PRIMORSKI DNEVNIK Ab^iara v gotovM listale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 99 (8501) TRST, petek, 27. aprila 1973 v Govevf^n^l DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni aDotoerdoba ^ ' p uoreriJ1 irebusi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Z2JVRMALNI OBTOŽBI NICA AZZIJA SODELOVANJA PRI UMORU AGENTA MARINA Preiskava o fašističnih bombnih atentatih dokazuje obstoj obsežne desničarske zarote Krivec poskusa atentata na brzi vlak Turin-Rim je priznal, da je priskrbel ročne bombe za spopad 12. aprila - Lollo bo odgovoril na preiskovalčeva vprašanja v.rr>i| p 26. — Pomočnik državnega pravdnika dr. Viola, ki se je ?'ia Zloč'°CI 'Z ®enove' ie obtožil desničarskega ekstremista Nica Az-#»iii o.'nj navadnega pokola, kot soodgovornega za uboj agenta Iz s j0sb Ant°ma Marina. k' je Sej ?'isk'h krogov se ni m oglo zvedeti, zakaj je Nico Azzi, ?*®ntata al Pfiprt v zaporih Marassi v Genovi, zaradi poskusa fa^istignj/la. brzem vlaku Turin - Rim, obtožen tudi sodelovanja pri at^rgG| '_z9redih v Milanu 12. t. m., ko je neki fašistični zločinec raztrga|a Ocno bombo, ki je zadela policista Marina v prsi ter ga ^ kro *kih Dr ?lb pa' ki so blizu sodnij-*'io * ovalnih organov, se ši-* ne vesti in domneve. , lZi 0l, za,riujejo, da je Nico lu a9em Zf.n sodelovanja pri ubo-°n R„_; " Marin, ir "na ut Azzi potrdil na zasliša- l, 'H jn C UUIIIUC, VU I\C1“ '*£ino j n» uk)i!a agenta. To oko-hju I® Azzi ... ...n«. L^ne dim 0t®pal se je baje vsa-be °dki,Je krivde, češ da je bom-C?1 nekje v Milanu. ®°Pisje J,e ^'Janško večerno ča-jpSodkih ji?-, 'rn° Piše o vseh teh ditifornLMllanski Ust «B J-avil tSf 10ne» ie "a Pi_______ Crte t, baslov: «Teroristični na- «H Corriere primer ofo- • Iz f“?'31uv: ^teroristični ?vedelo . r®znih virov se je ; .ueio j_ . —viiuv se je a Je Azzi lani služil vo-Vežban' V i-mPerii pri središču , Ptaviic novincev — CAR. Dru-.ok v CARPa da ie služil vojaški rt 150 domki v Albengi. Zato si ni a Polastil8^1,’ da se te Azzi mor-i bomb v vojaškem gre za tipične vo- “madisi te jaške sa3 . Naj b°mbe-J*-, da ^ ali drugače, gotovo bP°vezan z umorom ^Uotti °a a?enta Marina v Ul. Qaša Vitt • Milanu. Njegova paj-6lk Loi i« Maurizio Mu- ,0,bbo n„ zanikata, da sta odvrgla ne m(«-cP°llciiskeSa agenta, to-^ a bornho ^ zanikati, da sta pre-2 aT6 prav od Azzija. ^ brzem Poskusom atentata ..^Zatie s aku Turin - Rim so po-.te za Mn, nekatere druge osebe. "SCa ta _Ura Marzorat.tiin in Vran. , Sca DpaSa Marzorattija in Fran--V zaDo® M,na, ki -*•> 4—i-- --j— ?a J*? Marass! nekaterih krogih domnevajo, da je bil mogoče eeio likvidiran, «ker je vedel preveč*. V tem smislu se je izrazil Francesco De Min, ki je baje rekel karabinjerjem, ko so ga aretirali: «Bolje je, da ste me prijeli vi, kot da bi ostal na svobodi kot Rognoni. On ve preveč in ne bi se čudil, če bi ga doletela ista usoda kot Calzolarija* (Calzola-rija so našli mrtvega v nekem vodnjaku blizu Rima. Avtorji knjige «Strage di stato» «trdijo», da je bil umorjen, ker je poznal preveč okoliščin v zvezi s pokolom na Trgu Fontana). Skoraj gotovo je, da je prav Rognoni tisti, ki je zamislil načrt atentata, čeprav Nico Azzi zanika to okoliščino. Iz vsega tega je razvidno, da so utemeljeni naslovi italijanskih listov, ko ti govore o terorističnem načrtu, ki so ga pripravili določeni neofašistični krogi. Kdo so ti. krogi? Ali so povezani samo posredno. ali celo direktno z MSI? Senator Nencioni izključuje vsakršno povezavo uradnega vodstva MSI z ljudmi, ki so pripravili te prevratniške načrte, oz.roma zagrešili pravcate zločine. Med drugim Nencioni pravi, da je skušal prepričati Cic-cia Franca, naj ne gre v Milan, o-ziroma, naj prepreči vsakršen spopad. Vsi ti napori Nencionija in drugih fašističnih poglavarjev, pa so skoraj prezupen poskus, da bi se prikrila povezava med stranko kot tako ter desničarskimi prevratniki. Danes je pomočnik državnega pravdnika Viola zaslišal Pietra De Andreisa, ki je znan pod vzdevkom «Mario». De Andreis je obtožen, da se je udeležil prevratniškega zborovanja in da se je upiral policiji. Obtoženec je zavrnil vsakršno obtožbo, češ da ni imel sploh opravka z organizacijo manifestacij. Res pa je, da obstaja fotografski posnetek kjer je De Andreis v družbi s fašističnimi kolovodji, kot so Ciceio Franco, Ser-velio in drugi. Zjutraj je preiskovalec zaslišal tudi Marca Petriccioneja. Preiskovalec je nadalje že izdal pozive za štiri druge mladeniče, ki so se udeležili neredov 12. aprila. Med njimi sta tudi Romano in Ig-nazio La Russa, sinova misovskega senatorja Antonina. Iz Rima sporočajo med tem, da sta odvetnika Mancini in Siniscal-chi obiskala danes v zaporu Re-bibbia obtoženega študenta Achilla Loba, ki je obtožen atentate v četrti Primavalle v stanovanju tajni- ka fašistične sekcije Matteia in prj katerem ste izgubila življenje dva sinova neofašističnega funkcionarja. Zagovornika ste sporočila, da je njun varovanec pripravljen, da odgovori na vprašanje pomočnika državnega pravdnika dr. Sice, ker se je medtem ugotovilo, da domnevni «Marino», ki naj bi skupaj Lollom obiskal pometača Speranzo, ni Marino Sorrentino, temveč Marino Clavo. Ta je pripadnik levičarske skupine «Potere operaio* ter je včeraj imel tiskovno konferenco na kateri je podal nekaj izjav in potem izročil svojemu zagovorniku pismo za državnega pravdnika. V tem pismu odločno zanika da bi bil obisk pri Speranzi povezan atentatom v četrti Primavalle. Clavo pravi, da morajo oblasti poiskati prave krivce za atentat v fašističnih krogih. Ne namerava pa se javiti oblastem, ker se boji. da bi se mu utegnilo pripetiti kaj podobnega, kot se je že pripetilo Vglpredi. ...................................................................... OBNOVLJENI POGOVORI NA VISOKI RAVNI MED VVASHINGTONOM IN HANOIEM Ameriški obrambni minister zagrozil z možnostjo bombardiranja Sev. Vietnama Detroitski škof obsodil saigonski režim nečloveškega ravnanja s političnimi jetniki ki sta tudi priprta v Genovi. Nič ,2aP°fu . * Se n -ui v vjtrnuvi. mu LV kateresa ° Gi.an se v V- "693 9ibania- kaj k: k=V= iaVnosti Postavlja 55?S se je zgodilo z ,9nonijem, ki je p.. s?- ‘S;-vir: sledu. Ni iz3ini| brez - ni bij pijani n- «ker je vedel 'e kaila včeraj slav- ftJa nsk®9a iV°bodilne fronte dehS®dn'k S7ni°Aa' ^ed sei° 'e ‘'ui'Pri^anfa O^Ii3 Ribičiž po- 1ihfblni borci . dvaisetim za-> delav°iC®m NOB in družbe-U|r^.a,11eiskitv, 'cimed ka'er'mi tu-iu >fiu j m S'°vencem Armidu Kor ^it*ru 3 ter dr- Tranci-l'l6i°Ske- Slav Van' Zdolšek iz C Podpad °!1tni tjovor je i- h arenc6 SZDL 7k republiške ki ?°Udari| ti\,Zoran Po'ič, ki fr 1° je zg°dovinsko vlogo, Sod"13 S|°venskrala ®sv°bodilna Prdn®m ob6"Ske9a naroda v u- 9ovtek|osti p°pJU,.naše narodne *>d| pa ptod .30 in več ,efi( t>kr6Vaniih t ' ° sedanjih pri-0dn6pi'ev soc' P.ada,inii razvoj in Van°Sov 'a,|stičnih družbenih aske V p ?kuPnosti. r?r,zu se hc s|0w„","... družbenih nske in jugoslo- Uod,govori6 mbtid0 danes prU Via, toikoma 7nid m|mstrskima Ura >a * ZDA " Severnega O ' Sradivo atenb b°do pri-jG 'e KisSin ,za prihodnje sre-Hkrat "96^ Z Le °uc Tho-„1 točili ^ P? so v VVashingtonu »kr, Minister Je. ameriški obramb- stk>r kr,. v—i batoi konfe;:6^1. .na neki ti-toožnost nC' 'Z,avil’ da ob" ,.anja f oeve; Ponovnega bom- toiri'lan°i ne hi"693 - Vie»nama, oh a>1- Te 3 - spoštoval pre- Otobnega 9!?z.nie ameriškega ^ke^tosne „ ',n'^tra 'majo lah-V pd*''vo vnl°S fd'ce 'n lahko arizu< p 'vajo na pogovore dvema glavnima pogajalcema za rešitev vietnamske krize je vzbudila v francoskih političnih krogih upanje, da se bodo vprašanja izvajanja pariškega sporazuma začela resno reševati. Toda hkrati je prišla iz ZDA tudi vest, da je ameriški obrambni minister Richardson včeraj izjavil, da ni izključeno, da ne bodo Američani ponovno obnovili bombardiranje Severnega Vietnama, «če Hanoi ne bo spoštoval sporazuma o prekinitvi ognja«. To grožnjo je ameriški obrambni minister izrekel na tiskovni konferenci v neki vojaški bazi pri Sa-cramentu v Kaliforniji, kjer je hkrati tudi izjavil, da obstaja resna nevarnost obnovitev bombardiranja Severnega Vietnama, «da se prisili nasprotna stranka, dia spoštuje prekinitev ognja». Hkrati je izključil možnost pošiljanja no vih vojakov v Vietnam. Po drugi strani pa je saigonski režim začel z obširno politično propagando v zvezi s svojim predlogom, da bi razpisali za 26. avgu sta splošne politične volitve v Južnem Vietnamu. Predstavniki začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama so že izjavili, da je ta predlog samo poteza, da bi stvari še bolj zapletli in da bi ne reševali osnovnih vprašanj, ki jih postavlja saigonski vladi sporazum o premirju v Južnem Vietnamu. Predstavnik saigonske vlade je izjavil, da bodo na področju, ki ga nadzoruje saigonski režim, 26. avgusta splošne parlamentarne volitve, tudi če bo ta predlog začasna revolucionarna vlada formalno zavrnila. V bistvu hočejo Saigonci iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiuiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiBKriiiiiiiiiini RATO DIIGONJIČ SPREJEL PREDSTAVNIKA DR KOREJE BEOGRAD, 26. — Podpredsednik predsedstva SFRJ Rato Dugonjič je sprejel danes voditelja vladne delegacije demokratične Koreje Kirn Seuk Kija, ki mu je izročil osebno sporočilo predsednika demokratične republike Koreje za predsednika Tita. Ob tej priložnosti je korejski minister seznanil podpredsednika SFRJ s stanjem v Koreji in s stališči Severne Koreje v zvezi z mirno in demokratično združitvijo Severne in Južne Koreje. Rato Dugonjič je izrazil podporo vsem pozitivnim naporom, ki vodijo k miroljubni združitvi obeh držav. Gierek obim SFRJ BEOGRAD, 26. — Zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan je na današnji tiskovni konferenci obvestil novinarje, da bo prvi tajnik CK poljske združene delavske partije Edward Gierek, na vabilo predsednika Jugoslavije in predsednik ZKJ Tita, od 4. do 8. maja uradno obiskal Jugoslavijo. Temu obisku, ki je izraz prijateljstva in vsestranskega razvoja odnosov in sodelovanja med obema državama, je dejal Zupan, državni uradni krogi dajejo velik pomen. Jugoslovansko - poljske odnose, ki temeljijo na medsebojnem razumevanju in spoštovanju, označuje, je poudaril Zupan, visoka ra-n dinamičnega sodelovanja na vseh področjih, posebno na gospodarskem. BEOGRAD, 26. — V Beogradu se je danes končalo posvetovanje med zastopniki zveznega tajništva za zunanje zadeve in britanskega zunanjega ministrstva o aktualnih mednarodnih vprašanjih Med razgovori so preučili tudi možnosti za nadaljni vsestranski napredek sedanjih prijateljskih odnosov in sodelovanja med Jugolavijo in Veliko Britanijo. Waldheim obišč« Češkoslovaško PRAGA, 26. — Češkoslovaški zunanji minister je sporočil na današnjem srečanju s tujimi časnikarji, da bo glavni tajnik OZN Kurt Waldheim prišel na uradni o-bisk v Prago od 24. do 26. julija in da se bodo z njim pogovarjali o sodelovanju med Češkoslovaško in združenimi narodi. Vzpostavitev diplomatskih odnosov med Japonsko in Vzhodno Nemčijo TOKIO, 26. — Japonsko zunanje ministrstvo je sporočilo da sta Vzh. Nemčija in Japonska sklenili vzpostaviti diplomatske odnose. Zadevni noti o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med obema državama si bosta izmenjala japonski in vzhodnonemški veleposlanik 15. maja v Moskvi. enostavno obnoviti polovico mest v i gradu Romanov, prvi sekretar par-sedanjem senatu, kot to določa nji- j tije v Azerbajdžanu, Gejdar Aijev hova ustava iz leta 1967. neki partijski funkcionar iz Sverdlov- Za te volitve je saigonski režim uprizoril novo politično kampanjo in je naročil nalepiti po vseh mestih, ki jih nadzorujejo, lepake, da bodo splošne volitve prihodnjega 26. avguste. Pregovor pravi, da ima laž krat ke noge. To velja še posebno za saigonskega predsednika Van Thieu-ja, ki je nedavno ob svojem obisku v ZDA izjavil, da «v njegovi deželi ni političnih jetnikov in da so v zaporih samo kriminalci*. Povabil je vsakogar, naj pride v Sai-gon in naj se osebno prepriča, da je to resnica z obiskom saigonskih jetnišnic. Toda detroitski pomožni škof je izročil danes tujim časnikarjem v Saigonu izjavo, v kateri pravi med drugim, da je prišel skupno s svojimi sodelavci v Južni Vietnam, da se na kraju mesta seznani z vprašanjem političnih jetnikov. V izjavi je rečeno, da jim je bilo v Južnem Vietnamu onemogočeno, da bi obiskali zapore in da bi se lahko srečali z jetniki, medtem ko obstajajo gotovi dokazi, da imajo v južnovietnamskih zaporih mnogo političnih jetnikov. Izjava nadalje pravi, da se je detroitski škof pogovarjal z nekaterimi političnimi jetniki, ki jih je saigonski režim izpustil iz zapora, in da je bilo ugotovljeno, da so vsi bolni in da so z njimi nečloveško ravnali. Detroitski škof v svoji izjavi navaja tudi nekatera imena bivših političnih jetnikov, med njimi tudi voditelje «Katoliške delavske mladine* Južnega Vietnama. Zato je v izjavi poudarjeno, da bodo vsi Američani, zlasti pa še katoličani, podrobno obveščeni o tem, kar se v Južnem Vietnamu dogaja. Umrl general De Lorenzo RIM, 26. — Danes je v kliniki «Villa Flaminia* umrl misoivski poslanec Giovanni De Lorenzo, ki je znan iz časov, ko je bil poveljnik karabinjerjev. De Lorenzo je v italijanski vojski dosegel čin armadnega generala. Ko je bil poveljnik karabinjerjev, je bil zapleten v zadevo SIFAR ter v prevratniški načrt v letu 1964. V Moskvi plenum CK komunistične partije SZ MOSKVA, 26. — Sovjetska televizija je danes sporočila, da se je sestal pler.um centralnega komiteja KP Sovjetske zveze. V sporočilu' je rečeno, da je članom plenuma (vseh članov centralnega komiteja je 396) podal poročilo generalni sekretar Leonid Brežnjev, ki je govoril o «Med-„„ _ narodni dejavnosti centralnega komi- VATIKAN, 26. Papež Pavel VI. teja KP Sovjetske zveze pri izvaja- le danes dopoldne sprejel v zasebni nju sklepov 24. kongresa partije*. V avdienci predsednika avstralske ’ debato so posegli predsednik prezi-vlade AAithlama, Gougha. z njim dija vrhovnega sovjeta SZ , Nikolaj sta bila tudi zena, hčerka in šest Podgomi, prvi minister Aleksjej Ko-njegovih spremljevalcev. 