežele v mesto. Kakor hitro se bo taka bodočnost pokazala onim, ki imajo veselje do kmetijskega dela, bo iz mestnih in obrtnih krogov prihajalo vedno več ljudij med kmetske delavce. Saj ne smemo verjeti ali misliti, da je mestno prebivavstvo kmetijskemu delu popolnoma odtujeno. Ravno nasprotno! Največkrat so bili neposredni predniki meščanov ali rokodelcev sami kmetje ali kmetijski delavci ali posli in nagnjenosti, ljubezni in sposobnosti je tako vedno še mnogo več ostalo ko se navadno misli. Nam pa ne gre samo za to, da pritegnemo del obrtnega naraščaja za kmetijstvo; s tem bi vrednost in pomembnost te stvari nikakor ne bila izčrpana. Največje važnosti in največjega pomena je uvedba vajeništva za kmetijstvo sploh, posebno pa za glavnega nosivca in podpornika kmetijstva, za kmetski stan. S tem bi se vsekakor zboljšale današnje slabe razmere, ker bi se pred vsem precej odpravilo ali vsaj ublažilo veliko pomanj- kanje delavskih moči. Pomanjkanja moči pa kmetijstvo ne trpi samo glede števila, ampak tudi glede kakovosti. Ker se ravno inteligentnejši elementi naraščaja obojega spola raje oprijemajo mestnega zaslužka, ostajajo za kmetijstvo navadno le duševno in telesno manj vredne delavske moči. S tem si mora kmetovavec pomagati in jih vrhu tega še drago plačevati. S kmetijskimi vajenci se torej naj odpomore tudi temu kvalitativnemu pomanjkanja. Kmetovavec bo kot učitelj in mojster lahko v svojem smislu poučeeval svojega učenca in si ga tako izobrazil, kakor bo za svoj obrat potreboval. Ta tako izučeni vajenec bo v drugi dobi svojega uka že dobra delavska moč in pozneje kot pomočnik trdna opora lastnika. Dočim je sedaj posestnik večkrat prisiljen prilagoditi se navadam svojega hlapca, bo razmerje pozneje — kar bo prav in dobro — ravno narobe. Kmetijsko delo se uče v današnjih razmerah na večjih posestvih oni sinovi in hčere, ki se ne oprimejo kakega drugega poklica, s tem, da pomagajo pri delu na domačiji. Nasprotno pa so pri manjših posestvih razmere že mnogo bolj neugodne, ker je tukaj delo v domačiji mnogo bolj omejeno, ker se zelo otežuje obisk kmetijskih šol in ker si taki otroci težko pridobijo potrebnih znanosti. Seveda velja to še v mnogo večji meri o naraščaju pravih kmetijskih poslov, torej otrok kmetijskih poslov in samskih dekel. Torej je splošno potrebno, da se uvede praktičen, sistematičen in reden kmetijski pouk, ki je pri vedno napredujoči špecijalizaciji kmetijskega obratovanja čimdalje bolj potreben. V resnici se rabijo kmetijski delavci samo v posebnih poklicih. Planšarstvo, reja in oskrba živine, mlekarstvo, gozdarstvo, logarstvo, vrtnarstvo, sadjereja in vinarstvo, perutninarstvo, vse to zopet še bolj razdeljeno, vse to daje različne poklice, za katere treba pouka, ki pa so tudi cenjeni. Glede organizacije kmetijskega vaje-ništva daje Mischler sledeče konkretne predloge. Namen mu je reden, točen in praktičen pouk v kmetijstvu v takem obsegu in takih delih, ki lahko tvorijo podlago kakšnega življenjskega poklica in v katere se kmetijski opravki navadno del6. Organizacija zahteva ureditev učnega razmerja in avtorizacijo za dajanje pouka od kmetijskih poklicnih zadrug, podružnic kmetijskih družb pod uradnim nadzorstvom in na postavni podlagi. Ta uredba bi seveda morala obsegati izbero in dovolitev učitelja, vsebino učnega razmerja, dokaz uspeha in enake stvari. Za učitelje se naj določijo oni praktični kmetovavci, bi imajo poleg svoje sposobnosti in stvarnega znanja tudi veselje do učenja. S to uvedbo in ob nji pa se korist kmetijskega pouka po šolah, tečajih potovalnih predovanjih i. t d. nikakor ne namerava podcenjevati. Vendar pa se ne da tajiti, da pride kmetijski pouk samo določenemu delu kmetovavcev v dobro, doČim predstavljajo vajenci splošno izvedeno načelo. Vzor bo seveda vedno ostal kmetijskih pouk v zvezi s kmetijskimi vajenci, kar imamo popolnoma in dosledno izvedeno v obrti. . Torej prihaja pri izberi učitelja v vpoŠtev, ali je v tistem kraju ali kje v bližni okolici kmetijska nadaljevalna šola ali kaka druga, ki bi jo vajenci lahko obiskovali. Šolski pouk bi se splošno s to uvedbo lahko spojil tudi na ta način, da bi ti vajenci v teku svojega splošno triletnega uka morali par mesecev po zimi obiskovati kako šolo ali kak tečaj, če ne morejo dobivati sicer rednega strokovnega pouka. Izučeni vajenci bi morali svoje uspehe dokazati pod avtorizacijo kake kmetijske, za to naznačene korporacije pred praktičnimi kmetovavci in to spričevalo v zvezi s kmetijskim bi dajalo delodajavcu jamstvo, da bo dobil izvežbano, porabno, kvalificirano delavsko moč. Tako bo lahko delal z dobrimi močmi in shajal z manjšim številom dobrih moči za ono delo, za katero bi sicer potreboval večje število delavskih moči. *** Vinsko leto 1909 v ptujskem okraju. Izviren spis. Starih, dobro ohranjenih vinogradov ptujski okraj nima več. Da so zginili, ne gre vse trtni uši na rovaš. Nič manj, če ne več, je bila deležna pri tem opustošenju tudi peronospora. Ni dvoma pa, da je mnogo krivo bilo tudi slabo obdelovanje, oziroma nezadostno gnojenje. Zemlja je bila od leta do leta bolj izmozgana in ni dajala trsu toliko moči, ki jo je rabil, da bi se uspešno protivil vsem mu pretečim nezgodam. Ni se skrbelo za dovoljno nadomestitev onih redilnih snovij, katere so bile leta in leta odvzete zemlji v obliki grozdja. Saj se še zdaj vinogradniki spominjajo kaj radi tistih zlatih časov, ko so samo na pomlad trsje obrezali, nakolili in malo prekopali, po leti mladje nekoliko povezali, a v jesen pa šli grozdje trgat. Ni bilo rigolanja, ne cepljenja in ne škropljenja, ne žveplanja, ter sploh ne teh vsakojakih novotarij, ki so sedaj potrebne. Gnojilo se je sicer tu in tam, a nezadostno. Da bi si pa marsikateri vkljub trtni uši lahko ohranil svoj vinograd dalje časa, kakor si ga je, dokazuje neki vinograd dalje časa, kakor si ga je, dokazuje neki vinograd pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Ta je še le sedaj začel pojemati v moči, med tem, ko so okoli ležeči že pred več leti zginili s površja. Zakaj je torej omenjeni vinograd tako dolgo kljuboval trtni uši? Odgovor je kratek. Vsako delo se je vršilo pravočasno ter pravilno in — gnoja ni manjkalo; posebno se je pazilo na pravočasno škropljenje in to že tedaj, ko se je peronospora prvokrat prikazala. Znano pa je, da so se takrat vinogradniki večinoma protivili škropiti; saj je bila celo tu in tam inteligenca proti škropljenju. Ta nerodna protivnost se je tudi bridko maščevala ; vinogradi so hirali odslej naprej posebno naglo. Treba se je bilo lotiti prenavljanja vinogradov s pomočjo amerikanskih trt. To prenavljanje napreduje z ptujskem okraju vzlic raznovrstnim težkočam še precej povoljno. Vinogradi okoli Zavrča, Sv Barbare, Leskovca, Sv. Trojice, Polen-šaka in Sv. Lovrenca v Slov. gor. so Bkoraj popolnoma prenovljeni. Ni dvomiti, da je na ta napredek v prenovi prejšnih vinogradov vplivalo tudi naše trsničarstvo. Vsled ugodnih razmer se je namreč trsničarstvo v ptujskem okraju razvilo bolj, kakor kje bodi na Štajerskem in čeravno se zalagajo od tod tudi drugi kraji s trsjem, je vendar domačinom prilika dana, da se prvi poslužijo te ugodnosti po pregovoru: „Kdor prej pride, prej melje." Izozemši deželnih nasadov, bi bilo hvalevredno omeniti v tem oziru delovanje gosp. R. F. Wibmerja v Ptuju, gosp. Ant. Kdpčiča na Ptujski gori in pa „Prve štajerske trsničarske zadruge" pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., katera si je, da navedemo še to, postavila pretečeno pomlad veliko, moderno silnico za siljenje ameriških cepljencev. Udje de dobru napredujoče zadruge, katere obstoj je zasiguran, ako bode korakala po začrtani poti naprej, so povsem kmečkega stanu. Kar se tiče preteklega vinskega leta, je poročati, da je trsje lansko zimo dobro prezimilo. Itak je bilo videti tu in tam posebno v nizkih legah pri slabotnih trsih, da jim je rani mraz v oktobru 1908 nekoliko škodoval. Nekaj teh slabotnežev se je sploh posušilo. Brez dvoma so to še tudi posledice onega močnega mraza, ki je bil v januarju leta 1907. Popje je sicer preteklo pomlad preje pognalo, ko v prejšnem letu, vendar je mrzlo vreme v prvi polovici maja za-državalo razvoj mladja. 8. maja je bil precej močen mraz, ki pa k sreči ni občutno škodoval. Po nekod so se ga skušali obraniti s kajenjem in bi bilo priporočljivo, da bi se tako kajenje splošno uveljavilo. Mnogo škode je napravila toča, ki se je semtertje večkrat pojavljala. Streljalo se je sicer na večih krajih proti toči; če pa se je to zgodilo pravočasno, je težko dognati, ker si tozadevne trditve nasprotujejo Uspeha vsekakor ni bilo. Sploh močno pojema prejšno navdušenje za streljanje proti toči, če po pravici ali krivici — kdo naj to dožene. Še manj zaupanja vreden je način zavarovanja, kakoišen je sedaj v navadi pri nekaterih zavarovalnicah. O tem vedo pripovedovati tudi neki ptujski vinogradniki. Imeli so dvakrat točo, namreč točo v istini in točo v obliki plačane premije za zavarovanje. Zavarovalnice se proti-vijo plačati odškodnino, ako ni škoda dosegla gotove visočine. To pa agenti pri sklepanju pogodbe navadno ne povedo. Da pa ne prekorači škoda one potrebne meje, zato skrbč že v to svrho od zavarovalnice najeti in plačani cenitelji. Zavarovanec sicer lahko ugovarja in zahteva tudi svojega zastopnika, oziroma cenitelja k cenitvi; če se mu pa ne posreči prodreti s svojim ugovorom, mora plačati vse stroške. Doleti ga tretja toča. Predno se pa kdo izpostavi tej eventualnosti, rajši trpi in ne ugovarja. Res blagodejno in uspešno bi delovala v tem oziru samo le splošna državna zavarovalnica proti uimam. Grozdja se je nastavilo pretečeno pomlad mnogo. Cvesti je začelo okoli 6. junija; ker je pa bilo tačas nestanovitno vreme, je cvelo neenako in nenavadno dolgo. Živalskih škodljivcev letos nibilo mnogo. Samo trsna pršica, katero ljudje še vedno zamenjujejo s peronosporo, se je precej močno pokazala na pomlad. Kar se tiče rastlinskih škodljivcev, je omeniti, da so se vinogradniki uspešno ubranili peronospore Pikec je redko nastopil, nekoliko čeŠče pa rdeči palež. Plesnoba, ki je povzročila pred desetimi leti mnogo škode in se je od tistih dob le tu in tam pojavila, je to pot precej napala grozdje in sicer neposredno pred mehčanjem jagod. Posebno se je lotila šipona in muškatelca. Posledica je bila, da je jagodje začelo pokati in gniti. V nekaterih vinogradih, posebno v starejših, slabo obdelanih je trsje bledelo po leti. Med drugim bodo suša, pomanjkanje hrane in morebiti napačna podlaga, sploh slabi trsni materijal vzrok tej prikazni. Na pomlad in po leti je bilo deža premalo, v zgodnji jeseni pa preveč, zato je začelo grozdje močno pokati in gniti posebno še, če je bilo plesnjivo. Treba je bilo podbirati v prvi polovici oktobra in, ker gniloba le ni prenehala, je pod-biranju sledila takoj splošna trgatev, ki je po nekod trpela celo do Martinovega (na pr. v vinogradih štajerske hranilnice). Količina pridelka sicer ni dosegla lanske visokosti, a je bila vsejedno po-voljna tam, kjer ni bilo preveč toče. Kakovost je precej neenaka. To neenakomernost je pripisati okolnosti, da se je vršila trgatev tu rano, tam pozno, da se ne dela vsepovsod z enako skrbnostjo pri trgatvi, nadalje, da so lege vinogradov različne vrednosti in da imajo nekateri boljše drugi manj vredne sorte v svojih vinogradih. Zato so pa tudi imeli eni mošti samo 13, a drugi 20 in več odstotkov sladkorja. Večina je imela 15 do 18°/0. Boljše sorte, trgane po 20. oktobru, so kazale 18 do 20 in več odstotkov. V nekem vinogradu v Gornjih Halozah je imel od 18. do 26. oktobra trgani laški rizlec 18% sladkorja in 8 2%0 kisline; beli burgundec 19 5°/0 sladkorja in 7’6%o kisline; zelenčič 19 5% sladkorja in7 2%0 kisline; renski rizlec 2l’5°/o sladkorja in 7 9 % o kisline i. t. d. So pa tudi posamezni slučaji znani, da sta renski rizlec in traminec trgana koncem oktobra in v začetku novembra dosegla 25 do 30 odstotkov sladkorja. Seveda se je v teh slučajih mnogo manj nabralo; mošt je tekel gosto kakor sirup. Kakor vedno, so tudi letos dale boljše vrste (recimo traminec, rulandec, beli burgundec, renski in laški rizlec, silvanec i. t. d), posebno še, če so bile pozno trgane pri enakih razmerah boljši pridelek, kakor pa navadne, že od nekdaj domače vrste (na pr. belina, ranfol, li-pošna tantovina i. t. d.). Te so Bicer bolj rodne, a kaj pomaga to, ko se pa vino teh vsled slabše kakovosti težje v denar spravi. Tudi šipon (pošip), ki je zelo priljubljen in ga ljudje mnogo Badč, ker da sicer mnogo izborne kapljice, se to leto ni obnesel. \ Zadnji vinski pridelek ptujskega okraja se lahko ceni nad 70 do 80 tisoč hektolitrov. Do jeseni leta 