1 sigin, prvi sekretar partije v Lenin- ska ter neka delavka iz Moskve. Sovjetska televizija je sporočila, da bo centralni komite nadaljeval svoje delo, toda ni omenila, če so na dnevnem redu še kaka druga vprašanja. Ne more se izključiti, da ne bi centralni komite razpravljal tudi o vprašanjih sovjetskega kmetijstva ter o nedavni reorganizaciji industrijske proizvodnje. Nekateri domnevajo tudi, da bo morda sklepal glede izključitve iz politbiroja partije Piotra Šeiesta. Ta je bil, kot je znano, svoj čas prvi sekretar ukrajinske partije. Pred nekaj dnevi ga je neka revija hudo kritizirala zaradi neke knjige, ki jo je objavil pred tremi leti. Indijska gospodarska delegacija v Jugoslaviji BEOGRAD, 26. — Podpredsednik zveznega izvršnega svete dr. Anton Vratuša je sprejel danes namestnika ministra za zunanjo trgovino Indije A. C. Georgea, vodjo indijske gospodarske delegacije, ki je na obisku v Jugoslaviji. V razgovorih so izmenjali misli o dvostranskem in večstranskem gospodarskem sodelovanju obeh držav, in o nadaljnjem razvoju tristranskega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo, Indijo in Egiptom. BONN. 26. — Tukaj so se danes začeli novi pogovori med vzhodnonemško in zahodnonemško vlado za dosego sporazuma o letalskem prometu med obema državama in med obema deloma Berlina. Poleg tega bodo govorili tudi o izposlo-vanjti dovoljenj za delo zahodno-nemških časnikarjev v Vzhodni Nemčiji. Podpredsednik republiške konference SZDL Slovenije Zoran Polič med slavnostnim govorom (joto Srečko Kolar) ...................................................... INTERVJU TAJNIKA PSI TEDNIKU «L’ESPRESSO» Prvi ugodni odmevi na De Martinove izjave RIM, 26. — Intervju tajnika PSI De Martina tedniku «L’Espresso2>, v katerem je povedal, da socialisti želijo takšno vlado, ki bo odločno antifašistična in da bi morali prihodnjo novo vlado sestavljati demokristjani, socialdemokrati, republikanci z zunanjo jxidporo socialistov, je vzbudil veliko zanimanje v strankah bivše levosredinske koalicije. Demokristjan-ski poslanec Galloni, član leve struje «base», je izjavil, da je De Martino svojih izjavah potrdil, da je socialistična stranka pripravljena sodelovati v novi vladi, kar bodo morali demokristjani v svojih predkongresnih razpravah upoštevati. Ugotavlja, da je PSI za obnovitev leve sredine in da zato Krščanska demokracija ne bo mogla več nihati med socialisti in liberalci, temveč bo morala izbrati obnovitev leve sredine. Član osrednjega vodstva PRI Pa squale Bandiera je prav tako ugod- NA SLAVNOSTNI SEJI SZDL SLOVENIJE Podeljena priznanja Osvobodilne fronte zaslužnim borcem in družbenim delavcem Med nagrajenci so tudi Armid Ukmar iz Trsta ter koroška Slovenca dr. Franci Zivitter in Ivanka Sadolšek • Priznanja je podelil predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič - Slavnostni govor Zorana Poliča: o zgodovinski vlogi Osvobodilne fronte in o sedanjih naporih pri graditvi socialistične družbe LJUBLJANA, 26. — Na slavnostni seji republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je bila danes popoldne v veliki dvorani skupščine SRS pod predsedstvom predsednika SZDL Mitje Ribičiča v počastitev obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, so podelili priznanja OF za leto 1973 dvajsetim zaslužnim predvojnim, medvojnim in povojnim borcem, aktivistom in družbenim delavcem za njihove zasluge v revolucionarnem boju za osvoboditev in družbeni napredek slovenskega naroda. Med nagrajenci je tudi naš zamejski dolgoletni borec in javni delavec Armid Ukmar, ki je priznanje prejel — kot je rečeno v obrazložitvi — «za revolucionarno aktivnost pred vojno, za udeležbo v osvobodilnem boju in za delo v organizaciji biv-uih partizanov na Tržaškem*. Iz slovenskega zamejstva ste prejela priznanje še koroška rojaka dr. Franci Zivitter «za vztrajno dlelo pri uveljavljanju pravic Slovencev na Koroškem ter razvoj njihovih organizacij* in Ivanka Sadolšek iz Železne Kaple «za požrtvovalno aktivistično delo v Osvobodilni fronti in protifašistični zvezi žensk na Koroškem*. Ostali prejemniki priznanj so: Robert Bobanec, Anton Černivec, Janez Hribar, Maks Jakopič. Tončka Kavčič, Martin Košir, dr. Janez Milčinski, Lojze Mlakar, dr. Svetozar Polič, dr. Božena Ravnikar, Mara Rupena, Vida Tomšič, Ivan Vičič, Olga Vipotnik, Marija Zupančič ter Gasilska zveza Slovenije in Planinska zveza Slovenije. Utemeljitve za vsakega prejemnika priznanja je prebral predsednik žirije za podeljevanje priznanj OF Tone Fajfar. Slavnostni seji so poleg nagrajencev prisostvovali vsi živeči ustanovitelji Osvobodilne fronte Slovenskega naroda, člani Vrhovnega plenuma OF. predstavniki s! -uščine, izvršnega sveta. Zveze kom nistov, Zveze sindikatov, Zveze mladine, Zveze združenj borcev NOV, člani predsedstva SFRJ in člani Svete federacije iz Slovenije, predstavniki zamejskih Slovencev iz Italije ir. Avstrije ter mnogi drugi javni ir. družbeni delavci iz vse Slovenije in drugih republik. Podpredsednik republiške konference SZDL Slovenije Zoran Polič je v svojem slavnostnem govoru, ko je spomnil na formalno ustanovitev Osvobodilne fronte leta 1941 dejal med drugim: «To ni bil samo obračun in konec s starim po-lit:čnim življenjem, ki so ga vodJi ozkogrudni politikanti številnih strank in strančič stare Jugoslavije, ki niso imele ne posluha in ne skrbi za potrebe delovnega človeka, temveč je to trenutek, ko je delavski razred pod vodstvom Komunistične partije že takrat, za čas borbe in za vso bodočnost sioven skega naroda, prevzel svojo usodo v lastne roke.* Navajajoč besede velikega revolucionarja Borisa Kidriča na zloru v Kočevju je Zoran Polič dejal: «Ob ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda se je združilo, kar je bilo pozitivnega v slovenski preteklosti, s prelomno slovensko bodočnostjo. V tem pa se je hkrati zrcalilo, da so prevzele usodo svojega naroda v roke nove družbene sile, medtem ko so stare družbene sile doživele popoln polom svoje nacionalne politike in se razkrile kot nesposobne in izdajalske.* Kidrič je na istem zboru dejal še: «Če ne bi bila organizirana OF slovenskega naroda, danes Slovencev kot naroda ne bi bilo več.* Zoran Polič je nato dejal, da je «od takrat, ko so bile izrečene te besede, poteklo že trideset let. Za nami je politično življenje, bogato dejanj in izkušenj. Osvobodilna fronte in njena nadaljevalka SZDL sta bili in sta stalno prisotni v političnem življenju občanov, vse bolj se Socialistična zveza oblikuje kot vsakodnevna politična potreba in tribuna vseh delovnih ljudi, ki žele s svojo aktivnostjo ustvarjalno posegati v odrejanje lastne bodoč-na osnovi načel samoupravnega so- nosti. To izpričuje dokument «SZ cializma in utrjevati stabilnost druž-1 UL danes*, ki je nastajal in še Armido Ukmar prejema iz rok predsednika SZDL Slovenije Mitje Ribičiča priznanje Osvobodilne fronte (foto Srečko Kolar) miiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiffiiiiiiiiiiiiiiniimMiiimiiitiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiMMiiiiiiiiimiitii SEJA REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL SLOVENIJE Naloge komunistov v socialistični zvezi (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 26. — V prostorih slovenske skupščine v Ljubljani je bila danes šesta seja republiške konference SZDL Slovenije. Poleg članov konference so se seje udeležili tudi predstavniki drugih republiških družbenih in političnih orga: nizacij, med njimi tudi predsednik CK ZK Slovenije France Popit. Na seji so razrešili dosedanjega podpredsednika konference Viktorja Avblja in tajnika Boža Kovača, ki sta odšla na novi službeni dolžnosti. Na njuni mesti pa so izvolili za novega podpredsednika Zorana Poliča, • za tajnika pa Milana Kučana. «Današnji čas je čas usposablja nja za akcijo in čas dejanj. V njem naj vsak med nami ve, kje: je njegovo mesto, kakšne so njegove naloge in kako jih bo najbolje opravil.* S temi besedami je članica izvršnega odbora republiške konfe- no ocenil De Martinove izjave in poudaril, da je bistvo teh izjav v socialistični pripravljenosti, da sodelujejo v levosredinski koal'ciji. Manj navdušen nad intervjujem De Martina je bil tajnik socialdemokratov Orlandi, ki vidi bistvo De Martinovih izjav v ugotovitvi, da «se ne smejo ponoviti napake mak-simalizma*. Socialdemokratski senator Averardi pa je dejal, da je intervju spodbuda za obnovitev dvogovora s socialisti. VIENTIANE, 26. - Načelnik delegacije laoških osvobodilnih sil Phoumi Vongvicht, ki se pogaja z vientiansko vlado o izvajanju premirja, je danes prispel iz Hanoia v Vientiane. Ob prihodu je izročil časnikarjem pismeno izjavo, v kateri pravi, da se je vrnil na pogajanja za pospešitev izvajanja dogovora od 27. februarja letos. renče Silva Jerebova začela uvodni referat o nadaljnji graditvi organizacije v duhu dokumenta «SZ DL danes* in nove ustave. Tej temi je bila tudi posvečena današnja seja republiške konference. Po njenih besedah je za minulo obdobje predvsem značilno, da so se vse napredne sile znašle pred nevarnostjo, da bi nastal zastoj v razvoju samoupravnega sistema. Neugodna gospodarska situacija je zavirala delo organizacije in vseh drugih sil, ki so se morale v pogojih inflacije in gospodarske nestabilnosti bojevati za nadaljnji razvoj samoupravnega sistema. V takih pogojih, je dejala Suva Jerebova, se je socialistična zveza večkrat pojavila bolj • v ■ vlogi prena-ševalca idej kot samostojen nobud-nik in predlagatelj. posameznih rešitev. Po uvodnih besedah Silve Jerebove, članice izvršnega odbora konference se je začela razprava, v kateri je sodelovalo več članov konference in gostov. Razpravljal je tudi predsednik CK ZK Slovenije France Popit. Govoril je o nalogah in delovanju komunistov v socialistični zvezi. Komunisti morajo, je dejal predsednik France Popit, s svojo idejno politično aktivnostjo zagotoviti prevlado naprednih stališč, odpirati perspektive za razširitev aktualnih družbenih problemov ter krepiti enotnost delovnih ljudi benega sistema. Osnovna naloga vedno nastaja kot od^az neoosred V7____ i______• l ___• m’h nnfrph rljinctvn Ir? nrolrn nia. Zveze komunistov kot celote pa je predvsem ustvariti takšne družbene razmere, da se bo delavski razred, torej jedro in vodilna sila druž benega razvoja, otresel ostankov nekdanjega mezdnega položaja ter prevzel celotno skrb za enostavno razširjeno družbeno reprodukcijo. DRAGO KOŠMRLJ HELSINKI, 26. - V Helsinkih se je danes nadaljevalo pripravljalno delo za sklicanje evropske konference o varnosti in sodelovanju. Na današnji seji so premostili eno najtrših vprašanj, ki se nanaša na človeške odnose med državljani različnih evropskih dežel. Predstavniki zahodnih držav so ugodno ocenila nove sovjetske predloge. nih potreb članstva, ki preko njega gradi take oblike nolitičnega dela, ki mu bodo omogočale stalno prisotnost in aktivnost v nri-pravljanju in sprejemanju odločitev, pomembnih za kraievno skupnost. za občino, republiko in federacijo.* Zoran Polič se je nato doteknil ustavnih sprememb in amandmajev. «ki odoirajo nove perspektive v razmerju pri ustvarjaniu in delitvi dohodka in pri upravi ianiu in razvijanju celovitosti proizvodnega nro-cesa* in ki «odpirajo novo poglavje v ureianju medsebojnih odnosov narodov in narodnosti Jugoslavije*. «Morda bi lahko očitali sebi ,in svoji preteklosti — je nadaljeval Zo-JOŽE KOREN (Nadaljevanje na 6. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK ZA DELOVNO POGODBO IN REFORMO PREVOZOV Danes stavka in sprevod delavcev avtobusnih podjetij naše dežele Pogoj za korenito reformo prevozov je splošna publicizacija vseh koncesijskih družb ■ Na Garibaldijevem trgu bo govori! sindikalist Nicoli iz Bologne Kot smo že napovedali, bo danes v naši deželi splošna stavka osebja avtobusnih podjetij, tako javnih kot koncesijskih. V našem mestu bodo šoferji, sprevodniki in drugi uslužbenci stavkali od 9.30 do 14.30. V tem razdobju bo v našem mestu skupna manifestacija stavkajočih iz vse dežele. V Trstu se bodo pripeljali v glavnem z vlaki, saj je zbirališče, od koder bo krenil sprevod po mestnih ulicah, pred železniško postajo. Ob tod bodo stavkajoči šli pred sedež deželne uprave, ki je v tem sindikalnem spopadu druga tarča negodovanja osebja avtobusnih podjetij. Znano je. da se osebje prevozne stroke že deset mesecev bori za novo delovno pogodbo. Zahteve socialnega, gospo darskega in normativnega značaja pa delavci povezujejo s splošnim vprašanjem korenite reforme javnih prevozov na splošno. Osnovna zahteva v tem smislu je, naj deželna uprava preko potrebnih finančnih skladov, ki obstajajo, poskrbi za municipalizacijo, oziroma publicizacijo, vseh obstoječih koncesijskih, se pravi zasebnih avtobusnih podjetij in reorganizira avtobusno prevozno službo na povsem novi osnovi. Zahteva sindikalnega gibanja je v tem smislu dovolj jasna. Prevoze je treba, preko ustrezne javne režije, preurediti na tak način, da bodo zares služili ljudstvu. Dežela mora poskrbeti za ustrezne študije, ki naj določijo «prevozna okrožja®, se pravi ozemlje, na katerem se iz gospodarskih ali storitvenih razlogov kreta večje število prebivalstva. V našem primeru je, na primer, idealno prevozno okrožje tisto, ki združuje industrijski coni med Tržičem in Miljami, s Trstom. Na tem področju naj bi odslej delovala ena sama javna prevozna družba, za katero naj bi skrbel konzorcij zainteresiranih občin ob podpori dežele. Kako priti do enotne prevozne družbe? Sindikati trdijo, da je prvi korak v tem smislu integracija manjših in koncesijskih podjetij v največje obstoječe javno podjetje, v našem primeru ACE GAT v Trstu. Samo taka politika lahko pripelje, v drugi fazi, do nekaterih socialnih ukrepov, kot je uvedba brezplačne vožnje ob določenih urah in za posamezne kategorije (delavce, dijake, študente, upokojence), kot je to — na primer — izvedla pred kratkim občinska uprava v Bologni. V Trstu zadeva sindikalni spor tudi nekatere usmeritve tržaške občinske uprave, ki namerava v kratkem razdeliti ACEGAT na dva dela in sicer tako, da bo v novem podjetju združen ves sistem javnih prevozov. To naj bi tržaški občinski upravi omogočilo reorganizacijo vseh avtobusnih prog, o kateri smo pred časom tudi pisali. Sindikalisti o tem menijo, da razdelitev ACEGAT sama po sebi ni negativen pojav, da pa bi morali pri sklepih sodelovati tudi sindikati s svojimi predstavništvi. Toliko o pomenu manifestacije. Zapisali smo že, da bo okoli 10. ure krenil izpred tržaške železniške postaje sprevod stavkajočih, ki bodo nato imeli na Garibaldijevem trgu (in ne na Goldonijevem, kot je bilo prvotno mišljeno) enotno sindikalno zborovanje. Na njem bo spregovoril predstavnik sindikalne federacije uslužbencev avtobusnih podjetij CGIL - CISL - UIL Nicoli iz Bologne. Včeraj popoldne so se zbrali pod predsedstvom sindikalista Varina člani sindikata prevoznikov FIAI -CGIL. Razpravljali so o skorajšnjem kongresu sindikata. lavske zbornice CGIL, so v teh dneh predmet živahnih razprav na delavskih skupščinah v raznih večjih tržaških podjetjih. Kongres bo namreč v Bariju od 2. do 7. julija letos in sindikalno vodstvo je že pripravilo politični predlog za gospodarski in družbeni razvoj. O tem predlogu je pred dnevi obširno razpravljala skupščina v podjetju Grandi Motori pri Boljun-cu, kjer so delavci podčrtali kritičnost sedanjega političnega in družbenogospodarskega stanja, v katerem se nahaja država. Vsekakor se je skupščina odločno zavzela za nadaljno utrjevanje delavske enotnosti, ki je prvi pogoj za ohranitev vrednot svobode in demokracije, ki so izšle iz odporništva in jih potrjuje republikanska ustava. Podobna skupščina je bila predvčerajšnjim tudi v arzenalu Sv. Marka, kjer je številnim zbranim delavcem spregovoril tajnik Nove delavske zbornice Livio Saranz. Posebno pozornost je v svojem poročilu posvetil vprašanju tržaškega ladjedelništva, ki preživlja veliko krizo. Obenem se je dotaknil vprašanja vloge delavskih svetov v podjetjih, ki so eden najpomembnejših dejavnikov v enotnem sindikalnem gibanju. šistov, jim je preprečila katerokoli provokacijo ali napad. Ob 19. uri se je zbiranje podpisov zaključilo. Danes bodo zbirali podpise na Borznem trgu od 16. do 19. ure, jutri pa na Trgu Stare mitnice od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Jutri ob 10. uri bo tudi sekcija KPI iz Rocola zbirala podpise na Scali Bonghi. Ob 10.30 bo javni shod o temi: «Enotna mobilizacija proti fašizmu®. Govoril bo član pokrajinskega vodstva KPI Mauro Gialuz. Podpise bodo zbirali tudi popoldne in sicer od 17. ure do 19. ure na vogalu med Ul. dell’E-remo in Ul. S. Pasquale. Uspešno zbiranje podpisov proti fašizmu v Drevoredu Zbiranje podpisov pod enotno peticijo, ki jo je sestavilo partizansko združenje ANPI ob podpori vseh protifašističnih organizacij, za razpustitev fašističnih organizacij in sploh za preprečitev fašističnih dejavnosti, doživlja tudi v Trstu velik uspeh. Včeraj so zbrali veliko podpisov v samem leglu fašistične drhali — v Drevoredu XX. septembra. Ob 17. uri se je na Drevoredu zbrala množica antifašistov, predvsem mladih, ki so se zgrnili okrog mize, kjer so meščani podpisovali peticijo. Z mikrofonov so skandirali protifašistična gesla in vrteli posnetke partizanskih pesmi, tako slovenskih kot italijanskih. Pobuda na sploh in zlasti partizanske pesmi so šli na živce marsikateremu fašistu. Opaziti je bilo precej običajnih škvadristov proslule «Avanguardia nazionale®, ki se navadno šopirijo po svojem «prostem lovišču®. Prisotnost policistov, še bolj pa prisotnost številnih antifa- Novi podpredsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine je socialdemokrat prof. Giuseppe Dulci. Odbornik za industrijo in trgovino je prevzel mesto pokojnega Enza Mora. Seja glavnega odbora SKGZ Sinoči se je sestal glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je obravnaval politični položaj v deželi Furlaniji - Julijski krajini, dosežke dežele v desetletnem razdobju in zahteve slovenske narodnostne skupnosti za uveljavljanje njenih pravic. Uvodno poročilo je imel predsednik Boris Race, nato pa je podrobneje obravnaval zakonodajno delo dežele iz vidika naših narodnostnih koristi član izvršnega odbora dr. Karel Ši-škovič. Na osnovi poročil je prišlo do daljše razprave, v katero so posegli številni člani glavnega odbora SKGZ. Sklenjeno je bilo, da se sestavi resolucija z načelnimi zahtevami Slovencev v zvezi z deželo, ki naj se jih na primeren način posreduje strankam ustavnega loka. Seja glavnega odbora SKGZ se je zavlekla pozno v noč, zaradi česar bomo o poročilih in o razpravi obširneje poročali v jutrišnji številki. • Po sporočilu enotnega sindikata uslužbencev na trgovskem sektorju CGIL, CISL in UIL bo 3. maja prvo srečanje med predstavniki Confcom-mercia in predstavniki sindikalne konfederacije za trgovski sektor. Razpravljali bodo o poteku pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. V HOTELU ENALC POD NABREŽINO Danes začetek zasedanja o problemu delitve dohodka Spregovorili bodo strokovnjaki iz vzhodne in zahodne Evrope V hotelu Enalc pod Nabrežino se bo danes dopoldne ob 10. uri pričelo dvodnevno zasedanje o temi «Delitev dohodka v gospodarskem načrtovanju®, ki ga prireja tržaški Institut za proučevanja in dokumentacijo o vzhodni Evropi ISDEE. Na zasedanju bodo osvetlili to vprašanje iz raznih zornih kotov gospodarstveniki iz Poljske, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Jugoslavije, Francije in Italije. Uvodno poročilo bo podal član Gospodar ske komisije za Evropo pri Organizaciji združenih narodov prof. C. Zacchia. Poročila tujih strokovnjakov bodo sproti prevajali v italijanščino, francoščino in angleščino. Zasedanje se bo zaključilo jutri popoldne, in sicer z razpravo o posameznih poročilih in o zaključkih posvetovanja. razpravljali o bližnjih deželnih volitvah. • Danes, 27. aprila bosta dva shoda članov KPI: ob 17. uri za železničarje na sedežu na Trgu Stare mitnice 11 in ob 20. uri za škedenjsko sekcijo v Ljudskem domu v Ul. S. Lorenzo in Selva 4. V obeh primerih bodo IIIIIIIIIHIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIII11IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII V ČASU OD 17. DO 29. JUNIJA 1973 Jubilejni tržaški velesejem v znamenju tehničnih novosti Sejem slavi letos svojo 25. ponovitev - Močna udeležba iz tujine - 18. junija «Dan Jugoslavije» Tržaški mednarodni velesejem se organizacij za ovrednotenje in raz-živahno pripravlja na svojo jubilej-, pečevanje kave, tako da bodo to no (25.) prireditev, ki bo v času j specializacijo tržaškega velesejma od 17. do 29. junija letos. Letošnja j posebej podprli Fundo de Fomen-prireditev ' bo v glavnem urejena j to e Propaganda do Cafe (Portugal-kakor vzorčni prikazi iz prejšnjih j ska), Coffee Marketing Board (U- let, napovedane pa so tudi številne novosti, ki bodo pritegnile zanimanje tako širokega kroga obiskovalcev kakor tudi poslovnih ljudi, ki bodo prišli na velesejem iz vseh krajev sveta. Tudi za letošnji velesejem so se prijavile številne tuje države, kar potrjuje veljavnost in življenjskost osnovne zamisli te osrednje gospodarske prireditve v naši deželi. Doslej so namreč zagotovile svojo udeležbo Avstrija, Jugoslavija. Brazilija, Kamerun, Kongo Brazzaville, Gabon, Zahodna Nemčija, Portugalska, Srednjeafriška republika, Somalija, Uganda, Madžarska in Zaire. Portugalska, Uganda in Brazilija so se prijavile prek svojih uiuiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiliffiiiiiiiulfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMi DELOVANJE DEŽELNEGA ODBORA Občutna finančna sredstva za razvoj socialnega skrbstva Prispevek 98 milijonov v prid zadrugam Deželna pomoč za organizacije «pro loco» Vojaški tovornjaki na mestnih progah Zaradi stavke prevoznikov, ki bo danes od 9.30 do 14.30. je prefektura sklenila začasno uvesti naslednje nadomestne proge z vojaškimi vozili: Barkovlje - Milje (progi 6 in 20), Sv. Ivan - Čampi Elisi (proga 9), Rumena hiša - Oberdankov trg (proga 7), Opčine - Oberdsan-kov trg (progi 2 in 4), Lovec -Borzni trg (proga 11), Skedenj -Trg Giardino (proga 29), Rovte -Stara mitnica (proga 37), Lonjer -Oberdankov trg (proga 35), Trebče - Bazovica - Ul. Cieerane (proga 39) in Ul. Campanelle - Stara mitnica (proga 33). Delavske skupščine za kongres CGIL Vprašanja sindikalnega značaja, ki jih bo obširno obravnaval bližnji 8. vsedržavni kongres Nove de- Obvestilo izletnikom na Malto in v Tunis Vse udeležence tradicionalnega Izleta »Primorskega dnevnika« na Malto in v Tunis obveščamo, da bo odhod iz Trsta v Polj, kjer se bomo vkrcali na ladjo, jutri, 28. aprila 1973 ob 13. uri z avtobusi izpred sodnijske pala če na Foni Ulpianu. Izletnike prosimo, da dvignejo pri vratarju Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 podrobne programe in vozovnice. Na zadnji seji deželnega odbora, ki jo je vodil predsednik Ber-zanti, so bili sprejeti številni predlogi pristojnega odbornika Stopper-ja o podelitvi deželnih prispevkov za razvoj dejavnosti, ki so povezane s socialnim skrbstvom v naši deželi. Deželni odbor je skupno namenil tem posegom skoraj 2 milijardi štiristo milijonov lir. Dežela bo izplačali občinskim podpornim ustanovam skupno vsoto 631 milijonov lir za izplačevanje dodatnih prispevkov civilnim invalidom iz Furlanije - Julijske krajine. Nadaljnje nakazilo v višini 198 milijonov se nanaša na dodatne prispevke za civilne slepce, medtem ko bodo gluhonemi prejeli skupno 48 milijonov lir. Dežela bo nadalje nakazala občinskim upravam 150 milijonov lir za razne oblike pomoči, ki jih same priznavajo revežem. Nadaljnje nakazilo 650 milijonov lir bo veljalo vzajemnim bolniškim blagajnam iz naše dežele za kritje stroškov v zvezi z raztegnitvijo lekarniške oskrbe na neposredne obdelovalce zemlje, trgovce in obrtnike ter na njihove družinske člane. Dežela bo poravnala tržaškemu zavodu INAM 15 milijonov lir, ki jih je izdala za izplačevanje dodatnega deželnega prispevka obolelim kmetijskim delavcem. Dežela bo nadalje izplačala 102 milijona lir občinskim upravam in zavodom, ki so v zadnjem času poskrbeli za nabavo opreme za razna zavetišča za priletne ljudi. V isti namen je dežela nakazala stalen letni prispevek v višini 586 milijonov lir za dobo 20 let. Omenjeni letni prispevek bo znašal 586 milijonov le od leta 1975 dalje: za letos je dežela nakazala 295, za prihodnje leto pa 300 milijonov. V dvajsetih letih bodo izdali v ta namen skupno 12 milijard lir. Ker pa je deželna uprava že lani nakazala v isti namen letni prispevek 200 milijonov lir in ker se tudi ta nanaša na dvajsetletno razdobje, bo znašala skupna vrednost deželnih posegov za urejanje zavetišč kar 16 milijard lir. Deželni odbor je nadalje sprejel predlog odbornika za industrijo in trgovino Dulcija ter nakazal vsoto 98 milijonov lir za prispevke kon-sumnim, proizvodnim in delavskim zadrugam po deželnem zakonu štev. 40 iz lanskega leta. Prispevek iz tega naslova bo prejelo 33 zadrug iz Furlanije - Julijske krajine. Končno je deželni odbor nakazal skupno vsoto 40 milijonov lir organizacijam «pro loco», ki so bile vpisane na posebnem uradnem seznamu na dan 31. decembra 1972. Vprašanje županu o zdravstveni oskrbi Občinski svetovalec Oliviero Fra-giacomo je te dni naslovil na tržaškega župana pismeno vprašanje glede zdravstvene oskrbe in plačevanja vzdrževalnin za kronične bolnike. Zaradi socialnih bolezni so najbolj prizadeti stari delavci - kronični bolniki. Bolniška blagajna INAM in druge podobne ustanove ne skrbijo za to področje, čeprav so delavci in njihovi delodajalci dolga leta plačevali prispevke. Občina plačuje vzdrževalnino za kronične bolnike upokojencem pa od tegujejo zato 80 od sto pokojnine, brez nobene razlike. Davčni sistem močno obremenjuje manj premožne družine, tako da si bolni upokojenci ne morejo ničesar privoščiti. Zaradi tega Fragiacomo sprašuje župana, ali bo predlagal občinskemu odboru, oziroma občinskemu svetu, naj se ta problem reši na bolj pravičen in socialen način. ganda) in Instituta Brasileiro do Cafe (Brazilija). Tudi letos bodo nadalje v ospredju afriške države iz skupine SAMA. šest članic te organizacije, in sicer Kamerun, Kongo Brazzaville, Gabon, Srednjeafriška republika, Somalija in Zaire, bo letos četrtič nastopilo na skupni razstavi, ki jo organizira in finančno podpira Glavno ravnateljstvo za pomoč nerazvitim deželam, ki deluje v sklopu Odbora za evropske skupnosti v Bruslju. Afriške dežele bodo na naši prireditvi« poudarile zlasti svoje kmetijske izdelke in med temi predvsem kavo in les, poleg tega pa bodo v Trstu za časa sejma prisotne njihove strokovne organizacije, ki bodo na voljo obiskovalcem in poslovnim ljudem z nasveti in raznimi pojasnili in podatki ter bodo same skušale navezati nove poslovne stike tako s tržaškimi podjetji, kot s predstavniki tujih dežel, prisotnih na sejmu. V ta okvir spada tudi pobuda Italijanskega zavoda za zunanjo trgovino, ki bo poskrbel za prisotnost posebnega odposlanstva afriških gospodarstvenikov. Afriške dežele bodo končno izkoristile tržaški sejem tudi za propagando tropskega sadja. Med specializiranimi prireditvami naj nadalje omenimo Mednarodno lesno razstavo, ki bo letos dosegla svojo 22. ponovitev in na kateri bodo nastopile številne tuje dežele. Avstrijske turistične organizacije bodo na sejmu razvile primerno propagando za poletni in zimski turizem v zvezni republiki. Dne 20. junija bo pri Montebelu «Dan avstrijskega turizma®, v okviru katerega bodo priredili tudi nastop folklorne skupine iz avstrijske Štajerske. Deželna turistična ustanova s sedežem v Celovcu bo poskrbela za predvajanje turističnih filmov. Najavljeno je sodelovanje tudi nekaterih drugih avstrijskih dežel. Na pobudo naše dežele bo na sej mu urejena posebna razstava naprav za boj proti onesnaženju vode in zraka. Razstavljene bodo zlasti naprave za sprotno ugotavljanje stopnje onesnaženja v različnih pogojih. Med posebne razstave bi lahko uvrstili še prikaz ju lijskega letališča, razstavo pridelkov sicilske dežele, posebne razstave tovarne «Grandi Motori®, «EGAM», «Italcantieri», itd.. V