1908. so bile cene vina povoljne; tudi razpečalo Be ga je dokaj lahko. Od tistih dob sem pa nima niti prave cene, niti ne ide v denar. Prenavljanje vinogradov napreduje vedno bolj; pridelek raste od leta do leta, ne tako konzum. Vino je začelo zaostajati v kleteh in posledica temu je splošno pomanjkanje posode ob Času trgatve. Pomanjkanje posode in vsak dan potrebnega drobiža, kakor tudi splošno za-dolženje, ki je nastalo vsled regeneracije vinogradov. Vse to močno pritiska na ceno. Ob času trgatve so plačevali starino po 24 do 40 v, letošnji pridelek pa po 16 do 24 v za liter. Tu in tam so dosegli nekateri tudi višje, a drugi zopet nižje cene. Od lanskega bojkota na pivo so vinogradniki mnogo pričakovali, a zginil je brez Čutnih posledic ravno tako hitro, kakor se je pojavil. Vzrok nizkih cen in slabega vinskega prometa je pa nedvomno tudi velikanski uvoz tujih vin v našo državno polovico. Leta 1907. je bil uvoz mošta, vina in grozd ja iz Ogerskega v Avstrijo za 5 41.902 g, leta 1908. pa za 646 826q večji, kakor naš izvoz teh pridelkov na Ogersko. Posebno letos se močno občuti konkurenca ogerskih in hrvaških vin, ker so ta še ceneja kakor naša. Mnogi naših vinogradnikov si pomagajo s točenjem vina pod vejo. Posameznik si včasih s tem kaj pomore. Iz narodnogospodarskega stališča pa ni mogoče odobravati take kupčije z vinom, ker ne pride tuji denar v vinorodne kraje, ampak kroži samo domači drobiž med ljudmi. V kako neprijetnem položaju so naši vinogradniki, kaže tu,di okolnost, da nekateri Haložani ponujajo svoje vino poljan-cem za poljske pridelke. Vsak si pač pomaga iz te zagate, kakor ve in zna. Kmečki vinogradniki zaradi nekega nerazumljivega ponosa ali sramu ne prodajajo radi grozdja; itak je bilo opazovati, da so preteklo jesen ponujali grozdje na prodaj mnogo bolj, kakor druga leta Vendar se še zahtevajo za grozdje večinoma pretirane cene. Nižji sloji si ga ne morejo privoščiti, ker jim je predrago. Ko se bodo v tem oziru razmere zboljšale, se bo zvišal konzum grozdja in poma-gano bode pridelovavcem, kakor tudi odjemalcem; — kupovanje grozdja se pa ne bode več smatralo za nekakšno potrato. Krizo v vinskem prometu korenito odpraviti ne bode mogoče tako dolgo, dokler se bode lahko neovirano uvažalo tuje vino v našo državno polovico. Da se te neznosne razmere vsaj deloma ublažijo, bode treba našim vinogradnikom skupno seči po samopomoči. Preveč dolgo so hodili vsak svojo pot. Manjkala jim je smisel za skupno delovanje. Sila, ki je primorala v drugih vinorodnih krajih vinogradnike, da so se začeli združevati in organizirati, bode k temu pripravila tudi naše vinogradnike, čim preje se to zgodi, tem bolje za nas, sicer nas bodo prehitili drugi, ki bodo posneli vrhnje, nam pa pustili posneto mleko. Zadružnim potom je lažje ugoditi raznovrstnim zahtevam konzumentov in vinskih trgovcev, lažje si poiskati odjemalce, lažje si medsebojno pomagati iz zadrege. Z združenimi močmi si je pa tudi lažje pridobiti tisti ugled, ki je potreben, kadar se gre za skupni, uspešni odbor proti takim ukrepom in odredbam, oziroma postavnim načrtom, ki so v stanu oškodovati naše vinogradništvo. Zupanc, deželni vinarski inštruktor v Ptuju. K spomladnemu gnojenju. Gnojenje ječmena pride navadno najprej na vrsto. Na Češkem je z ječmenom posejanih 300.364 ha, na Moravskem 200.062 ha, skupno 500.426 ha. Na Češkem se pridela ječmena 5,477.982, na Moravskem 3,901.234, torej skupno 8,569.216 metrskih stotov. Če pognojimo na hektar z 250 kg superfosfata s 17 do 18% v vodi raz-topljive fosforjeve kisline in 200 kg kalijevega klorida, dobimo na hektar najmanj 6 centov ječmena več in tako boljšo zemeljno rento. Vrhu tega dobimo s pravilnim gnojenjem ječmen prima kakovosti, tako-imenovani eksportni (za izvoz dober) ječmen, ki se v pivovarnah mnogo boljše plačuje. Najboljše je, če se vzame na hektar 250 kg 17 do 18odstotnega superfosfata, 150 do 200 kg kalijeve soli v 40 odstoki in 80 kg amonijevega sulfata ali 100 kg čilskega solitra. S primernim gnojenjem bi se pridelek ječmena na Češkem na imenovani površini dal povzdigniti za približno 900.000 stotov, na Moravskem na navedeni površini za približno 600.000 stotov. To bi dalo za L500.000 stotov ječmena po-14 K na OeŠkem približno 12 6 milijonov kron in na Moravskem približno 8 4 milijonov kron, skupno torej približno 21 milijonov kron dobička. Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. Seja dne 7. decembra 1909. Začetek ob 10. uri predpoldne. Navzoči so sledeči gospodje: ekscelenca načelnik Edmund grof Attems, oba podpredsednika Henrik vitez pl. P leasing in Roman Neuper, zastopnika visoke vlade in visokega deželnega odbora Henrik vitez pl. Hammer-Purgstall in Franc grof Attems, 14 Članov O O. in glavni tajnik Juvan kot zapisnikar. Vsled povabila O. O. Bta na to sejo prišla tudi gospoda c. kr. dvorni svetnik in r. j. vseuČiliški profesor dr. Ernest Mischler in profesor na višji logarski šoli v Mostu ob Muri dr. Rudolf Thal-mayor. Predsednik pozdravi navzoče, posebno gospoda dvornega svetnika, profesorja dr. Mischler j a in gospoda profesorja dr. Thalmayerja. Zapisnik seje 9. novembra kroži v vpogled; predsednik preide takoj k prvi točki dnevnega reda, glede vprašanja o uvedbi vajencev v kmetijstvo, o katerem poroča gospod c. kr. dvorni svetnik profesor dr. Mischler. V temeljitem, jasnem in preglednem predavanju obravnava poročevavec potrebo uvedbe praktičnega pouka v kmetijstvu, kakor je že od nekdaj navadno pri obrti in govori o prednostih, ki bi jih imela ta uvedba za kmetijstvo, ker se ž njo nebi le pomnožilo število pomožnih delavskih moči, ampak ker bi sploh vse kmetovanje tako postalo bolj intenzivno in strokovnjaško. Izvajanja gospoda po-ročevavca se zasledujejo z velikim zanimanjem in k sklepu se mu izrazi živahno odobravanje. Nato se je razvil daljši pogovor, ki so se ga udeleževali prisednik deželnega odbora, deželni kulturni referent Franc grof Attems in člana O.O. dr. Erich Klusemann, Kurt Edgar vitez pl. Ec ker-Eckhofen in poročevavec, v katerem se je to vprašanje obravnavalo z vseh strani, tudi z onih, ki zrejo v tej novi uvedbi težkoče. Nato izrazi predsednik gospodu dvornemu svetniku dr. Mischlerju iskreno zahvalo za podane nasvete, na kar se dvorni svetnik dr. Mischler in profesor dr. Thalmayer poslovita. Nato se sklene pozvati agrarnopoli-tični odsek, naj se peča z nasvetovanim kmetijskim vajeništvom in izdela tozadeven načrt, kako bi se naj te ideje udej-stvile. Eventuelno se naj k tem posvetovanjem povabi tudi gospod dvorni svetnik dr. Mischler. 2. Določitev dneva in dnevnega reda za 87. občni zbor. Občni zbor se, kakor je že oznanjeno, določi na 16. in 17. marca 1909 z začetkom ob 4. uri popoldne in se sklene naprositi visoko deželno predsedstvo, naj blagovoli dati zanj deželno zborovalnico na razpolago. 3. Posvetovanje in sklepanje o predlogu veleposestnika gospoda Re gule, naj se vživajoče prebivalstvo pouči o vzrokih sedanje draginje. Poročevavec Član O. 0. dr E. Klusemann prečita dopis gospoda Regule in meni, da je z ozirom na vedne očitke in napade v političnem časopisju primerno, da se prirejajo enaka zborovanja in da se naj mogoče naroči podružnici za graško okolico, da vzame vso stvar v roke. Član O. O. Klammer pa želi, da se naj demonstracijskega zborovanja uradniškega gospodarskega društva, ki se bo vršilo 17. decembra 1909, udeležijo tudi člani 0. O. V tej Btvari se Bklene, da se zaželjena demonstracijska zborovanja sicer ne bodo vršila, da pa se namera uradniške gospodarske zveze iskreno pozdravlja in da se ji naj predlaga, naj nameravanemu zborovanju pritegne tudi odposlance 0. 0. c. kr. štajerske kmetijske družbe. V ta namen se izvolita člana 0.0. dr. Erich Klusemann in ravnatelj A. W. Kolatschek na zimski kmetijski šoli v Andritzu. 4. Sklepanje o poslanih ponudbah za razpisano novo ustvarjeno mesto drugega družbinega tajnika. Poročevavec je ekscelenca gospod načelnik. On preda predsedstvo gospodu podnačelniku Henriku vitezu pl Ples-singu in poroča o poslanih prošnjah » oziroma kvalifikacijah vsakega posameznega izmed treh prošnjikov. Dva izmed njih sploh nista mogla ustreči v razpisu stavljenim zahtevam, tretjemu prošnjiku pa manjka le učni izpit, ki se, kakor je v razpisu določeno, lahko dostavi po pm teku enega leta, za kar se je prosivec v svoji prošnji tako zavezal. Vsled tega Bklene 0. 0. imenovati tega prosivca, gospoda Franca Holza, asistenta tobačne režije v Mostaru, pod tem pogojem za II. tajnika, če bo tudi mini- strstvo to dovolilo, za kar bo še treba prositi. Podnačelnik vitez pl. Plessing odda predsedstvo načelniku. 5. Poročilo o rezultatih 23. in 24. novembra 1909 od načelstva državnega zbora sklicane enkete o soeijalnem zavarovanju samostojnih kmetovavcev. Poročevavec, glavni tajnik Juvan opozarja na svoje poročilo, ki ga je v nemškem glasilo družbe priobčil že 1. decembra 1909 in prosi, naj se vzame na znanje. Poročilo se vzame na znanje in po-ročevavcu se za korektno zastopanje 0. O. v odboru za socijalno zavarovanje izreče iskrena zahvala. 6. Nato se reši prošnja občine Sv. Andraž v Slov. gor. za zvišanje sejmskih pristojbin. 7. Izjava visokemu c. kr. poljedelskemu ministrstvu o vračanju potnine vojakom, ki imajo začasa žetve dopust. Namesto poročevavca, ki se seje ni mogel udeležiti, gospoda Reitterja, prečita zapisnikar poslano poročilo, iz katerega se lahko posname, da poročevavec nasvet c. kr. poljedelskega ministrstva iskreno pozdravlja in želi, naj se ministrstvu poroči, da bo skrb onih kmetov, ki žele za časa žetve vojake na dopust, plačati potnino, dočim bodo kmetijske podružnice rade zbirale take prijave kmetovavcev in jih potem sporočile vojaškim oblastim. Predlog se sprejme. 8. Izvolitev izkušenega kme-tovavca kot svetovavca o kmetijskih vprašanjih pri novo ustanovljeni gremijalni oblasti v smislu § 24. deželne postave o delitvi in regulaciji in § 23. deželne postave o zlaganju posestev. Osrednji odbor izvoli Bvojega člana dra. Ericha Klusemanna kot delegata v ta namen. 9. Naznanila in prijave. Član 0 O. vitez pl. Ecker poroča o pritožbi nekega člana perutninorejskega odseka glede odjema določenega števila perutnine za določeno ceno in želi, da se naj baje že vnaprej določena cena plača vsaj za ono perutnino, ki je že odvzeta. Načelnik opozarja na dopis, ki ga je imenovani član dobil v tej stvari od načelstva, nakar poročevavec svoj predlog umakne in se Bklene oddati to stvar odseku za perutninorejo, naj o nji sklepa in predlaga. Član 0.0. gospod ravnatelj Zweifler poroča o rezultatih posvetovanj deželne vinorejske zveze glede stališča proti nameravanemu zvišanju davka na vino. Tudi avstrijska državna vinorejska zveza se je postavila na stališče osrednjega odbora in uvedla živahno agitacijo za pošiljanje peticij, ki se naj od posebnih odposlancev izročijo državni zbornici Poročilo se vzame na znanje in sklene se izreči obema odposlancema, gospodoma ravnateljema Stiegerju in Zweiflerju iskreno zahvalo za odločno zastopstvo. Glavni tajnik Juvan poroča nato o rezultatih izrednega občnega zbora kme- tijske centrale na Dunaju 4. decembra 1909 in o sklenjenih rezolucijah. Se vzame na znanje. Dopis društva graški jesenski sejem glede zmanjšanega obsega kmetijskih razstav na bodočem jesenskem sejmu se vzame na znanje, ravno tako poročilo ravnateljstva vinorejske šole v Mariboru o uspehih poskusnega sajenja tobaka in se sklene, zadnje poročilo oddati vinorejskemu odseku. Dopis visokega deželnega odbora, da nakupa sadnih modelov ne more subvencionirati, se vzame na znanje, ravno tako okrožnica c. kr. namestnije glede nekaterih popravkov v razglasu za železnice in ladje z dno 18. novembra 1909. 10. Predlogi. Podnačelnik Henrik vitez pl. Plessing govori o svojem poročilu o posvetovanjih konjerejskega sveta, poBebe o svoji trditvi, „da imajo kmetovavci vzrok, biti ekscelenci grofu Hardeggu, ki se je v posebni meri zavzel za rejo noriških konj, hvaležni." Tem bolj pa se je moral čuditi, ko je v strokovnem glasilu c. kr. družbe za deželno konjerejo 1. novembra 1909 bral članek njenega načelnika, gospoda viteza pl. Rofimanita, iz katerega se proti volji dobi utis, da ekscelenca grof Hardegg noriški pasmi ni tako naklonjen, kakor se bere v zapisniku c. kr. konjerejskega sveta. Gospod pl. Plessing želi, naj se kmetje o tej stvari poučijo. Ker se zapisniki C obravnavah 0 0. priobčujejo v družbinih glasilih in tako pridejo kmetovavcem pred oči, zato se mu zdi primerno, da se o tem govori in predlaga h koncu, naj se ekscelenci grofu Hardeggu za njegove zasluge za pospeševanje noriške pasme izreče iskrena zahvala O.O. Predlog se sprejme in na predlog članaO.O. dr E. Klusemanna se sklene, izreči tudi gospodu podnačelniku, Henriku vitezu pl. Plessingu, za njegov odločen nastop za pospeševanje noriške konjske pasme iskreno zahvalo. Zapisnik seje 9. novembra, proti kateremu ni nobenega ugovora, se odobri. Prihodnja seja bo 11. januarja; ko Beto določi, zaključi gospod predsednik sejo. Zborovanja podružnic. = Šmartno ob Paki. Tukajšna kmetijska podružnica ima svoj občni zbor v nedeljo dne 23. januarja 1910 ob 3. uri popoldne v stari šoli po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo načelnika o delovanju podružnice v preteklem letu. 2. Poročilo blagajnika in tajnika ter volitev dveh pregledovavcev računov. 