paviljonu «E» bodo letos uredili prikaz z naslovom «Prehrana iiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimniiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZJAVA MINISTRA ROMITE Italijanska vlada naj se zavzame za mednarodno univerzo OZN v Trstu To je sklep medministrskega zasedanja v Rimu - Univerza OZN naj bi imela v Miramaru in v Sesljanu znanstvene fakultete Na ministrstvu za znanstveno raziskavo v Rimu se je zaključilo zasedanje medministrskega sveta za ustanovitev področja za znanstveno in tehnološko raziskovanje v Furlaniji - Julijski krajini in za predstavitev Organizaciji združenih narodov kandidature Trsta za sedež znanstvenih fakultet univerze OZN. Zasedanja so se udeležili poleg ministra Romite in zastopnikov drugih ministrstev tudi krajevni predstavniki dežele in rektor tržaške univerze. Ob koncu zasedanja, je rečeno v tiskovnem poročilu, je minister Romita zagotovil, da bo predstavil vladi zakonski predlog za ustanovitev področja za znanstvena in tehnološka raziskovanja pri Sesljanu, kot izhaja iz razprave, ki je bila v teh dneh v Rimu. Minister Romita je ugotovil, da je mednarodni center za teoretsko fiziko pri Miramaru dosegel pomembne u- spehe in zato je primemo, da Italija kandidira ravno Trst za sedež mednarodne znanstvene fakultete. Sedež za teoretski del naj bi bil v Miramaru, za eksperimentalni del pa pri Sesljanu. Nesreča na delu v starem pristanišču Včeraj popoldne se je med delom v starem pristanišču ranil 25-letni Livio Schillani z Jeričljevega trga 21. Nakladal je težke zaboje na dvigalo, s katerim so jih nato nakladali na železniški voz. Ker se je dvigalo pokvarilo mu je zaboj padel na nogo. V bolnišnici, kamor so ga prepeljali z rešilcem Rdečega križa, so mu ugotovili poškodbe v nogi, zaradi česar so ga sprejeli v ortopedskem oddelku in ga pridržali s prognozo okrevanja v 30 dneh. — vino-likerji — pijače®, med napovedane novosti pa spadajo še razstava cvetličarstva, razstava sodobne stanovanjske opreme, razstava deželnega pohištva, ki jo organizira Deželna ustanova za razvoj obrtništva ERSA, itd.. Kar zadeva spisek specializiranih «dni® pa velja omeniti «Dan jedrskega pogona v pomorstvu®, ki bo 28. junija pod vodstvom podpredsednika Državnega odbora za jedrsko energijo (CNEN) prof. C. Salvetti-ja. Posvetovanje o tej temi se bo do udeležili zastopniki velikih industrijskih obratov kot so Fiat, Ital-cantieri, Grandi Motori. itd., ter predstavniki nekaterih tujih organizacij, kot so U.S. Department of Commerce, Družba za uporabo jedrske energije v ladjedelstvu in pomorstvu GKSS iz Hamburga, Ja-pan Nuclear Ship Development (JNSDA), CEA iz Pariza in druge. Dne 23. junija bo 9. mednarodni dan kave, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki Mednarodne organizacije za kavo, Evropske gospodarske skupnosti, trgovci, pražilci in predvsem pridelovalci tega poživila. V dneh 20. in 21. junija bosta na vrsti 8. mednarodno srečanje o lesni trgovini in tudi posebno srečanje o trgovini z eksotičnim lesom. V okviru tega posvetovanja bodo predstavniki dežel proizvajalk poudarile zlasti pomen nalaganja tujega kapitala v podjetja za izkoriščanje afriških pragozdov. Dne 29. junija bo pod pokroviteljstvom deželne uprave strokovno srečanje o onesnaženju okolja, ki bo povezano z že omenjeno razstavo naprav za obrambo pred onesnaženjem zraka in vode. Za to srečanje vlada že zdaj veliko zanimanje ne le med strokovnjaki, ampak tudi med širokim občinstvom ter je zato predvidevati, da bo doživelo prodoren uspeh. Med zanimivostmi letošnjega velesejma naj na koncu navedemo še posvetovanje o problemih zavarovanja, tradicionalen Dan afriških dežel, posvetovanje o industrijski uporabi bakra, tiskovno konferenco G. La Malfe o razvoju dogodkov na mednarodnem monetarnem tržišču in posebne dneve, namenjene posameznim tujim deželam, prisotnim na prireditvi. V nedeljo, 17. junija, bo kakor omenjeno slovesno odprtje 25. velesejma. Naslednji dan, v ponedeljek, 18. junija, bo «Dan Jugoslavije®, v torek, 19. junija pa «Dan Avstrije®. Pokrajinski kongres sindikatov kemijske stroke CISL Pred nekaj dnevi je bil v Trstu drugi kongres pokrajinske sindikalne federacije delavcev kemičnega sektorja CISL. O dosedanjem štiriletnem delovanju^ pokrajinske federacije je v obširnem uvodnem poročilu spregovoril dosedanji tajnik Paolo Rossetti, ki je med drugim orisal bodoče perspektive razvoja sindikalnega gibanja na tem sektorju v luči sedanjega stanja. Ob koncu daljše razprave je kongres izvolil novo sindikalno vodstvo za sektor steklarstva in kemični sektor. Za pokrajinskega tajnika je bil potrjen Paolo Rossetti, Stelio Accerboni in Mario Satti pa sta bila imenovana za delegata na bližnjem vsedržavnem kongresu. Tržaška občina išč« kopališko čuvaje V poletni sezoni bo tržaška občina, kakor vsako leto, zaposlila tudi letos določeno število kopaliških čuvajev. Vsi, ki bi se radi v poletnem obdobju zaposlili na tržaških plažah in imajo ustrezen patent kopališkega mojstra, morajo nasloviti na oddelek za osebje tržaške občine (Trg Unita 4, II. nadstropje, soba št. 93) prošnjo na navadnem papirju. Kdor nima navedenega patenta, si ga lahko preskrbi v uradih tržaškega pristaniškega poveljstva. Renato Rasce/ v Simonovem «Ujetniku» Renato Rascel ima med tržaškim občinstvom že toliko simpatij, da je vsdk njegov nastop v Trstu prav gotovo uspeh. Takšen uspeh je bila tudi sinočnja prva uprizoritev komedije Neila Simona «11 prigio-niero della seconda strada» (Ujetnik iz druge ulice), v gledališču Rossetti, v kateri so poleg Rascela nastopili še lepa in simpatična Angela Goodivin, Zoe Incroci, Nais Lago, Nietta Zocchi in pa izredno simpatični in prisrčni Mario Car rolenuto. Avtorja Neila Simona slovensko občinstvo že pozna, saj je bil pred nekaj leti že na sporedu našega gledališča, ki je z uspehom odigralo eno njegovih najboljših del «Zar res čuden pan. O «Ujetniku iz druge uličen so kritiki napisali med drugim, da gre za nzredno posrečeno in duhovito komedijo*, za komedijo «ki nas ne sili samo k smehu, temveč nam daje tudi misliti* in ki je «verjetno najboljše delo Neila Simona*. Rascel je seveda glavni junak v igri in je zato tudi žel zasluženo priznanje. Nič manj pa niso zaslužili priznanja vsi ostali nastopajoči, kot tudi režiserja Garinei in Giovannini. ki imata pri takem delu že dosti izkušenj in seveda tudi dosti prakse. Prijeten torej in zabaven večer, ki se lepo vključuje v letošnjo sezono gledališča Rossetti. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ■ Trst prireja danes, 27. aprila 1973 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 POSVET predstavnikov včlanjenih prosvetnih društev s Tržaškega. Zaradi pomembnosti posveta je toplo priporočena gotova udeležba predstavnikov vseh društev. Včeraj-danes Danes, PETEK, 27. aprila BISTRA Sonce vzide ob 4.59 in zatone ob 19.06 — Dolžina dneva 14.07 — Luna vzide ob 2.03 in zatone ob 12.58 Jutri, SOBOTA, 28. aprila ŽIVAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,2, najnižja 9,8, ob 19. uri 13,2 stopinje, zračni pritisk 1017. mb, stanoviten, veter 2 km ra uro, vzhodni, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 12,2 stop. ROJSTVA IN SMRTI Dne 26. aprila 1973 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 17 oseb. UMRLI SO: 64-letni Vincenzo Paz-zaro, 87-letna Lueia Caligaris vd. Fu-mis, 68-letna Luigia Stock vd. Mo-linari, 79-letna Maria Chebat por. Pa-cor, 63-letni Arduino Berti, 79-letna Antonia Vesna ver por. Scopinich, 65-letna Anna Radivo por. Sorgo, 78-letni Carmelo Abate, 83-letni Angelan-tonio Di Rosa, 65-letni Achille D'Aleš-sandro, 79-letna Ana Lozar vd. Sti-bilj, 54-letni Josip Matjačič, 81 letni Vincenzo Turk, 87-letna Maria Maraspin, 64-letra Maria Collanzi, 66-letni Nikolaj Sever, 89-letna Eleono-ra Massaro vd. de Leitenburg. Gledališča gledališč« SAG Slovensko amatersko Trstu uprizori v d<®faMontecchi PD «Ivan Cankar®, u • . drani- v nedeljo, 29. aprila ob • ‘So" sko epizodo Arkadyja Le0 vražnika?®. VERDI airigir*' S koncertom, ki ga b? 27. Luigi Toffolo se _ bo d ganska t m. ob 21. un začela spo yerdi. simfonična sezona gledabs Koncert, na katerem bo nasw Weis. znani bolgarski pianist jg uri- senberg, bodo ponovili jutn o ^ Vstopnice za oba ^ce^agajni. razpolago pri gledališki POLITEAMA ROSSETTI Do nedelje, 29. t. m. I bosta Garia«1 in Giovannini predstavila N6**8 Politeama Rossetti ^^UTgeconda Simona «11 prigiomero deua ^ strada®, v kateri bodo nastop ^ nato Rascel, lepotica An» nietta win, Zoe Incroci, Nais Iff’ Zocchi in Mario Carotenu • agajni f Vstopnice pri . 38547)- Pasaži Protti (tel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33: Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanCAnna, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoietto, Ul. Roma 16: Davanzo, Ul. Bernini 4: Al Castoro, Ul. Cava-na 11: Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). HRANILNICA IN POSOJILNICA na Opčinah VABI Dijaki na generalkah v gledališču Verdi Gledališče Verdi je z namenom, da vzbudi zanimanje za glasbo prepuščalo letos k generalnim vajam številne dijaške skupine. Tako je z dveh galerij prisostvovalo v o-pemi sezoni 1972-73 glavnim vajam približno 4.000 dijakov iz Trsta in drugih krajev dežele. Generalkam sc prisostvovali tudi številni člani organizacije «Glasbena mladina I-talije». Zaradi zanimanja dijakov za to pobudo in tudi zaradi načrtovanja obiskov je tiskovni urad gledališča Verdi razposlal šolam spored s komentarjem in kratko vsebino opere. Sadovi niso izostali: številne šole so že najavile abonmaje študentov za prihodnjo operno sezono. aiiaiiiiiiiiiiiKiiaiiifiiiiiiiiitiBiiiiiiaiaiiiiaiiiiiiii«iaaiiaa«giiiiill|laiajii,gigilllll,illlliIIIBilgliailllliaiiailiailll|lt>T||ia V DVORANI STADIONA «PRVI MAJ» ZANIMIV SPORED GLEDALIŠKE ORGANIZACIJE «TEATR0 PR0P0STA» Jutri kabaretna igra skupine ARCI iz Turina svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 29. aprila ob 10. uri v zadružnem sedežu na Opčinah, Bazoviška ulica 2. Jutri, v soboto 28. aprila bo gledal ška organizacija «Teatro Pro pesta® začela vrsto gledaliških predstav v dvorani na stadionu «Prvi maj®. Prve štiri predstave so v abonmaju, zadnji dve, ki jih predstavlja skupina znanega igralca Dana Foja, pa so izven abonmaja. Za vse bo vsekakor vstopnina skrajno dostopna. «Teatro Proposta® skuša s tem ciklusom predlagati tržaškemu občinstvu nekaj zanimivih načinov družbeno-politične uporabe gledališča, ki se včasih tudi precej razlikujejo med sabo, a stremijo vsi k drugačni funkciji tega kolektivnega izraznega sredstva, ki je večkrat pojmovano kot zabava. Jutri se bo ciklus začel s predstavo skupine ARCI iz Turina katere član je pevec Fausto Amodei, «Vado, l’arresto e torno®. Kabaretna igra se zgleduje po stripih Alfreda Chiapporija. Predstava se bo začela, kot tudi naslednje, ob 20.30. Druga predstava bo v torek, 1. maja: pevec Gualtiero Bertelli in skupina «Nuovo Canzoniere Veneto® bosta nastopila v igri «Porto Mar-ghera: un popolo diventa classe®. V nedeljo, 13. maja bo skupina «Compagnia di Lavoro Teatrale — Compagnia del Collettivo® iz Parme prikazala igro v ljudskem slogu «Le cinque piaghe della Santa Re-pubblica®, katere režiser je Bogdan Jerkovič. Igra je doživela velik uspeh na gledališkem festivalu v Zagrebu. V nedeljo, 20. maja bo na vrsti skupina «Teatro d’Arte e Studio® iz Bologne z zabavno igro «Papa caro... se ti trovo ti sparo, ovvero Pagine di diario di un orfano con-findustriale®, ki jo je režiral Auro Franzoni. Ta ciklus, ki vsebuje za tržaško občinstvo drugače nedosegljiva dela, se bo zaključil z dvema igrama že uveljavljene skupine igralca Dario Foja «La Comiune®. Fo bo nastopil v novi, popolnoma predelani verziji svoje uveljavljene igre «Mistero buffo®, ki bo na sporedu v soboto, 2. junija. V nedeljo. 3. junija pa bo skupina «La Comu-ne» nastopila v igri Silvana Piccar-dija «Non basta una bandiera, die-tro ci vuole un popolo e davanti un partito®. rek in četrtek od 18. do 20. ure v svojem sedežu v Ul. Imbriani 12, tretje nadstropje. AVDITORIJ ^ Drevi ob 21. un b°' ^itut* Teatra Stabile in Nemškega,^ 2 nastopilo gledališče «Dte delom Georga Buchnerja, gajni. Vstopnice pri osrednji Kino «La Cappella Underground» P ^ a danes ob 19- J1-..^stanJe? mano armata®. Rezija jrjjn® b° brick. Igra Sterlirg Hyden-v italijanščini. Liza Nazionale 15.00 «Cabaret». nelli. Barvni film- 22-15 Fenice 15.00, 17.15, 1 - L nry F<®' serpente®. Yul Brynner, . » film-da in Dirk Bogarde.________ cj,e n** na». Igrata Alec Guinr.es Faulkner. ragaz»s- . fe- Iinpero 16.00 «Forza cer to film. Igrata Bud Spen ^ renče Hill. golo “ d. Ideale 16.00 «Sape«m° W* cidere®. Kirk Moms, Barvni vvestern 1 grbec’ Krožek «Che Guevara® prireja danes, 27. aprila ob 20. uri v sedežu v Ulici Madonnina 19 predaha nje tajnika deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja profesorja Galliana Fogarja, na terno: «Tržaška Rižarna v okviru nacistične zasedbe in skorajšnji proces proti krivcem®. Navedena bodo številna pričevanja. • Združenje nudistov «Liburnia» organizira 1. maja izlet na Crveni otok pri Rovinju. Odhod z lastnimi vozili ob 7.30 z Verdijevega trga. Od Rovinja na Crveni otok z motornim čolnom. Povratek v Trst isti večer. Za vse informacije je na razpn lago združenje «Liburnia® vsak to Hude posledice padca v avtobusu Sinoči se je v avtobusu poškodovala 65-letna Maria Crevatin iz Ul. D’Alviano 7/1. Vozila se je v avtobusu proge štev. 15 namenjena k Sv. Andreju, ko je na Trgu San-sovino šofer nenadoma zavrl vozilo. Priletna ženska se je sicer držala za ročaj sedeža, ob katerem je stala, a je kljub temu nerodno padla. Pri padcu si je zlomila levo zapestje in poškodovala nogo. Takoj so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh. Podrl je avtomobilista Malo pred 19. uro so v bolnišnici dali prvo pomoč 34-lefaemiu bolničarju Benedettu Alesiju iz Ul. Costalunga 34. Malo poprej se je vozil po Ul. Molino a Vento navzgor, ko se mu je avtomobil, sim-ca 1300, pokvaril. Parkiral je ob pločniku, izstopil, da bi pregledal motor, takrat pa je privozil taksi, ki ga je šofiral 27-letni Stelio Tom-maso iz Ul. S. Pasquale 85. Taksist ni opazil Alessija in ga je podrl. Bolničar se je sicer dlelno u-maknil, tako, dla se je samo udaril ob padcu na Ha, Ozdravel bo v desetih dneh. Prosvetno priredi danes, ob 20. uri dne t. to- FILMSKI na katerem bodo ^®dvaJ iz osvobodilnega -vCMl-J® _ DOKAZ pod ^ — 1 NI 3 odbor- K obilni udeležbi va Vstop prost—. SPDT priredi v ^/'(Janški1® Ve. ninski miting s *SP?pVj doltoi P . ^ kraž krosom v« 9. uri 0 likem Repnu. Zbiraj ^ ob trgu v Velikem R^ oznaceb v Živčevi dolini* v »Kraški galerij razstava slikarja Jožeta V Tržaški knjiga«11-^ perid V Tržaški čiška štev. 20. razs Svsrs v umetniški gale™'svoja bo Jože Ciuha razstav« do 4. maja. ^ - tftrss Prosveta fflSki ^ °ob SPD «Tabor» - t. čine priredi J u t r ’ mU v Trj„eto i v Ljudskem doto proSve^ larja «Dve nevest^ I Petje. Vljudno vablj Nenadoma nas je za vedno zapustil naš predragi JOSIP MATJAČIČ ... ob 15-45 V Pogreb dragega pokojnika bo danes, 27. aprua rLeV. kontovelsko ctl mrtvašnice splošne bolnišnice naravnost v jiariJ*’ Žalostno vest sporočajo man,a (jrUgno, žena Anči, hči Marma * sestri Pierina in Silva te ^stvo z družinami in drugo Kontovel, Trst, Melbourne, 27. aprila 1973 GORIŠKI DNEVNIK Javiti neustrezne sklepe cipe VPRAŠANJE LADJEDELNICE PONOVNO V OSPREDJU ^ Trstu obstajajo široke možnosti za razvoj ladjedelstva *tva,rakfn1J'e baškega ladjedelnica mt„7utno pogojuje usodo vse-r°čju f0darstva na našem pod-srnen’„ Ponovno izzvenelo iz pi-dneh YPr?šanja, ki ga je v teh na ohč;! .-®1 na tržaškega župane <•(.„,1 svetovalec republikan-Svet0vaianke Oliviero Fragiacomo. !ePredspL-7 u^?du “gotavtJa- da sčine j,- mk puljske občinske skup-Riudi]’ 1 Se je pred nekaj dnevi v jr„, svojo delegacijo na obisku žaPosW®ed, ,drugim izjavil, da pu^slia ladjedelnica in sil- LarnSP^^v 6 tisoč delovnih ladje - delnica lahko zato gradi ki jju 250 tisoč tonami nosilnosti, ska vo1ri0cai° države kot so šved-druge Britanija, Nemčija in Stiske tto tem je predsednik ob-tržašk« ^uPščine iz Pulja povabil °bjekto° i mske m°že na ogled teh tisto kai! bo lahko pomenilo ko-šeni ®enjavo podatkov in izku-Sv6ta°be strani. gotavlia a jC Fragiacomo ob tem u-Šern rtLu.. .. obstajajo tudi v na- V°j i???tu široke možnosti za raz-Pai Jedelništva in vabi župana Po »Pregledale znane in skraj-jih ie 5®“? odločitve CIPE, ki vačine 01b.sodHa celo tista stranka ustanovitve združenja, je nedvomno velikega pomena, posebno še, če upoštevamo, da takšna organizacija nujno potrebuje primerne prostore, če želi uspešno razvijati plemenito idejo krvodajalstva med prebivalstvom. Slovesnost, ki bo kot rečeno v soboto ob 17. uri, bo obenem priložnost, da se bodo tržaški člani združenja in vsi ostali, ki jim je pri srcu takšna dejavnost, seznanili z bogatim delom, ki ga je doslej opravilo združenje tržaških krvodajalcev. OB NOCOJŠNJI PREMIERI V GORICI ODRSKA IZVEDBA »TOLMINCEV* VELIK DOGODEK ZA ZAMEJSTVO Stalno slovensko gledališče posveča to igro spominu tolminskih puntarjev • Drevi ob 18.30 bo izredna seja tržaškega občinskega sveta. • Danes ob 19.30 bo v Zgoniku seja zgoniškega občinskega sveta. Prvi dan zasedanja federacije FEAO V Trstu se je včeraj začelo mednarodno zasedanje Federacije ev-ropsko-ameriških organizacij FEAO. Številni predstavniki teh organizacij iz raznih zahodnoevropskih držav in ZDA so razpravljali o pomenu in vlogi kulturnih in gospodarskih stikov in izmenjav med Evropo in ZDA. Delo zasedanja, ki se bo zaključilo jutri, je odprl predsednik italijansko-ameriškega združenja dežele Furlanije Julijske-kra-jine odv. Arrigo Cavalieri, ki je v svojem poročilu poudaril, da pred-savljajo ta združenja pomemben most med evropsko in ameriško celino in pomemben dejavnik pri graditvi evropske skupnosti. O pomenu povezav na raznih področjih med ZDA in Evropo je govoril tudi mednarodni predsednik federacije FEAO dr. Jan G. Huerck, posebno pozdravno brzojavko pa je poslal ameriški veleposlanik v Italiji John A. Volpe. O ameriško - evropskih stikih z zgodovinskega vidika je nato spregovoril prof. Vincent P. Carosso z univerze v New Yorku, na kar je v s , prvi dan zasedanja zaključil s svo- h^o, 28. aprila bodo v Ul. jim poročilom prof. Guglielmo Ne-dež 2dr :avalli 2/c odprh nov se- gri z rimske univerze, ki je začr-t>°g0(j i^enja krvodajalcev v Trstu, j tal nekaj hipotez za nadaljnji raz-(ii ’ ki sovpada z desetletnico l voj stikov med Evropo in Ameriko. llll|iiiiii|l|,,tllll|,1|||||||I||I||||||||l|||||IIIt)lltlnIlnU||||||||||||||||||||ii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiil v NOČNIH URAH V UL. CANOVA j Jo -jr ^ Llal-a dobrju • J1h je prvotno sicer o- dotreb j111" p°dpisala. V luči novih cel0 v i, .zaake8a gospodarstva in ske mor P°trek italijanske trgov-Prtje <.,».n?nce Je zato potrebno od-VpnrfŠ^e ladjedelnice Sv. Mar-dejavn Par to ne sme oškodovati vseh »S*1 Arzenala, kajti v luči P°lnotv,a navedenih potreb je po-ie ohph ®ozno funkcionalno sožit-pra lr*dustrijskih objektov. fdfašujp0^010 na koncu še enkrat krenit; v ?upana kaj namerava u-Pierava tem pogledu in če ne na-ta p-.- v primeru, da bi se tudi ti Ustrn, 6Vania izjalovila, zahteva-n° akcijo v parlamentu. novega sedeža druženja krvodajalcev Mlad dolgolasec oropal eno priletno žensko M Plen je bil sicer skromen - Oropana ženska se je morala zateci v bolnišnico PdPavlbr^07, ki se že dalj časa do osari?- V. na®em mestu na ško-starejših žensk, se dcijg e- Kljub strogi budnosti po-Icbiijjov80, 5e zasleciill dveh mlado-■ °Pico &ta odgovorna za celo s f?°v. ln ki sta redno uha-Pfe^i ^^im motornim kolesom. vntnlad rnnm pa se ie p°javil se Attialu n/, *Sr’ tokrat verjetno sam. de) dv P° “2- uri zvečer je napar S® in zS iitai zenski- iu zbil na ^tna R * s torbico. Oropanka, 2ani iz Ul6|na ^onda P°r- Predon-.iala , ' hetero 44, se je spre-Alch Prijateljico Francesco Sta-T^ripelj T' Sterpeto 6. Ko sta r ' pietA° 9anova do vogala z .ritne s? i*ma je približal s je vl]rraai mlad dolgolasec, ki °be pa^to pahnil, tako da sta Ko sp, Posti vati10 nekaj trenutkih zmede-ha SpresfpH Zdomca ni bilo več ' ‘a tudi ?' 2 njim pa se je izgu l6ve, v , ?rna torbica Predonzani- in dokur^ f imela P°leg kliu' U2enska entov.tudi 15..000 lir. ?°rna; . m takoj prijavila ropa. i6 ie zatntu3'1 dopoldne ob 10. uri n dgotovili/? ,v bolnišnico, kjer so a Po f.pi, P°slodice močnega udar-h a bo u ® 50 jo oovezali. Okreva0 Portv,-1^ dneh. Iz postaje za "rilske nnC. 80 obvest;1i agente po-k°?edi , Je v bolnišnici o pri-b^av° pmr6 in ^ ie P°dPisala Parske tatvineneznancem “aradi ro‘ dovoljene skupne pojave davka IVA ^ezancev0^83!.. P°sl°vanje davčnih Chi °dredh f5?an6ni mir-ister Val- vcev j.; ’ da smejo združenja Or)!l &rijavlia!? vložila ustrezne proš-nn^orianie obdavčljive vsote za 2^ st (IVA) avka na dodatno vredna Več da„iZ samo prijavo tudi j rieznih 0 pOPlaoevalcev, članov po-g Prav . gan^acij.^ Združenja sme-pariti zr.espi.0 plačati skupen dol-d1.?avi, ki ' z enim samim čekom. oiriku rr,m0ra biti dostavljena v ta!UZenj Driln-??-0 aradniki trgovskih njezancev Zld, t°een spisek davčnih Zn89' 2 naVil katere se Prijava na-t)t?.skov. v * ustreznih dolgovanih W" j. ______v v,__ lneava ne ?°benem primeru pa se daveniu e nanašati na več kot sk ? listino zavezancev. Kot doka-ata2Hla kopiopravljeno prijavo bo Zdj? i^A «_;,?njave’ na katero bo ružoniu. Pritisnil žig in jo vrnil ! Tr^» bo kongres ®r«idbincev CGIL jj^dice Prtiču, v prostorih & 5. ateHone, v Marini gradhfajlnskl. Ingres sin- Ffrib bj. bincev in delavcev v W^reTVarnah FILLEA - CGIL. ^.ia) vesb°lanPrižel * 9-30 ® Poletni urnik občinskega pokopališča pri Sv. Ani Tržaška občina sporoča, da bo občinsko pokopališče pri Sv. Ani odprto v poletnih mesecih in sicer v juniju, juliju in avgustu do 20. ure zvečer. Obenem pa bo v tem obdobju ob delavnikih pokopališče zaprto v zgodnjih popoldanskih urah in sicer od 12. do 14. ure. Novi urnik bo tako po zadnji odredbi občinskih oblasti naslednji: ob delavnikih od 7. do 12. ure ter od 14. do 20., ob nedeljah in praznikih pa bo pokopališče odprto nepretrgoma od 7. do 20. ure. Kar zadeva osebe, ki jim je nb: čina iz zdravstvenih ali drugih razlogov izdala posebna dovoljenja, da se lahko na pokopališče pripeljejo z avtomobilom, se bodo lahko posluževali te ugodnosti od 18. do 20. ure ob delavnikih in od 12. do 20. ure ob nedeljah in praznikih. Čelno trčenje v Ul. Commerciale V včerajšnjih popoldanskih urah je prišlo do trčenja, na srečo brez hudih posledic za osebe. Po Ul. Commerciale navzdol se je vozila 52-letna Elena Malusa por. ICaris iz Ul. Senero 113. Ko je s svojim avtom innocenti privozila po strmi cesti do ovinka nad Rojanom, se je zavedela, da vozi prenaglo in je zato pritisnila na zavore. Zaviranje je bilo preostro' in avto je zdrsel na mokrem asfaltu. Po nekaj metrih je avto zaneslo na levo stran ceste, kjer je čelno trčil v fiat 850 coupe, ki je privozil iz nasprotne smeri. V slednjem avtomobilu se je vozil 27-letni Giovanni Bruno, ki pri trčenju ni utrpel poškodb. Kari-sova pa se je močno udarila po čelu, zaradi česar so takoj poklicali rešilni voz Rdečega križa. V bolnišnici so sicer ugotovili, da u-darec ni hud, vseeno pa so jo pridržali na opazovanje v nevrokirurškem oddelku s prognozo petih dni. Tatvina skuterja Neznani tatovi so prejšnjo noč u-kradli 20-letnemu Mauriziu De Marcu skuter vrste vespa. Parkiral ga je zvečer blizu svojega stanovanja v Ul. Commerciale 125. Ko pa se je hotel zjutraj odpraviti po opravkih, skuterja ni bilo več. Resne posledice padca v kopalnici Včeraj opoldne so sprejeli v ortopedskem oddelku glavne oolnišni-ce 75-letno Francesco Ule vd. Škerl. Zdravniki so ji ugotovili zlom desne stegnenice, zaradi česar so jo sprejeli s prognozo okrevanja v treh mesecih. Priletna ženska se je poškodovala pri padcu v kopalnici lastnega stanovanja. Danes zvečer ob 20.30 bo v Verdijevem gledališču v Gorici toliko pričakovana premierska predstava Pregljevih «Tolmincev», ki jih je za radijske oddaje priredil Mitja Mejak, za odrske deske pa, po navodilih režiserja Jožeta Babiča, dopolnil Filibert Benedetič. Goričam se že dolgo pripravljajo na ta obisk umetnikov SSG iz Trsta, ki bo imel tudi veličasten zunanji okvir, saj je imel tolminski punt pred 260 leti svoj epilog prav v Gorici, na Travniku, ki še hrani sledove zaključne tragedije, katera se je odvijala na tem o srednjem goriškem trgu. Svojo u-deiežbo na goriški premieri so napovedali ugledni gostje iz Ljubljane, Trsta in posebna delegacija iz Tolmina, kar bo dalo predstavi svečano obeležje. Z velikimi tehničnimi in umetniš- STALNO SLOVENSKO GLEDA-LIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI -ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Ivan Pregelj TOLMINCI po dramatizaciji Mitje Mejaka za Stalno slovensko gledališče Driredil Filibert Benedetič Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Anja Dolenc Glasba: Marijan Gabrijelčič Asistent režije: Mario Uršič Režija: JOŽE BABIC Koreografska postavitev alegorije: Selma Micheluzzi Korepetitor: Ignacij Ota Osebe: Gašper Kragulj - Rado Nakrst; Kraguljeva, njegova žena • Zlata Rodoškova; Lovrenc Kragulj, njun sin - Tone šolat; Peter Duša - Livij Bogateč; Mohor Kacafura, tolminski birič -Jožko Lukeš; Janez Gradnik -Stane Starešinič; Polona, Gradnikova mati - Leli Nakrstova; Matkova Tina - Miranda Caharija: šimen Golja - Alojz Milič; Štefan Golja, klerik, njegov sin -Branko Vatovec; Anže Rink - Silvij Kobal; RlnkdVa, njegova žena - Mira Sardočeva; Jernej Živec - Danilo Turk; Andrej Laharnar - Stane Raztresen; Murovec, župnik - Dušan Jazbec; Grof Leopold Adam Strassoldo - Alek-sij Pregare; Grof Jakob Anton Coronini-Anton Petje; Grof Anton Rabatta - Janez Lavrih; Tolminski sodnik-Adrijan Rustja; Delmestri. odbornik deželnih stanov - Sergej Ferrari; Ivan Radetič, nitji plemič - Andrej Jelačin; Gospa - Lidija Kozlovičeva. V nemih prizorih alegorije nastopajo: Grofica Rabatta - Bogdana Bra-tuževa; Plesalka - Selma Miche luzzijeva; Norček - Sandra Mon-tanari; Smrt - Marija Oficija; Cerkveni dostojanstvenik - Enij Reinhart. Nastopajo še kot kmetje, vojaki, plemiči, služabniki ir otroci: Anka Cej, Danijel Cej, Demetrij Cej, Igor Cej. Klavdij Dilli, Marija Jazbec, Niko Jazbec. Vinko Kalin, Ferdo Kokošar, Melita Malalan, Draga Pahor, Livio Pertot, Irena Pregare, Ka rel Rogelja, Jože Sedmak, Alda Sosič, Marko Sosič, Josip Šušteršič, Rudi Tavčar, Ludvik Zajec, Branko Zahar, Valter Žerjal. Danes, 27. aprila ob 20.3« v gledališču «G. Verdi« v GORICI, Abonma red A, B in C. Uprava SSG sporoča cenjenim abonentom reda B (okoliški), da bo danes, 27. t. m., ko je na sporedu predstava «Tolmincb za o-merjeni abonma, stavka avtobu sov za vse izredne proge. Lepo prosimo abonente, da pridejo na predstavo z zasebnimi sredstvi. Vsem okoliškim abonentom bodo pri blagajni gledališča «G. Verdi« povrnjeni stroški. Lepo prosimo za razumevanje. kimi napori je Stalno slovensko gledališče iz Trsta pripravilo v resnici monumentalno odrsko stvari-tev, ki jo v nizu njegovih predstav lahko primerjamo le s «Celj-sfcimd grofi», ki so tako mogočno odjeknili tudi v našem zamejstvu. Pri današnji predstavi gre za velik podvig SSG tako kar se tiče njene visoke umetniške ravni kot množične izvedbe, saj nastopa nad 50 igralcev. Za to izvedbo so pritegnili k sodelovanju celo vrsto zunanjih sodelavcev, zlasti pa Primorske dramsko gledališče iz Nove Gorice. Prav s tem sodelovanjem obeh gledaliških hiš, iz Trsta in Nove Gorice, bodo konkretno začeli izvajati dogovore, ki so jih izdelali v tem smislu. To sodelovanje potrjuje pravilnost načela o enotnosti kulturnega prostora na našem področju. Današnja monumentalna predstava «Tolmineev» v Gorici je prva v okviru letošnjih proslav kmečkih uporov v našem zamejstvu in širom po Sloveniji. SSG iz Trsta je želelo s premiero v Gorici nagraditi gori-ško gledališko občinstvo, ki ne-glede na dejstvo, da je bilo torišče dogajanja kmečkih puntov iz leta 1713 in 1714 v Gorici in njegovi okolici, je v vseh teh letih izkazalo veliko