3. Volitev novega odbora za prihodnjo triletno dobo. 4 Upla-čevanje udnine in sprejemanje novih udov. 5. Predavanje uradnega živinozdravnika o živalskih kužnih boleznih. 6. Volitev odposlancev za glavno zborovanje c. kr. kmetijske družbe. 7. Razni predlogi in nasveti. Martin Pirtušek, načelnik. = Ivanjkovci. (Vabilo) Kmetijska podružnica v Ivanjkovcih ima Bvoj redni občni zbor v nedeljo dne 30. januarja t. 1. v gostilni gospod Kralj po sledečem vsporedu: 1. Otvoritev občnega zbora po predsedniku. 2. Poročilo o delovanju podružnice v letu 1909. 3. Poročilo o blagaj- niškem stanju ter volitev dveh pregledo-vavcev računov. 4. Volitev odposlanca za 87. glavno zborovanje c. kr. kmetijske družbe v Gradcu. 5. Predlogi in nasveti za 87. glavno skupščino. 6. Sprejem novih udov in uplačevanje udnine za leto 1910. 7. Predavanje gosp. Pirš tinge rja, potovalnega učitelja za vinorejo. 8. Splošni predlogi. 9. Sprejem naročil za umetna gnojila, semena in sadnih drevesc skozi podružnico. Člani podružnice, pridite polnoštevilno k zborovanju, ter privedite svoje tovariše, ki se zanimajo za pravi napredek kmetijstva seboj. Lovro Peto v ar, podružnični načelnik. = Kozjanski okraj. Kmetijska podružnica za kozjanski okraj priredi občno zborovanje dne 31. januarja t. 1. ob 3. uri popoldne, v slučaju nesklepčnosti pa ob 3'/2 uri popoldne v prostorih g. Guček a v Kozjem, na katero se vabijo vsi p. n. g. udje in prijatelji tako organizacije potrebnega kmetijstva. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika in tajnika. 2. Pregled in odobrenje računa za 1. 1909. 3. Sprejem novih udov, nove in zastarele udnine ter naročil vsakovrstnih kmet. gospodarskih potrebščin. 4 Sklepanje in določitev s kakšnimi sredstvi naj bi se že več let zaostala udnina od dotičnih udov, ki je vsako iztirjavanje dobrim potom brezuspešno, izterjala. 5. Poučni govor domačega živinozdravnika g. Hrabolek o živinokužnih boleznih i. t. d. 6. Izvolitev odposlanca k obč. zborovanju kmetijske družbe v Gradec 17. in 18. marca t. 1. 7. Razni nasveti in pogovori. Anton Guček. = Vransko. Vabilo k občnemu zborovanju, ki bode 30. januarja tega leta na Gomilskem v šolskih prostorih, točno ob 3.uri popoldne. Dnevni red: 1. Otvoritev .zborovanja. 2. Poročilo o delovanju v pretečenem letu. 3. Volitev dveh pregledovavcev računov. 4 Volitev odposlancev h glavnemu zborovanju v Gradec. 5. Uplačevanje letnine in sprejem novih udov. 6. Predlogi za glavno zborovanje c. kr. kmetijske družbe. 7. Razni predlogi. Druga vabila se ne bodo razpošiljala. Florijan Rak. = Šmihel nad Mozirjem. Kmetijska podružnica v Šmihelu ima svoj občni zbor v nedeljo dne 30. januarja 1910 ob 2. uri popoldne v šoli v Šmihelu po sledečem vsporedu. 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Poročila načelnikova in blagajnikova. 3. Volitev novega odbora za nastopno triletno dobo. . 4. Volitev delegatov. 5. Uplačevanje udnine. 6. Slučajnosti. Kmetje, pridite vsi in pokažite s svojim vstopom h kmetijski družbi, da se zavedate svojega stanu. J. Pušenjak, načelnik. = Videm. (Kmetijska podružnica) Občni zbor kmetijske podružnice se vrši letos v nedeljo dne 23. januarja t. 1., popoldne ob treh v šoli na Vidmu po sledečem vzporedu: 1. Otvoritev občnega zbora po predsedniku. 2. Tajnikovo poročilo o podružničnem delovanju 1. 1909. 3. Poročilo blagajničarja o stanju blagajne in volitev dveh pregledovavcev računa za lansko leto. 4. Proračun podružnice za leto 1910. 5. Volitev odposlancev za letošnji občni zbor kmetijske družbe. 6. Predlogi za glavni zbor kmetijske družbe. 7. Vplačevanje uduine in sprejemanje novih udov 8 Nasveti. Udje podružnice 8e uljudno vabijo, da se zborovanja zanesljivo udeleže. Dr. M. Schmirmau 1, J. Knapič, načelnik. tajnik. Št. lij V Slov. gor. Občni zbor tukajšne kmetijske podružnice se bo vršil v nedeljo 30. januarja 1910 ob 2. uri popoldne v dvorani gospe Steflitsch Dnevni red: 1. Otvoritev in naznanila predsedstva. 2. Poročilo o delovanju v 1. 1909. 3. Poročilo o denarnem stanju 1. 1909. 4. Uplačevanje udnine in sprejem novih Članov. 5. Volitev odposlancev na 87. občni zbor kmetijske družbe v Gradcu. 6. E^entuelni predlogi za občni zbor v Gradcu (se morajo s kratko motivacijo poslati pismeno do 25. t. m. podruž-ničinemu vodstvu). 7. Predavanje gospoda c. kr. okr. živinozdravnika Fischerja iz Maribora o novi postavi o živinski kugi in živinoreji. 8. Prosti predlogi. Člani so uljudno vabljeni, da se v velikem številu udeleže. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Iz podružnic. Št. lij V Slov. gor., 5 januarja 1910. P. n. Člani podružnice kmetijske družbe so uljudno prošeni, da blagovolijo članarino za tekoče leto v znesku 3 K vplačati ali pri zaupnikih po posameznih farah ali pa poslati po pošti naravnost podruž-niČinemu blagajniku J. Baumannu v Št. liju. J Baumann, blagajnik. = Kmetijska podružnica v Ljutomeru. Na kmet. šoli v Grotteuhofu se je vršil že opetovano tečaj za kmet. knjigovodstvo v nemškem jeziku. V področju omenjene podružnice vodil je po istem zistemu ekonom Franjo Sta j ko dne 27 in 28. dec. m. 1. svoj drugi tečaj o kmetijskem knjigovodstvu v slovenskem jeziku, ter nam tudi za pouk priskrbel slovenske tiskovine. Tečaja se nas je udeležilo 22 kmetov in kmetijskih sinov, kateri smo s posebnim zanimanjem sledili vele-važnemu predavanju, ter skrbno zapisovali najrazličnejše gospodarske spremembe za eno obratno leto, naredili sklep letnih računov, obračunali čisti dohodek gospodarstva, dohodke gospodarja in slednjič dobili mnogo zakonitih določb glede napovedi osebno dohodninskega davka. Iz tega tečaja naB je izšlo zopet lepo število gospodarjev ozir. bodočih gospodarjev, kateri si hočemo na podlagi pravilnega knjigovodstva pomagati na domači grudi. Vsak izmed tečajanov dobil še je le sedaj pravi pojm o knjigovodstvu, in posebno še o pomenu pravilnega knjigovodstva na kmetiji. Gospodu vodju tečaja bodi na tem mestu izražena zahvala za njegov trud in želja, da bi se enaki tečaji ponavljali. Upam, da takih priložnosti ne bode v bodoče noben skrben gospodar ali kmetski sin opustil, ter se event, izgovarjal, da bi ne imel Časa i. t. d. Čas, katerega pri takem kratkem pouku porabi, mu bode stotero vrnjen. Udeleženci slov. kmet. knjigovodskega tečaja žele, da bi c. kr. kmetijska družba štajerska v kratkem uvedla potrebne tiskovine za kmetijsko knjigovodstvo v slovenskem jeziku. M. L. = Sv. Jurij V Slov. gor. Vsem udom tukajšne kmetijske podružnice se naznanja, da n»j vsaj do 25. januarja 1910 travina, deteljna in tudi druga semena naroče, ki še to storili niso, ker na poznejša naročila se ne bode oziralo. Če hoče morebiti kateri starih udov izstopiti, naj svoj izstop naznani vsaj do 25. t. m. sicer se bo vpisal kot ud in je tudi dolžan udnino plačati. H. Fanedl, tajnik. Vposlano. Novost V mlekarstvu. Da se mleko pokvari, tega je največkrat krivo dejstvo, da so kanglje za prevoz mleka zamašene s platnom, rogozo, povesmom. Zato je za-maševanje kangelj s cenim, nalašč za to narejenim papirjem „Hermeta“ naravnost velikanske važnosti za mlekarstvo. Profesor dr. Winkler je bil prvi, ki je nujno priporočal, naj se mlečne kanglje mašijo s tem papirjem namesto s platnom, ker Be s tem ne prihrani samo mnogo časa in truda, ampak ker dobimo tako tudi jamstvo, da mašilo ni krivo, da se je mleko skisalo. S „Hermeta" se maši tudi tedaj, če so gumasti obročki že popolnoma obrabljeni ali pa če jih ni več in ker stane 100 kg (okoli 5000 velikih pol 63 X 90) le 46 K, v trake razrezanih 51 K, torej skoro nič v razmerju s ceno platno, se mora mašenje mlečnih kangelj s „Hermeta" papirjem nujno priporočati in bo zaradi svojih prednosti kmalu popolnoma izpodrinilo vsako drugo metodo. Ta papir razpošilja tvrdka Weinberger Artur v Hodoninu na Moravskem. Način uporabe: 1. papir „Hermeta“63 X 90 zadošča za zamašitev 4 do 5 kangelj, kakor je pač gumast obroček obrabljen ali če ga sploh ni. Pole se razrežejo v 4 do 5 trakov, vsak trak se zvije v vrvico in ta se potem rabi za mašenje kangelj. (•OO O 0 O O O O • I 1 n • Uradno. • L=. i hi' Dražba vina. Na deželni vinorejski soli v Silberbergu pri Konjicah se bodo začela 27. januarja 1910 ob '/210. uri predpoldne dražiti Bledeča vina: silberberŠko, hoško, lonško, kleško, gornjeradgonsko, kapelsko, ljutomersko, vrbansko, antonsko, šentansko, gornjemureško, žetalsko, narapeljsko in rodnivrško (haloško), krajnabrdsko, dra-meljsko, vojniško, zbelovsko in ritoznojsko, letnik 1909., izborna sortirana vina, približno 600 hi brez posode. Polovica kupne svote se mora plačati takoj, druga polovica, ko se vino vzame. Zdražena vina se morajo zanesljivo odpeljati v teku 14 dni. Podrobnejša pojasnila daje deželni vino- in sadjerejski ravnatelj v Gradcu, deželna hiša. V Gradcu, 4. januarja 1910. Od štajerskega deželnega odbora. 2* v Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p. Gradec, Franzensplatz št. 9. I. Naznanitev števila članov pri „Zvezi“ včlanjenih posojilnic. Vse naše Članice prosimo, naj nam s poslano dopisnico za odgovor takoj naznanijo Število članov z dnem 1. januarja 1910, ker rabimo to za določitev kreditne meje in za zaračunanje opravilnih deležev, letnih doneskov in za sestavo skupnega števila članov. II. Naznanitev sprememb v stanju funkcionarjev. Nadalje prosimo vse svoje Članice, naj nam takoj naznanijo vsako spremembo v stanju svojih funkcij onar je v (načelnik, načelnikovnamestnik, Člani načelstva, knjigovodja in blagajnik, poslovodja), ker mora imeti zveza vsako spremembo v stanju funkcionarjev v evidenci. III. Zadružna izraba sadja. Zaradi pospeševanja skupne izrabe sadja s posebnim ozirom na zadružniško je bil vodja vnovčevalnice za sadje pri zvezi gospod Jos. Karl poslana poletju 1909 na poučno potovanje po Švici in Nemčiji in je predložil o tem potovanju obširno poročilo. Da pa dobe naši sadjerejci in drugi zanimanci možnost in priliko, da se ž njegovimi skušnjami okoristijo in da lahko zavzamejo primerno stališče v vprašanju o zadružni izrabi sadja, priobčujemo v naslednjem splošni del navedenega poročila s pripombo, da bomo o posameznostih na tem mestu še govorili Zadružniško vnovčevanje sadja se je v Švici začelo leta 1894; ko se je v Wadenswilu ob curiškem jezeru ustanovila prva zadruga za vnovčevanje sadja in se je obširneje začelo razvijati šele po letu 1900. Od tega leta posvečajo švicarski kmetovavci tej panogi gospodarstva vedno več pozornosti, kar se vidi že na tem, da je sedaj v Švici 15 takih zadrug in sicer v Wadenswilu, Curihu, Bollingenu, Diefi-bachu, Madiswilu, Schiipfnu, Kitzkirchu, Diidingenu, Wittenbachu pri Sv. Golu, Staadu pri Rohrscbachu, Bischofszellu, Egnachu, Marstettnu in Oberrachu. K temu še moramo pripomniti, da je Švica s svojo skupno površino komaj še enkrat tako velika (41.324 /cm2) in da ima mnogo večje število odstotkov nerodovitne zemlje ko Štajerska (22.426 km'1) Kakor jo usoda večine kmetijskih zadrug, da morajo od znanih strani prebiti mnogo sovraštva, tako so imele tudi te zadruge v začetku velike težkoče, da so se sploh obdržale. Vendar pa se je podjetje, ki skuša doseči boljše in primernejše vnovčevanje sadja, z združenimi močmi obdržalo. Predno bom govoril natančneje o zadrugah, ki sem si jih ogledal, hočem nekoliko splošno oceniti tamošnje splošne razmere, ki zadevajo sadjerejo, vnovčevanje sadja, ustav, uredbo in podlago teh zadrug. Švicarska sadjereja, ki je v prvi vrsti v kantonu Curih, Lucern in Thurgau, v drugi v kantonih Bern, Sv. Gol, Aargau in Freiburg, stara že par sto let, in ki daje v nasprotju z našo skoro vsako leto zadovoljive pridelke, tvori za tamošnje kmetsko poljedelstvo, ker je v teh kantonih razun v okolici curiškega jezera zelo malo ali popolnoma nič vinoreje in ker izveČine hriboviti in gorati kraji niso primerni za poljedelstvo, skupno z izvrstno narejenimi in gojenimi travniki glaven dohodek poljske produkcije. Kolikor prihajajo ti kantoni v vpoštev za saujerejo, moramo omeniti, da se v njih gojijo pretežno sadne vrste za mošt, in sicer v kantonih Curih, Lucern, Aargau