ljubezen, privrženost in zvestobo gledališki besedi in u-metnosti, ki iim jih že toliko let prinaša SSG iz Trsta in drugi visoko kvalificirani gledališki ansambli iz matične domovine. Omenili smo že. da bo prišla na današnjo goriško premiero «Tolmin-cev» tudi delegacija potomcev teh naših prvih borcev iz Tolmina. Tako se bomo Goričani in vsi za-meiski rojaki skupaj z njimi oddolžili spominu teh prvih naših borcev za svoje pravice in svobodo, ki so pred 260 leti prav tu v Gorici pokazali vso silo ljudske samozavesti in borbene odločnosti za pravično stvar, silo, ki je potem šele z narodnoosvobodilno bor-] bo prišla do končne zmage in do temelja, na katerem si naš narod gradi svojo bodočnost na novih osnovah, ob svetlih vzorih naših tolminskih prednikov. Zato se bomo polnoštevilno udeležili današnje svečane premiere ter sodoživljali takratne velike dogodke, ki nam jih bodo prikazali na odrskih deskah gledališki umetniki iz Trsta z vsemi svojimi silami, z največjo umetniško prizadevnostjo in z angažiranjem sodelavcev iz Nove Gorice in od drugod, med katerimi naj omenimo tudi mladega tolminskega glasbenika Marjana Gabrijelčiča, ki je za to predstavo pripravil izvirno in posrečeno glasbeno dinamiko. I. M. uiiiiiiiiiiiiiiliiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiu PODOBE IN VTISI IZ GORNJEGA POSOČJA OSEMSTO LET BOVCA Polovica Trentarjev se je preselila v Bovec Prizor iz Pregljevih «To!mintev» Bovec kot središče izredno široke in svetle kotline je bodisi cilj ali pa izhodišče raznih smeri in poti. Pomudimo se najprej v dva in pol kilometra oddaljeni vasi Čezsoča, kjer bodo v okviru Alpskega turističnega centra razvili razne naprave in objekte za poletni in zimski turizem. Iz Bovca bodo na primer kmalu napeljali žičnico dvosedežnico, s čimer bo vzpostavljena zveza med posameznimi predeli omenjenega turističnega središča v trikotu Kanin - Bovec - Čezsoča. Sicer pa ima ta vas zaradi idealne lege ob reki Soči, smučišč pod Po lovnikom ter spričo vode v potoku Slatnek, ki je toplejša kot Soča, vse pogoje in možnosti za turizem. V Čezsoči je okoli 200 zasebnih hiš, ki kar kTčejo po gostih oziroma obiskovalcih. Če iz Bovca krenemo po veliki alpski cesti proti Vršiču, tedaj po 12 kilometrov dolgi vožnji prispemo v prvo večjo vas, Sočo. Pod iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimtfiii OB PRISOTNOSTI OBLASTI Danes v dolinici Korna I >< >»•»•• H" • . r»Tlnf r svečano odprtje Espomego Deželo bo zastopal odbornik Dulci - 294 raz-stavljcivcev - Češkoslovaška prvič na sejmu Ob 11. uri bo v dolinici Koma v veliki telovadnici, ki so jo za to priliko spremenili v razstavišče, odprtje mednarodnega sejma Espomego. Deželo bo predstavljal odbornik za industrijo in trgovino prof. Dulci, prisotni bodo zastopniki tukajšnjih in novogoriških oblasti ter konzularni predstavniki. Razstavišča bodo letos v telovadnici. v nalašč pripravljenih pavi, ljonih v dolini Koma in tudd na prostem. Drugo razstavišče bo -v stavbi na vogalu ulic Cadoma in S. Chiara, tretje pa na gradu, kjer bo mcGnarodna razstava belih vin. V Ul. Cadoma bo tudi letos delovala madžarska narodna restavracija. v dolinici Korna so uredili primerno pivnico, na gradu pa bo deloval bife. Zastopniki oblasti si bodo danes najprej ogledali kioske v dolini Korna. r.ato one v Ul. Cadoma, končno si bodo ogledali še razstavo bebn vin na gradu, kjer bo trgovinska zbornica priredila sprejem. Letos se je število razstavljavcev povečalo in doseglo število 294. To je za približno sto petnajst več kot lani. Letos razstavlja tudi Češkoslovaška. orisal deželni odbornik za šolstvo Bruno Giust. • Nocoj ob 18.30 bodo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu predstavili šolsko knjigo «Pagine aperte sul mondo», ki sta jo sestavila Valerio Dosso in Mario Bran-cati (občinski 'odbornik), izdala pa založba SAIE in Turina. Knjigo bo Jutri bo zbor zadruge v Stražicah Jutri 28. aprila bo na sedežu do-polavora SAFOG, občni zbor delavske zadruge za Strazice in Podgoro. Razpravljali bodo o delovanju v preteklem letu in izvalili nov odbor. Če ne bo jutri ob 10. uri zadostnega števila članov, bo občni zbor v nedeljo ob isti uri. naseljem je na levi strani vstop v stransko gorsko dolino Lepeno, od koder je lahek dostop k ledeniškemu Krnskemu jezeru v višini 2245 metrov. Krn je zaradi svojega prevladujočega položaja čuvar Posočja in zelo lepa razgledna točka. Krnska smučišča na planini Duplja pa sodijo med najlepša spomladanska smučišča. Ko se za vasjo Soča potem vrnemo na glavno cesto, smo že v dolini Trente. Nadaljuje se obdana, z visokimi gorami in ob šumenju reke Soče do Loga v Trenti, ki je spet naravno izhodišče za pota proti Triglavu in na druge'gore oziroma za smer čez prelaz Vršič na Gorenjsko. Trenta je ena naših najlepših alpskih dolin. Znana je predvsem zaradi Soče, ki izvira v njenih nedrjih, drznih divjih lovcev in slovitih gornikov v preteklosti, alnskega cvetja zbranega v botaničnem vrtu «Julijana», muzejske zbirke o tej dobni v Logu ter spričo znane pravljice o «Zlatorogu». Na splošno se je v Trenti, ki je zaščitena v okviru naravnega parka v območju Julijcev ohranilo mnogo nekdanje poezije, čeprav se je v zadnjih petindvajsetih letih skoro polovico Trentarjev preselilo v Bovec. Zamenjali so jih številni Ljubljančani ter Novogbrlčani, ki so si na Vrsniku, v Logu ter v Zadnji Trenti zgradili počitniške hišice. Zelo zanimiva in pomembna je tudi druga visokogorska cesta, ki iz Bovca pelje v dolino Koritnice in dalje na prelaz Predel. Tam je v višini 1156 metrov mednarodni mejni prehod, ki Posočje povezuje z Rabljem in Trbižem v Italiji, ter z Avstrijo. Cesta se ves čas one skozi romantično sotesko, mimo slikovite reke Koritnice, k: teče v 70 metrov globokem kanjonu, starih vojaških trdnjav, kot so zlasti Kluže, ter ob poteh, ki vodijo na Mangrt in v stranske alpske doline. Mnogo cest vodi skratka v Bovško kotlino, a radi bi jih še podaljšali in razširili. Zakaj po cestah lahko prihajajo gostje od vsepovsod, prihodnji razvoj krajev ob Soči in pod Kaninom pa bo odvisen predvsem od njih. Marijan Drobež KONEC Vabilo izletnikom Primorskega dnevnika na Malto in Tunis Kino Gorica VERDI 20.30 Nastop Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta z delom Ivana Preglja «Tolminei». CORSO 17.15—22.00 «Joe Valachi*. C. Bronson in L. Ventura. Barvni film. CENTRALE 16.00-18.15—20.30 s bosta S. Mašera in M. Spasič proglašena za narodna heroja. Ob dnevu mornarice, 15. septembra bomo v Novi Gorici, verjetno pred direkcijo Splošnega grad- anarchia*. Barvni film. Nora flori m SOČA «Francoska zveza*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Bliskoviti upor*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. DESKLE «Morilci v imenu zakona*, francoski barvni film — ob 19.30. RENČE «Plačanec Indio Black*, a-roeriški barvni film — ob 19.30. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS «Umor v bazenu*, francoski barvni film — ob 20. KANAL «Ben in Charly», ameriški barvni film — ob 16. in 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves -lan m ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRilčU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Reden.tore, Ul. F. Rossel-li. tel. 72340. Danes stavkajo tekstilci in uslužbenci avtobusnih podjetij Danes bosta v vsej državi dve večji stavki. V teh bodo sodelovali tako uslužbenci avtobusnih podjetij kot tekstilni delavci. Tekstilci bodo stavkali ves dan. Tako ne bo dela v podgorski, sovodenjski predilnici ter v Zdravščini. Od 9. ure zjutraj db 17. pa bodo stavkali uslužbenci mestnih avtobusov in podjetij, ki vzdržujejo izvenmestne avtobusne proge. Zagotovljen je jutranji in večerni prevoz delavcev iz tovarn. Poštni uradniki, za razliko od drugih mest, včeraj niso stavkali. Po več kot tednu dni so pričeli raznašati po hišah pošto, upokojenci so lahko v poštnih uradih dvignili svoje pokojnine. Spet kljukasti križi! Goriški in tržaški fašisti ne mirujejo. V Tržiču so v noči pred 25. o-prilom prekrili s kljukastimi križi plakate tamkajšnje občine in organizacije ANPI, ki so vabile prebivalstvo na praznovanja 25. aprila in tudi zid v bližini sedeža ANPI. V Gorici so bili ob tej priliki mirni, le s kratko izjavo v časopisu so potrdili, da MSI - Destra nazio-nale ne bo sodelovala na proslavi 25. aprila, ki je bila na občini. Kdo jih je pa ldical! Uživali so tako vikend. Imeli pa bodo nocoj ali jutri v cerkvici v Ulici Garibaldi običajno mašo z običajnim don Toniutti-jem za zjunaka* Mussolinija in za druge «junaško padle» bežeče krvnike salojske republike. Ta pust goriških fašistov se ponavlja vsako leto. Za zaključek 'ahko povemo še nekaj. Admiral Birindelli, tisti ki je pred nekaj dnevi rekel, da bo zapustil MSI, če bo dokazana povezava ljudi te stranke z atentati v Milanu, bo 5. maja govoril v Gorici na javnem 'hodu. Bo takrat bivši admiral, tedii poslanec, še v MSI? Oh-.^lo jzle*f?j!(oni na Malto in v Tunis Vse udeležence tradicionalnega izleta »Primorskega dnevnika« na Malto in v Tunis obveščamo, da bo odhod iz Trsta v Pulj, kjer se bomo vkrcali na ladjo, jutri, 28. aprila 1973 ob 13. uri z avtobusi izpred sodnijske palače na Foru Ulpiann. Izletnike prosimo, da dvignejo na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV. Maggio 1/1. podrobne programe in vozovnice. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA, Roberto Tolloi, Deborah i Cumin, Roberto Vecchi, Tanja Ber- benega^podjetja^Gorica^odkrjij^po-memk Goričanu m junaškemu mor-j narju Sergeju Mašeri. V reviji j Srečanja štev. 31 iz leta 1971 sem o Mašeri objavil osnovne biografske podatke. Najdba spominske plošče na Malti bo znatno obogatila vaš opis tega izleta. V Ljubljani živita brat in sestra (Vida, Marjan) pokojnega Sergeja. Če bo kdio od izletnikov ploščo fotografiral naj jo odda uredništvu Primorskega dnevnika*. V počastitev spomina Mirande Ščurk por. Waltritsch darujeta Lidija in Viktor Vižintin 10.000 lir za športno združenje «Dom». Visir.tin, Chiara Grinover, Lorenza De Rocco, Gabriella Gabbarini, Emiliano Zanolla, Laura Feudale, Ramon Spola dore. SMRTI: 92-letna gospodinja Elisa-betta Zatti vd. Avian, 70-letna gospodinja Maria Trampuš vd. Culot, 33-letni kmet Jožef Maraž, delavec 29-letni Giuseppe Cadez. Mali oglasi Slovenska izvozno - uvozna firma v Gorici išče dva uslužbenca: uradnika, ki popolnoma obvlada slovenski In italijanski jezik in trgovskega potnika za izvoz blaga na jugoslovansko tržišče. Pismene prošnje s kratkim življenjepisom poslati na goriško podružnico Primorskega dnevnika. ..........................................i... Neznanci ukradli dostavni avto in se ponesrečili Neznanci so včeraj vlomili v skladišče družbe soboslikarjev ŠPICA v Ulici del Poggio 8. Iz pisarne so odnesli nekaj računskih in pisalnih strojev ter vse skupaj naložili na odprt dostavni avto volkswagen dvorišču. Na tem vozilu je bilo tudi precej zabojev barve. Neznanci niso šli daleč. Verjetno so vozili z veliko hitrostjo in so se v Ulici Čampi zaleteli v obcestni električni cementni drog. Zju- iste družbe, ki je bil parkiran na i Laj so ljudje, ki so šli na delo, opa- zili poškodovano vozilo in razlito barvo. Volkswagen je precej pokvarjen, gasilci so morali ceh dve uri tisti ti cestišče, ki je bilo podobno veliki surrealistični sliki. Na sliki poškodovani volksuagcr PRIMORSKI DNEVNIK 4 27. aprila 1973 V SODOBNEM LOVU NA ENERGETSKE VIRE NORVEŠKA BOGASTVA V SEVERNEM MORJU Ker gre za velikanska vlaganja, se vlada še ni odločila Na Norveškem vlada nekakšna naftna mrzlica. Že mesece se norveški tisk ukvarja z vprašanjem, kam speljati nafto in plin od norveških nahajališč v Severnem morju in kako najbolje zavarovati norveške interese na mednarodnem energetskem tržišču. Po najnovejših podatkih norveškega ministrstva industrije, cenijo norveška nahajališča nafte v norveškem delu Severnega morja, južno od 63 stopinj severne širine, skupno na 1,5 milijarde ton. Plina bi utegnilo biti okrog dva bilijona kubičnih metrov. V času ko se na obzorju že pojavlja senca mednarodne energetske krize, predstavlja to odlične možnosti ne le za prodajo, marveč tudi za izgradnjo lastne petrokemijske industrije, a s tem dobre poslovne pogoje za ostalo norveško industrijo, ki bo sodelovala v njeni gradnji. Za izkoriščanje nahajališč obstoji več možnosti. Po nekaterih načrtih bi nafto speljali po ceveh v Teeside v Veliki Britaniji, plin pa v Emden v ZR Nemčiji. Po drugih bi izgradili v Severnem morju umeten otok, s katerega bi plin in nafto potem prevažali dalje. Vendar je doslej bilo največ govora in polemik o možnostih neposrednega dovažanja nafte na Norveško, o čemer obstoji tudi načelen sklep norveške vlade. Temu je za sedaj najbolj napoti tako i-menovana norveška brazda, široka do 80 km in globoka okrog 300 metrov. Najbolj pesimistično razpoloženi strokovnjaki (tisti, ki pripadajo skupinam, zainteresiranim za čim prejšnja rešitev) zatrjujejo, da so tehnične težkoče pri gradnji podvodnega naftovoda preko norveške brazde takšne, da bi to vprašanje utegnilo biti rešeno kvečjemu v kakih osmih letih. Drugi menijo, da bi ta naftovod mogel biti izgrajen v treh letih. Važno je izdelati cevi, ki bi lahko prenesle pritisk vode na tej globini oziroma ustvariti v njih takšen tlak, da bi jih voda ne stlačila. Norveška vlada se doslej ni odločila za nobeno alternativo. Sklep je bil, na veliko razočaranje zainteresiranih skupin, odložen, najverjetneje do prihodnjega leta, za kar obstoje tako gospodarski kot zunanjepolitični razlogi. Norveška še ni rešila svojih trgovinskih vprašanj z Evropsko e-konomsko skupnostjo. Pogajanja v Bruslju zelo počasi napredujejo, vtem ko rešitve, ki jih predlagajo, ne gredo vedno v prid Norvežanom. Francijo-uvrščajo med tiste članice Evropske ekonomske skupnosti, ki je doslej Norveški delala največ preglavic. Zaradi tega je Norveška tudi sprožila vprašanje francoskih koncesij na svojih naftnih poljih, kot tudi nakupa francoskih raket za svojo vojsko, kolikor ne bodo Francozi postali «dovzetnejši». Vse dokler ne bo prišlo do rešitve v odnosih z Evropsko ekonomsko skupnostjo, ne gre hiteti z odločitvami o naftovodu, menijo Norvežani, ki so na glasu kot «trdi pogajalci*, nekateri pa jih označujejo celo za «lokave modrooke Arabce severa*. S samo petimi do desetimi odstotki lastnih investicij so, recimo, uspeli polastiti se nič manj kot petdesetih odstotkov vpliva v organizaciji transporta nafte in plina. Zato so nekatera glasila mednarodnih petrolejskih družb označila norveško politiko za «čisto izsiljevanje*. Izsiljevanje ali ne — Norvežani imajo v svojih rokah najmočnejše karte, čeprav ne razpolagajo ne z zadostnimi kapitali (šele sedaj je nekaj norveških bank ustvarilo trust) in tudi ne s tehnologi. Pač pa imajo v evropski industriji tako potrebno surovino in pa nadzorstvo nad njeno distribucijo. Poslednje je zlasti važno, ker napoveduje novo obdobje, ko mednarodni kapital ne bo več mogel neomejeno voditi in odločati o politiki malih dležel. NEKAJ ZELO ZGOVORNIH PODATKOV Bombažna industrija v Italiji naglo upada Komu je treba pripisati nekonkurenčnost italijanske proizvodnje na tujih trgih PETEK, 27. APRILA 1973 MILAN, aprila. — Že celo vrsto let se govori in ponavlja, da doživlja italijanska tekstilna industrija krizo. Na odgovornih mestih se za to niso kdove kako zmenili ali točneje niso ubrali pravilne poti. Znani so primeri slabega gospodarjenja v tekstilni industriji, znani so primeri zapiranja tovarn, češ da ne zmorejo bremena, ki ga zahteva delovna sila. Itd. Z druge strani pa je res, da postaja italijanska tekstilna industrija na nekaterih tržiščih premalo konkurenčna ali je postala sploh nekonkurenčna in zato prodaja na zunanjih tržiščih upada, na domačih tržiščih pa italijanskemu tekstilu konkurira že tuje blago, ki se pogosto more kosati z italijanskim tako po kakovosti kot tudi v vzorcu. Ker je v tekstilni industriji na najslabšem bombažna industrija, je združenje italijanskih industrijcev bombažne industrije zbralo nekaj podatkov, da bi prikazalo trenutno stanje v italijanski bombažni industriji. In ti podatki so zares zgovorni, pa čeprav jih hkrati ne jemljemo Kot edino in izključno merilo za razmere v tej industriji. Začnimo s podatki, ki so jih zbrali in objavili italijanski industrijci, ki se ukvarjajo s tekstilno dejavnostjo in še posebej industrijci italijanske bombažne industrije. Italijanska manufakturna industrija neprestano narašča. To je povsem razumljivo, zlasti zato, ker je v povojnem času tako rekoč prevladala konfekcije. Nekoč so se na primer le redki ukvarjali s krojenjem oblek, posebno moških, ker so to opravljali krojači, v povojni dobi pa sta moška in ženska konfekcija najbolj splošen način oblačenja. Zato smo leta 1961 imeli v Italiji 1,950.000 delovnih moči v ma-nufakturni industriji, deset let pozneje pa že skoraj 2,800.000. Hkrati pa se je število delovnih moči, zaposlenih v tekstilni industriji nasploh, skrčilo in to v veliki meri, kajti leta 1961 je italijanska tekstilna industrija zaposlovala 378.000 delovnih moči, deset let pozneje pa ze komaj 248.000. Še bolj značilne so številke, ki uporabljajo v glavnem bombaž in sorodne surovine. Leta 1961 so te zaposlovale pekaj nad 153.000 tekstilcev, v novembru lani po komaj 90.000, to se pravi, da so tovrstne tekstilne tovarne v tem času skrčile svojo delovno moč za 63.000 enot. Tekstilna industrija je malone tipična ženska industrija, ker zaposluje v glavnem žensko delovno silo. Zato je tudi več ali manj logično, da je to krčenje zajelo predvsem žensko delovno silo. Leta 1961 je v bombažni industriji delalo nekaj manj kot 112.000 žensk, kar je bilo skoraj 73 odst. vse delovne sile v tej industrijski panogi. Deset let pozneje je bombažna industrija zaposlovala le 67.500 žensk, kar je le 66,3 odst. celotnega števila delovnih moči zaposlenih v tej industriji. Tudi število tekstilnih tovarn in ustrezno temu tudi proizvodnja se je v tem desetletju krepko skrčila, na čeprav ne v razmerju krčenja delovne sile, kar v drugih besedah pomeni, da se je povečala storilnost. Leta 1951, torej kmalu po koncu druge svetovne vojne je bilo v vsej Italiji 1.160 tovarniških obratov bombažne industrije, dvajset let pozneje jih je bilo le 860, torej 300 obratov manj. Če pa vzamemo celotno proizvodnjo bombažne industrije in jo za 1961. ieto označimo s 100, je proizvodnja leta 1972 dosegla količnik 93,5, to se pravi, da se je skrčila za 6.5 odst. Ves čas govorimo izključno o italijanski proizvodnji in v notranjih merilih. Zaradi primerjave pa bomo dodali še nekaj podatkov iz svetovnih meril. Leta 1961 je svetovna bombažna industrija proizvedla za 7 milijard 171 milijonov kilogramov bombažnega tekstila, deset let pozneje se je svetovna proizvodnja dvignila na 7 milijard in pol kilogramov bombažnega tekstila. V Italiji pa smo imeli leta 1961 proizvodnjo 194 milijonov kilogramov, deset let pozneje pa komaj 163 milijonov kilogramov bombažnega tekstila, to se pravi, da se je proizvodnja znižala za 31 milijonov kg. In še en podatek, ki govori o upadanju italijanske bombažne industrije in njenih ustreznih težavah. Leta 1961 je prišlo na vsako v tej industriji zaposleno delovno moč 4.3 tone produkta, prediva in tekstila, deset let pozneje pa 5,7 tone. To se pravi, da se je storilnost povečala, deloma _____________________________________________________________________ na račun modernizacije obratov, ..............................................1,1,1................................................................ morate opraviti vse, na kar sta se obvezali. Nerazumevanje. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Brez strahu se lotite nasprotnikov, kajti oni niso pripravljeni. Z odkritosrčnostjo boste uspeli. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Niste pripravljeni, da bi prevzeli nalogo, ki se vam vsiljuje. Neko vznemirjenje vas bo motilo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) S pravilnim dojemanjem stvari boste olajšali delo tudi sodelavcem. Prijetno z osebo, ki vam je pri srcu. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Če hočete, da bi med sodelavci vladalo pravilno razpoloženje, boste morali popustiti. Napetost v družini. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; Damir Faigel; 12.00 Opoldne z vami; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šole; 18.50 Slov. skladatelji: Pavel Šivic; 19.20 Liki iz naše preteklosti: Milan Klemenčič; 19.30 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert: 21.30 V plesnem ritmu; 22.05 Zabavna glasba. TRSI 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Srečanje z avtorjem; 16.20 Koncert; 19.30 Kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbena galerija; 10.00 Melodije; 11.15 Orkester Negri; 11.30 Glasba in pesem; 11.45 Zbor in orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Juke box; 15.00 Klavirske skladbe; 15.30 Plošče; 16.30 Ital. zbori, 17 00 Tops - Pops: 17.45 Kulturna panorama: 18.00 Glasbeni koldail; 19.00 Zbori; 19.30 Prene: RL; 20.00 Glasba v večeru; 21 30 Simf. koncert; 22.35 Plesna glasba. NACIOM/U Mt °P' ''RAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Kratki teden: iz Turina; 13.3G Strnjena komedija: 14.00 Plošča za poletje; 15.10 Plošče za mladino; 16.40 Program za otroke: 10.10 S’ndikalno ekonomska nanorama; 19.25 Operna glasba; 20.20 Anda-ta e ritorno; 21.15 Koncert; 22.45 Francoske ponevke. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 16.30. 19.30 Poročila: 8.40 Melodrama: 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka «G. Mazzini*; 10.05 Plošča za oolefie; 12.40 «Alto gradimento*: 13.00 Hit-Parade; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža: 17. 45 Telefonski Dogovori; 20.50 Plošče; 22.43 Fogaz-zaro: «Piccolo mondo antico*. III PRCCRAM 10.00 Koncert; 1140 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Schumann in Rimski -Korzakov; 14.30 Plošče; 15.55 Mozartova simf. glasba; 17.20 E- notni razred; 17.35 Strani iz albuma; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.15 Znanstvena oddaja; 21.30 Nanni Palestrini: Parma 1922». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 8.05 Veliki zabavni orkestri; 8.30 «Mi smo pomlad. . .»; 9.05 «Zad-nja parada ital. okupatorske vojske*; 9.35 Pesmi borbe in dela; 10.05 Spomini na slavne dni; 11.15 Narodno - zabavne in zborovske pesmi: 12.10 Operni koncert; 13.30 Drobež: Dokumenti NOB; 13.50 Lahka glasba: 14.05 Iz albumov slov. avtorjev; 15.05 Zabavni orkester: 15.30 Komorni koncert; 16.00 Kontinuiteta revolucionarnega duha od kmečkih puntov prek NOB do nove ustave; 16.30 Čez cvetoče trste; 17.05 Ples ob petkih: 18.35 Slov. ansambli: 18.50 0-gledalo našega časa; 19.00 lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel bratov Avsenik; 20.00 «Naj narodi poio»; 21.15 O moriu in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki; 23 05 Literarni nokturno; 23.15 ^ (TAI. TPLFVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tuii jeziki; 16.00 Sred-nia šola; 17.00 Soored za otroke: 17.30 Dnevnik: 17.45 Program za mladino: 18.30 Fvropsk’ dnevi: 19.15 živlienje v ZDA; 19.45 Šoort in ital. kronike: 20 30 Dnevnik: Aktualnosti: 22.00 Glasbeni spored; 23.00 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 H. Battail-le; «Maman Colobri. JUG TELEVIZIJA 10.00, 16.30, 20.00, 22.45 Poro- čila; 10.05 Ot-oci pojejo partizanske pesmi; 10.30 F Bevk: Črni bratje - mladinska igra; 11.30 Ri sanke; 16.00 Poljski kolači na kitajski način; 16.35 Profesor Baltazar: 16.45 Mozaik: 16.50 Čas - film; 17.00 Koroška še vedno poje; 17.55 Dobri stari Pianino - film; 19.30 Veseli veter film; 19.45 Risanka; 20.30 Petelinje pero; 21.45 R. Simoniti: Partizanka Anka - opera. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke: 20.15 Poročila; 20.30 Film: «Leopardi iz Mdale*: 21.20 «Deklica z rdečim glavnikom*; 21.35 Stoji tam v gori partizan. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne bodite napadalni in vsiljivi, posebno ko imate potrebo dobrih sodelavcev. Zaupajte v prijatelje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Primerno ozračje za začetek novega dela. Zadoščenje bodo imeli tisti, ki se ne bodo ozirali na malenkosti. DVOJČKA (od 21. 5. do 21.6.) Ne bo vam lahko prodreti, vendar bodo vaši načrti uspeli. Prisluhnite nasvetom drugih. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Lahko bi vam uspelo tudi delo, ki ste ga na novo začeli. V družini nekaj ne bo v redu. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pri sprejemanju novega sodelovanja bodite previdni. Upoštevajte tudi mnenje osebe, ki jo imate radi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V dopoldanskih urah vam bo šlo vse od rok. Izpeljali boste tudi delo, ki ga že dolgo zavlačujete. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Podvizati se boste morali, kajti sicer vas bodo prehiteli. Na programu je neko potovanje. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Preden se boste lotili novega dela, deloma na račun večje produktivnosti delovne sile. Toda drugod po svetu in še predvsem v konkurenčnih deželah evropske ekonomske skupnosti so številke dokaj drugačne. V Franciji pride na primer na delovno moč kar 8,9 tone izdelka, v zahodni Nemčiji pa celo 9,2 tone. Višek seveda dosežejo Japonci, kjer pride na delovno moč kar 12,8 tone bombažnega prediva na delovno moč. Kar se pa tiče same bombažne tkanine, imamo naslednje podatke: v Italiji pride na delovno moč 3.8 tone tkanine na leto. v Franciji 6,1, v Zahodni Nemčiji 4,6, v Veliki Britaniji 4,4, v ZDA pa celo 7,5 tone, to se pravi dvakrat več kot v Italiji. V začetku smo rekli, da zvra-čajo industrijci krivdo za nekonkurenčnost italijanske bombažne proizvodnje na svetovnih tržiščih na visoke stroške delovne sile. Združenje italijanskih industrijcev bombažne industrije trdi, da je italijanska delovna sila dražja kot v kateri koli sosedni industrijski deželi ki da zato laže konkurirajo z italijansko proizvodnjo. Hkrati pa ti krogi nočejo govoriti o tem, zakaj je proizvodnja na glavo oziroma na delovno moč v Italiji nižja. Nočejo govoriti o tem, da so obrati in stroji zastareli in da je prav v tem treba iskati glavni razPg, da je proizvodna cena italijanskega tovrstnega blaga višja od cene v sosednjih deželah. Sicer pa o tem naj zgovorneje pričajo zgoraj navedeni podatki o razii-ki v storilnosti v Italiji in drugod v svetu. Nabrežinci v Budimpešti Zgodovinski del Budimpešte je lep in arhitektonsko bogat Med nedavnimi velikonočnimi prazniki je bila skupina . nabre-žinskih občanov na večdnevnem izletu v Budimpešti. Preko ljubljanskega Kompasa so se odpeljali mimo Ptuja in Blatnega jezera do Budimpešte, ki so si jo mogli ob strokovnem vodstvu Kompasovega vodiča ter predstavnice budimpeštanske turistične ustanove temeljito ogledati, predvsem njene najznačilnejše zgodovinske zanimivosti, rekreacijske objekte in razne tehnične realizacije. Kar zadeva moderne realizacije, je prav gotovo občudovanja vreden veliki stadion, ki sprejme 100.000 gledalcev, toda najvažnejši sodobni objekt budim- peštanska podzemeljska železnica, ki so jo speljali pod Donavo iz Bude v Pesto in sicer na globini od 30 do 40 metrov. Promet na podzemeljski železnici se razvija zares zelo naglo, hkrati pa z vso varnostjo, kajti na voljo so modeme elektronske naprave, ki kontrolirajo ves promet. Nabrežinski izletniki so si ogledali tudi veliko kulturnih spomenikov, cerkva in bazilik, hkrati pa se spoznali tudi z nekaterimi madžarskimi specialitetami in uživali, ob glasbi originalnih madžarskih orkestrov in tipičnih madžarskih folklornih ansamblov. Z izletom so bili zares zadovoljni. Turist S. P. KER SO ZDRAVNIKI ZASKRBLJENI... Avstrijci so začeli množično telovaditi DUNAJ, 26. — Vedno več je zdravstvenih strokovnjakov, ki o-pozarjajo na zle posledice preveč «lagodnega» življenja, na katerega se navaja sodobni človek. Vedno pogosteje beremo opozorila zdravnikov, da se bo treba odpovedati vozilu, da bi vsaj malo «pretegnili svoje okončine», kajti sicer da bomo popolnoma okrneli z vsemi ustreznimi posledicami. Na Japonskem