in Thurgau pred vsem gruške, v kantonih Bern, Freiburg in Sv. Gol pa najbolj jabolka. Namizne vrste, posebno gruŠek, so splošno malo razširjene; v tem oziru bi lahko imenovali le kantone Bern in Freiburg, kjer so bolj razširjene. Med moštnimi gruškami so najbolj razširjene Teilerjeva, žolta in zelena moštovka, Marksovka, švicarska vodenka, lesnika, vinska gruška in vetinška lesnika. Prva vrsta je posebno razširjena v curiškem kantonu, ima pa to slabo strau, da se jako lahko in hitro zmeca, kar se, če je zrela, lahko zgodi na drevesu kar črez noč, posebno če potegne jug. Med moštnimi gruškami imata posebno vrednost Marksova in čista lesnika, ki dajeta izvrsten, čistilen mošt in ki se namesto želati zelo radi rabita za čiščenje sadjevca. Med moštnimi jabolki so posebno razširjene vrste Uster, Waldhofler, Wildfranrotacher in Sauergranech, med katerimi se posebno zadnja zelo čisla. Ker je, kakor se lahko posname iz doslej povedanega, švicarske sadjerejce manj skrbelo, kako bi spravili namizno sadje, ki ga niso mnogo pridelali, dobro v denar, kar je pri velikem, skoro vse leto neprenehoma trajajočem tujskem prometu precej lahko mogoče, ampak bolj za moštno sadje, je pač jasno, da so morali pred vsem gledati na to, kako bi za svoje številne, deloma izborne vrste sadja dobili pametno pridelovanje mošta, ki bi jim omogočalo dobro porabo svojih pridelkov. Če lahko danes Švico, oziroma nje pridelovanje mošta v mnogem oziru stavimo za vzor, je to v mnogem oziru sad zadrug za vnovčevanje sadja, ki obdelujejo sadje s pomočjo najboljše izkušenih in tehnično najboljših pridobitev, ki z dobljenimi produkti na podlagi praktičnih in znanstvenih izkušenj primerno nadalje ravnajo, da jih lahko potem kot izborne naravne pridelke pošljejo na trg. Ker igra prodaja svežega sadja v delokrogu kake take zadruge navadno zelo malo ali prav nobene vloge, hočem v naslednjem govoriti le v oni izrabi sadja, ki ustvari iž njega kak trajen produkt. Ta obstaja v pri vsaki zadrugi za izrabo sadja v Švici vtem, da se iz sadja naredi 1. sadni sok, oziroma sadjevec, 2. iz tropin, ki ostanejo po stiskanju, sadno žganje. Sadje, ki se sprejema od Članov, kakor tudi od nečlanov, se, kakor je pač bolj ali manj zrelo, prej ali pozneje stisne, a se prej umije, zdrobi in v sadnih mlinih zmelje. Stiska se samo v hidravličnih stiskalnicah z gornjim ali spodnjim pritiskom. Množina čistega soka znaša pri tem pri jabolkah od 50 do 65 ostot-kov in pri gruškah 60 do 70 ostotkov. Kot najboljša je na glasu od tvrdke J. Rauschenbach v Schaft-hausen izdelovana hidravlična stiskalnica z izmenljivimi koši. Po sadju, ki se rabi za stiskanje, ločimo sledeče šoke: 1. jabolčni sok ali jabolkovec, 2 graškov sok ali gruškovec, 3. mešani sok ali mešani mošt iz jabolk in grušek. Izdelovanje sadjevca, oziroma sadnega soka, ki je bilo (pri prvem z dodajanjem vode) pred desetimi ali petnajstimi leti še splošno navadno, se v novejšem- času skoro popolnoma opušča, ker je izkušnja poučila, da gre pri zasebnikih zelo slabo v denar. Velik del dobljenega sadnega soka proda zadruga kar od stiskalnice in sicer konzumnim društvom, tvornicam i. t. d., ki zaradi pomanjkanja stiskalnic same ne delajo soka, pač pa ga dalje obravnavajo. Da sok hitreje zavre, se mu navadno dodajo w&denswilske čiste kvasnice in se sočasno klet zagreje od 12 do 13° R. Kakor je pač vretje bolj zgodno ali bolj pozno, se mošt pretoči v decembru ali januarju prvikrat, eventuelno tudi zameša, pozneje precedi in če treba z želatino ali čistilnim moštom očisti. Cene, ki so se za sadjevec, oziroma sadni sok dosegle, moramo označiti kot splošno boljše ko pri nas. Po cenikih, ki so mi na razpolago, se je leta 1909. plačevalo za sadni sok po hi 20 do 25 frankov, graškov „ „ „ 18 „ 23 mešani „ , t 18 „ 23 „ Prodaja je splošno živahna, tako da so morale na primer vkljub velikemu pridelku v pretečenem letu, ko je bilo mnogo sadja, mnoge zadruge kupiti sadjevec pri drugih moštarijah, da so lahko zadostile vsem povpraševanjem v začetku pretečenega poletja. Da je sadjevec tako razširjen in tako priljubljen, k temu so v veliki meri pripomogli tudi sejmi s sadjevcem. Tak sejem s sadjevcem traja navadno več dni in je v zvezi z raznimi veselicami, da se na ta način konzumen ti pritegnejo. Posebno pa se pri tem opaža, da pošiljajo najboljše in najbolj okusne vrste sadjevca poleg posameznih moštarij zadruge za izrabo sadja, ki dobivajo tudi nagrade. Natančneje bomo o tej vzorni in koristni uredbi še pozneje govorili. Kar pa zadeva drugi zgoraj omenjeni način vnovčevanja sadja, lahko tozadevno omenimo, da se s tem, da se tropine porabijo za žganje, po vsakoletni množini sadja, dobi stranski pridelek 10.000 do 35.000 frankov. Ta načim vnovčevanja, ki bi se pri nas brez korenito spremenjene postave o žganju pač ne dal z uspehom uvesti, je v Švici zaradi tega tako lahko možen, ker spada tam izdelovanje špirituoz iz domačega sadja in jagod k prostim obrtim. Drugače je z izdelovanjem špirituoz iz žit, krompirja, repe, sladkorja in melase, ki so v Švici pod monopolom. Vsaka zadruga ali privatna moštarija, ki hoče žgati, mora vsako leto pri svojem kantonalnem uradu prositi za tozadevno koncesijo in plačati za to mal davek. Razun tega pobirajo posamezni kantoni žgan-jarino od vsakega hektolitra žganih pijač, ki pa je v vsakem kantonu različna in ki znaša v kantonu Freiburg na primer 5 frankov. Zadruge za vnovče-vanje sadja uživajo v primeri s privatnimi moštarijami pri odmeri davka posebne ugodnosti, a ne smejo posamezniku prodati manj ko 40 Z žganja. Ta izraba sadja se vrši po sledečem načinu: Tropine, ki ostanejo po običajnem dvakratnem stiskanju, se zrahljajo, nato spravijo v velike cementne posode in primerno stlačijo. Ko je pet šestin take posode polnih, se po celem površju naloži močna lepenka, ki se pokrije z vlažno ilovico ali smolo in sicer tako, da ne more zrak nikjer do tropin. Tako pred mrazom zavarovane tropine ostanejo do spomladi in se lahko, ko so glavna kletarska opravila že končana, po potrebi odvzamejo in zažgejo. Za žganje se rabijo stabilni a tudi prevozni kotli (po dva ali trije skupaj), s katerimi se, če se dela 12 do 14 ur, vsak dan zažge 40 do 55 hi tropin in naredi 150 do 250 litrov sadnega tropinovca. Oe se tako dela, se porabi na dan 150 do 155 kg premogo. Prevozne žganjarije so, če so proste, članom zadruge za malo odškodnino na razpolago. Dobljeno žganje, ki se lahko razpošilja v vse dele dežele, se shrani v lesenih ali cementnih sodih ali v steklenicah po 40 do 50 l in prodaja po 1-20 do 150 franka za liter. Droži, ki ostanejo po žganju, se stisnejo v obliko opeke, posušijo in pozneje porabijo kot kurilo. / Poročila glede blagovnega prometa zveze. 1. Nakup deteljnega semena. Ker bo letos zveza zopet kupovala pristno štajersko seme rdeče, detelje, če možno, naravnost od producentov, prosimo p. n. posestnike, posojilnice in podružnice, naj nam blagovolijo poslati naslove takih producentov ali pa lastno ponudbo z navedbo eventuelne množine. (Je je v kakem kraju zelo mnogo ljudi, ki pridelujejo seme rdeče detelje, je zveza drage volje pripravljena odposlati tje posebnega strokovnjaka, ki bi nakup vodil. Pojasnila daje in na vsa tozadevna vprašanja odgovorja takoj zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem v Gradcu, Franzensplatz 2. 2. Razglas glede naročevanja travinega in deteljnega semenja. Zveza bo kakor lani tudi letos oskrbovala od visokega deželnega odbora ji poverjeno naročevanje travinega semena za vse štajerske kmetovavce za najnižje cene. Da se došla naročila lahko hitro in zadovoljivo izvrše, opozarjamo svoje člane na sledeče: Množina raznega semenja se ravna po vrsti travnika ali deteljišča in po danih krajevnih in zemeljskih razmerah. Za dobro, gnojeno zemljo se potrebuje manj semenja, ko za slabo zemljo, ki je tudi še slabo gnojena. Splošno veljajo sledeča števila: Potrebuje se: Za 1 joho trajnega travnika 27 do 32 kg » 1 ha „ „ 48 „ 56 „ „ 1 joho začasnega „ 23 „ 26 „ » 1 ha „ „ 43 „ 46 „ „ 1 joho mešanega deteljišča 17 „ 19 „ » 1 ha „ „ 30„32„ „ 1 joho čistega „ 12 kg n \ha „ „ 20 „ Oe hoče kdo naročiti mešanico travinega semenja, si mora prej priti na jasno o tem, ali hoče imeti v krmi več trave ali več detelje; ako naj ima krma več trave, mora še -določiti, ali naj bo travnik, ki ga misli posejati, trajni travnik za kakih 10 ali več let ali začasni travnik ki bo črez par let zopet preorje. če pa naj ima krma več detelje ko trave in sicer približno osemdeset delov detelje in dvajset delov trave, potem mora naročiti mešanico iz deteljnega in travinega semena. Ta mešanica se zopet lahko določi na dobo 1—2 let, ali pa za 5 do 6 let. Zveza pripominja, da se vse semenje kupuje na podlagi preiskave štajerskega kmetijskokemičnega preskuševališča in postaje za kontrolo semena v Gradcu ali od c. kr. postaje za kontrolo semena na Dunaju, ki preiščeta, ali je-seme čisto in kaljivo ter izdata o tem uradno potrdilo. Predno odda zveza semenje članom, ga da še enkrat preiskati od teh postaj. Tudi za mešanice travinega semenja, sestavljene po načelih profesorja dvornega svetnika dr. Weinzierla, se rabi le uradno preiskano semenje. Posamezne mešanice semen se vrše strokovno in vestno, primerno različni zemlji in z vednim ozirom na to, ali so namenjene za trajne ali začasne travnike ali deteljišča in so, ker se vanje sprejema najdražje seme trav in detelje v pravilnih razmerjih, seveda nekoliko dražje ko one, ki se navadno prodajajo. Naročila na travmo in deteljno seme se nam morajo, kakor hitro je mogoče poslati, najpozneje pa do 30. januarja, ker bomo poznejša naročila lahko izvrševali le po razmerju zaloge in brez obveznosti za spremembo cen ali rok dobave. Poročila morajo obsezati: natančno adreso, poštno in železniško postajo naro-čilca, rok dobave in napoved, ali se naj blago pošlje po pošti ali po železnici, kot tovorno ali brzo blago. Pravilno naročilo bi se torej približno takole glasilo: „Naročam za februar kot brzo blago na postajo.............sledeče semenje: mešanico za trajni travnik, težko ilovico, za pol orala; mešanico za začasni travnik, pesek, za četrt johe, travino in deteljno mešanico, enoletno za srednje težko zemljo, za četrt johe, enako mešanico za glinasto zemljo, šestletno, za četrt johe. Ime. Datum. Bivališče. Pošta in železniška postaja. Če je zvezi kaj nejasno in vpraša, se ji mora takoj odgovoriti, ker če se dobava zavleče zaradi tega, ker je odgovor izostal, ne more zveza za to prevzeti nobene odgovornosti. Zvezi poslana naročila se lahko prekličejo ali spremene le tako dolgo, dokler se blago, ki je naročeno, ni odposlalo. Naročila se naj, če le mogoče, vrše skupno s pomočjo zvezi pridruženih zadrug, posojilnic in podružnic c. kr. kmetijske družbe, ker se s skupnim naročanjem ne prihrani le visoka tovornina, ampak se taka naročila tudi lažje in hitreje izvršujejo. Zveza podaja interesentom drage volje podatke o napravi, zboljšavi in pomladitvi travnikov in odgovarja tudi sicer rada na vprašanja, ki spadajo v njen delokrog. 3. Deželna vzorna klet v Eggenbergu pri Gradcu zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem. pošilja zajamčeno pristna štajerska bela in rdeča vina raznih vrst in letnikov v posodah od 56 Z naprej in v steklenicah po 7/10 ali % Z, kakor tudi sadjevec domačega pridelka zvezine vzorne kleti, za sadjevec v posodah od 56 Z naprej. Osebna naročila se lahko izvrše naravnost pri upravi deželne vzorne kleti v Eggenbergu pri Gradcu, Eckertstrafie štv. 335 (telefonska številka 1156) razun nedelj in praznikov vsak dan od 8. do 11. in od 1. do 6. ure. Pismena naročila se naj pošljejo zvezi kmetijskih zadrug na Štajerskem, Gradec, Franzensplatz Štv. 2. Vabimo p. n. okrajne zastope in občine, kakor tudi cenjene družbine ude, da inse-rirajo v „(Uospodarskem Glasniku^. Cena je nizka. Ako se večkrat inserira in večji Inse-cati, damo primeren popust. Naročila se naj blagovolijo vposlati naravnost družbinl pisarni. Tržna poročila. Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. Mesto j 3 Pšenica 3 Ječmen a ► ° Koruza O C/3 S ff| V k\ V K v ||b- V ff| »| Ki V Celje .. I 50 13 50 11 50 10 50 8 50 8 50 9 50 Ormož . 50 13 50 10 9 - 9 l 8 7 - Gradec 50 16 — 10 7 D 9 9 67, 8 9 Ljubno . 50 15 11 25 8 5» J 9 —1 8 50 — — Maribor 50 13 50 9 50 8,5» 8 50 8 - 8 — Ptuj. . . j 50 14 — 9 50 8, — 10 — 8 50 8 — Inomost 50 — — — — — — — — — — — Celovec 50 13 20 10 24 — — 8 35 8 60 — — Ljubljana 50 — — — — — — — — — — — — Pešt . . 50 12 40 10 09 — 8 75 — — — — Solnograd 50 13 40 9|30 8 — 8 1° 8 10 — — Dunaj 50 14 58 1* > 05 8 03 8 20 7 82 — Line ... 50 7 83 i -3 m O p O 'gg - «3 a a S Cđ 03 P »N I Mesto 3* O CQ