so že pred leti u-vedli «telovadno pavzo». V številnih podjetjih in ustanovah morajo vsi delavci in nameščenci za nekaj minut telovaditi. Podobno kot imamo v mnogih podjetjih pri nas četrt ali pol ure za južino, imajo na Japonskem pavzo za telovadbo. Kaže, da so se dunajski odgovorni krogi zavedli, da ima ta navada zelo pozitivne posledice. Morda pa je k temu v večji meri pripomogla žalostna ugotovitev, da je zdravstveno stanje avstrijskega ljudstva v poprečju «na 'tleh*. Naj bo kakor koli, ponekod v Avstriji so začeli izvajati «telovadno pavzo». Vsak dan ob določeni uri začne dunajski Radio pozivati poslušalce, naj prekinejo delo in se lotijo telovadbe. To traja pet, včasih deset minut. Tisti, ki so se doslej držali teh navodil, pravijo, da telovadne vaje niso med najlažjimi, celo nekateri telovadci, id so se stalno posvečali fizični kulturi, so se včasih znašli v težavah. Sicer pa so vaje najčešče zelo preproste, le da ljudje niso vajeni fizičnih naporov in jim je pogosto že težko napraviti zapored nekaj počepov ali drugih ustreznih gibov. To pa je treba pripisati predvsem dosedanji nedejavnosti in — preobilici tolšče, ki vedno bolj oklepa okostje in mišice avstrijskih dr- žavljanov. V tem — v - je namreč glavna. n* ki jo opažajo avstrijski stveni krogi. hlnsti so Avstrijske zdravstvene' 0 nai bile upravičeno zaskrbi] zdravstvenimi razmerami 0. li. Kar 30 odst. šoloobvej** trok kaže najrazličnejše ae ^ cije, ki se opažajo v načinu m. v napačnem sedenju, n drži itd. . v juž- Na področju Dunaja te aV{li nih predelih Koroške tudi veliko poskusnih za je pregledov, ki so Pofc^a ’ nopreč-zdravstveno stanje ljudi r" ju slabo. FILMSKIH KROŽKIH Kubrickova mojstrovina v «La CappeHa* ^ La Cappella ^ndergrouai v. danes, v petek 27■■ in,J«i uti soboto, 28. t. m., obx.r:.," 'an0i' predvajala prvi večji J škega režiserja Stanlega «Rapina a mano arrnaw» KlKubrickfe'zgradil detalf°z^H bo ropa, preko o mnogih aspektih f N^ck in družbenega življenja, se poslužuje kupčijskeg1 > gVOj cialnega» filma, da i* ,gi na kompleksen, zanimiv realnost. Ta film je v ^ strovina, ki pripravlja yiu režiserjeva dela «Onzzom' ^ «L°hta». od^ ^frnci- jdalinj° strovina, ki pripro1’.1!"^ di 9% režiserjev ria», «Spartacus», . tor Stranamore», <<2UU ■ ~wgccfl' nello spazio» in Granda g> nica>>. coin ti poklanja en teden več počitnic v klubu mediterranee Kadar prideš h Coinu, si že gotova, da dobiš toliko toliko idej za počitnice. Kopalne obleke, pritikline za na plažo, obleke. Nove barve zate, za tvojega moža in otroke. In še vse za picnic ter za igre na plaži. Toliko reči, za poletje polno sonca. In še presenečenje, ki ga verjetno ne pričakuješ: teden počitnic več, popolnoma brezplačnih s Clubom Mediterranee iz Otranta. Z osebo, ki jo sama izbereš. Pri Coinu je namreč razpisanih 30 tednov počitnic za dve osebi. Če hočeš dobiti svojega, moraš izpolniti poseben kupon, ki ga dobiš pri Coinu in ga dati do 28. junija v nabiralnik natečaja » il mondo del mare « (svet morja). 23. julija bo v vseh veleblagovnicah Coina razobešen seznam zmogovalcev. Če boš med njimi tudi ti, te bo Club Mediterranee iz Otranta čakal za en teden med 7. in 28. septembrom. Kakor sama izbereš. COln mčcJiterranee *¥ ŠPORT ŠPORT ŠPORT ZAKLJUČEN JE «VIDMARJEV MEM0RIAL» V PORTOROŽU ^ortisch zmagal s prednostjo 1,5 točke Ne osvojil naslov šahovskega mojstra Turnir je vsestransko uspel * Nova naslova sta si pridobila tudi Razuvajev in Quinteros 26. «2 12^nar°dni šahovski turnir S'a» Sorial dr- Milana Vid-Csom adl zadnjega, 17. kola: Hov ~~ Janine Minic " d arle Mata nr--, arri>a Tatai -?1CP.~~ Radulov Suetin C’0caltea J>ajev Qainteros Danes se je , gledu. Končni vrstni red je nasled- >ter»nan Puc Gligorič remi remi remi remi remi 0:1 remi remi 0:1 Prič l11 plaii?Iana borba med Csomom * je (j??® izostala, srečanje vir? Partija ° z .re™- Najbolj Ib^.Hrler 36 bila med Ivko' le56- Potefi g?36 USpe-1- re™zirati v, - igral 63em.' Barle Je izredno ]„46- Potezi uspel remizirati listal nm . bem remijem je Bar-, Ploi^tf"Jugoslovanski šahov-*ila visi„' ?°ieg Barleja sta pri-r?Vaiev 3 sabovska naslova: Ra-^ntero- “Narodnega mojstra, Vejijo Pa vetamojstra. V ^0rtor?jadParodni šahovski turnir u Je uspel v vsakem po- nji: Portisch 12,5 točke, Quinteros, Gligorič in Smejkal 11 Csom 10,5 Suetin in Parma 9,5 Ivkov, Matanovič, Razuvajev in Planinc 9 Radulov 8 Minič 7,5 Barle 7 Tatai 6 Ciocaltea 5,5 Osterman in Puc 4 točke. Nikolič Mii FIRENCE, 26. — 5. maja bo na sporedu 47. mednarodna kolesarska dirka po Toskani. Proga bo merila 230 km. Doslej se je že prijavilo 19 kolesarjev. NOGOMET MLADINSKA PRVENSTVA Naše tri mlade enajsterice osvojile vseh šest možnih točk Primorje je na lestvici le dve točki za vodečimi Giarizzolami MLADINCI Campaneile — Primorje 2:3 CAMPANELLE: Depangher, Lon-zari, Dionis, Malusa, Del Piano, Fanigliuolo, Logar, Moro, Zorzut, Ausizio, Bergamasco (Orzan). PRIMORJE: Kapun, Blazina, Čer-njava, Šegina, Verša, Štrekelj, S. Husu, Verginella, Milič, G. Husu, V. Husu, 12 Ferfolja, 13 Timeus. STRELCI: v 2. min. Ausizio, v 25. min. Čemjava (11-metrovka), 27. in 65. min. G. Husu, v 72. min. Moro. SODNIK: Marconi. KOTI 2:5. GLEDALCI: 10. Z zmago nad Campanellami se je Primorje povzpelo na 2. mesto gali od prvega kola prvenstva, to je od 11. januarja letos. Darko Grgič ZAČETNIKI Libertas — Breg 0:1 LIBERTAS: Perin, Pellicone, lestvice in zaostaja sedaj le za dve ; Benčič, Bortolin, Basile, Gnezda, točki za vodečimi Giarizzolami. Uspeh Prosečanov je bil zaslužen. S prikazano igro bi morali zmagati vsaj s tremi goli razlike. To pa jim ni uspelo zaradi neučinkovitosti napadalcev in dobrih posegov nasprotnega vratarja. Tekmo so vseskozi obvladovali «rdečerumeni». Tržačani so opravili le dva napada in so dosegli oba zadetka zaradi nezanesljivosti vratarja Kapuna. Pod vodstvom prostega branilca Šegine je obrambna vrsta zaigrala zelo dobro. Tudi tokrat moramo o-i meniti odličen nastop Blazine, ki German, Caccarelli, Scala, Musich, Lubiana. BREG: Giacomini, Novello, KlaD-jan, Klun, Kalin, Kuret, Ferluga, Prašelj. Lovrečič. STRELEC: Lovrečič. Najmlajši Brežani so na igrišču v Ulici Fiavia nepričakovano odnesli Libertasu iz Trsta obe točki. Naši zastopniki so si zmago zaslužili, ker so bili vsi požrtvovalni in so imeli vso tekmo vajeti igre v svojih rokah. Domačini so začeli tekmo lahkomiselno, ker so bili prepričani, da bodo z lahkoto prišli do zmage. Brežani pa so poka- KOŠARKA V 2. SLOVENSKI LIGI-ZAHOD Jutri v Šempetru derbi Grosist ■ Koper Primorske ekipe bodo v tej ligi tudi letos imele glavno besedo Začelo se je novo prvenstvo v 2. | nja v 1. slovenski odbojkarski li- pomagal napadalcem s svojimi J zali zobe, posebno v obrambi, kjer " Vodstvo stave TOTO-taie kvntl spor°čilo dokončno u-WD. Ev? Iz natečaja št. 34. (15. 3 " li^vi so take: 12 ^ tt-517.970 lir •u, 41°110 lir Prizorišče letošnjega mednarodnega šahovskega turnirja za «Memorial inž. Milana Vidmarja« v Portorožu . ""'lini |„M, ni, umni........................................................................................ PO ZADNJIH DOGODKIH V NOGOMETNI A LIGI DIRKA PO ŠPANIJI ^edetapa za Merckxa Kirka se bo zaključila 13. maja 26 S Cpg*; kolesarska ^dirka sLVori ,°ga Je razdeljena na Hu i« katerih bo zadnja na Dvojec EriHr°P^avili Predetapo in delu M!rckx Je že v tem šaijifanskih11 ukazal, da tudi cestah ne namerava deljo bi morala namreč igrati z W v vnv .. Ldn ne namerava tla ftZniJ1 na kronometer je H, ^skok - dolgi Pr°S*- Nje- . . . JSe, vnznaša sicer le dobre 3 7 teJ tekm:, 5 ta „ prasanje pa je, kdo -mu' 1 : pa je, kdo niu prihodnjih dneh J^ati. Ne8'bo ebapa °d Caipeja do merila‘ i87V'km'.U i>- Jl rezultati: Merckx (Bel.) !• E, 2 B%"'Je2Ultati: 3 e0a(iuim ACkx (Bel-> 735”2 i Szalel tg0stinho (port.) 7’28”4 5 is OcL,nares (ŠP-) 7’29”4 He (agna (sp.) 7’31”8 ?. Sard Th isti čas j Javier P/hevenet (Fr.) 7’33”4 »■ Ss Manga (šp-) T33”8 J°Se p anzaneque (šp.) 7’34”0 l°Ser parrodona (šp.) 7’36”9 tt°sier (Fr.) 7’37”1 diviziji . »frniisch premagal C H"" ekip« Sloge 3:0 Gt Hsiet:t Halj Padovan & MivičrlUga’ S- » D°RMlsrH. V p fiasana *r' Del10ste> Mar‘ storit} d’ Garamazza v °E: ' V* Flebus; A** G. in in L. Som- zapisn.: Fer- 'eČa?tlj° tekm,??' odlgrala sv°j° 0 0(^3e za sin?0 bega Prvenstva. iiiiaiiiiiiiiiiii*iiiiivvi>iiiiii|iaiiiin Tom Ponzi obtožen vohunstva RIM, 26. — Rimski preiskovalni sodnik dr. Pizzuti, ki vodi preiskavo o protizakonitem telefonskem prisluškovanju je danes obtožil pet oseb in sicer Toma Ponzi ja, Ales-sandra Morganteja, Augusta Fata-leja, Marcella Micozzija in Bruna Mattiolija vohunjenja v korist tujim silam. Kot je znano so preiskovalci zaplenili v Morgantejevem uradu načrte francoskega lovskega letala «rr,irage» in novih italijanskih izvidniških čolnov. Fatale pa je nadzoroval telefone veleposlaništev nekaterih arabskih držav v Rimu. Italijanski kazenski zakonik določa, da morajo biti vohuni kaznovani vsaj s 15 leti ječe. Namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Sica pa je zahteval, naj Pizzuti obtoži vse osebe, ki so osumljene protizakonitega telefonskega prisluškovanja, združevanja v zločinske namene. S tem se je položaj vseh obtožencev močno poslabšal, rimski sodniki pa imajo vedno več adutov, s katerimi prepričati milanske sodnike, naj jim ANKETA Katera evropska dekleta imajo najlepše noge? «Britanke seveda, kaj bi bili lahko kadaj podvomili o tem», prepričljivo odgovarja skupina britanskih izvedencev, ki je dalj časa resno in temeljito preučevala dva tisoč primerkov evropskih ženskih nog. Na drugo mesto so se uvrstile Skandinavke. Imajo «drobne, a ne presuhe noge in njihova polt je zelo lepa». Kaj pa Francozinje? Tudi francoske ženske noge so za komisijo očarljive, saj so «atletsko prijetnem. Manj všeč so bile komisiji spodnje okončine mladih Nemk, ki so «preveč mišičaste in kosmate*. Tudi Italijanke nimajo perfektnih nog. «saj jih ni mogoče točno definirati*. Ekipa izvedencev je tudi utemeljila svojo razsodbo. Kar prisluhnimo poetičnemu opisu nog britanskih deklet: «če govorimo na svlošno, so noge britanskih deklet najbolj očarljive. Razmerja so pravilna in polt ima: nežno barvo. In ko dekle hodi, imajo noge točno mero — — nujno po-mečate mišice». PREISKAVA Londonski preiskovalni sodnik je včeraj zaključil z razsodbo naključne smrti preiskavo o smrti 25-letnega Vincenta Casepa. Ugotovil ie namreč, da je mladenič zaužil večjo količino halucinacijske-ga sredstva LSD. Pod vplivom mamila je nesrečni Casey skušal posnemati Kristusa: hotel je prečkati peš Temzo. IZJAVA PODPREDSEDNIKA ZDA 0 «ZADEVI WATERGATE» Spiro Agnew v celoti podprl stališče predsednika Nixona Sprva je kazalo, da je prišlo zaradi vohunjenja na sedežu demokratske stranke do spora med Nixonom in Agnevrom Nevarnost parkljevke in slinavke v Sloveniji MARIBOR, 26. — V teh dneh se je močno povečala nevarnost prenosa v Slovenijo slinavke in parkljevke iz Avstrije, kjer veterinarske izročijo sodne akte o preiskavi ol telefonskem prisluškovanju v Mi- j službe že nekaj mesecev skušajo ) lanu. omejiti širjenje te nevarne bolezni. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI POŽIGA PADOVSKE SINAGOGE Misovci na zatožni klopi Padovski državni pravdnik Fais izdal zaporni nalog proti štirim fašistom PADOVA, 26. — MSI iz Ferrare je na zatožni klopi zaradi požiga padovske sinagoge. Padovski državni pravdnik dr. Aldo Fais je namreč izdal zaporne naloge proti 41-letnemu Antoniu Baiu, pokrajinskemu tajniku fašističnega sindikata CISNAL, 23-letnemu Paolu Calle-gariju in 31-letnemu Aldu Trincu, upraviteljema Fredove knjigarne «Ezzelino» v Padovi. Po nepotrjenih vesteh naj bi Fais izdal zaporni nalog tudi proti pokrajinskemu tajniku MSI Giulianu Borghiju, ki je skrivnostno izginil v torek zvečer takoj po soočenju z znanim fašističnim pretepačem in Fredo-vim pajdašem-Claudiom Orsijem, nečakom kvadrumvira Itala Balba. Vsi so obtoženi združevanja v zločinske namene, ker so ustanovili lani poleti v Padovi organizacijo «Odbor za solidarnost s Francom Fredo*. «katere glavni cilj (tako piše v obtožnici) so bili zločini proti ljudem in proti lastnini*. Obtoženi so nadalje požiga padovske sinagoge v Ulici Solferino 8 in grožnje v obremenilnih okoliščinah, ker so poslali grozilno pismo voditelju padovske judovske skupnosti dr. Gianniju Parenzu. Baia, Callegarija in Trinca so orožniki aretirali danes ponoči in jih odvedli v zapor, Borghi pa je skrivnostno izginil. Med preiskavo je dr. Fais ugotovil, da je bila knjigarna «Ezzelino» sedež organizacije, Antonio Baio pa je bil imetnik tekočega računa, na katerega so simpatizerji polagali prispevke za «Odbor za solidarnost s Francom Fredo*. Antonio Baio, ki je funkcionar Kmečke kreditne banke v Ferrari, je bil leta 1970 izvoljen za občinskega svetovalca na listi MSI. Po nekaj mesecih pa je dal ostavko, češ da funkcija političnega predstavnika MSI ni združljiva s svoj-stvom uradnika zasebne banke. Dr. Fais je izdal zaporne naloge dva dni po soočenju v zaporu v Ferrari med nečakom kvadrumvira Itala Balba Claudiom Orsijem, ki ga je milanski preiskovalni sodnik D’Ambrosio dal zapreti zaradi sodelovanja pri atentatih na vlake avgusta 1969, z Giulianom Borghi-jem in z notrajem Brighentijem. Takoj po zasliševanju je bil misov-ski tajnik videti zelo zaskrbljen in ni naključje, da je že isti večer izginil. Bolj pomembno, vsaj za Faisovo preiskavo, pa je bilo soočenje Orsi - Brighenti. Notar naj bi imel v Ferrari enako funkcijo, ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE 152 mrtvih na italijanskih cestah RIM, 26. — 152 mrtvih pri prometnih nesrečah je krvav obračun letošnjih velikonočnih praznikov s podaljškom 25. aprila. Lansko leto je bilo žrtev prav toliko, vendar samo med velikonočnimi prazniki, če torej upoštevamo, da so bili letos prazniki praktično za dva dneva daljši, je obračun nekoliko milejši kot lansko leto. Statistiki trdijo, da je bil promet najhujši včeraj, ko je krožilo po italijanskih cestah 6 milijonov 800 tisoč vozil. kot jo imata Almirante in Servel-lo, to je dati ja vnosi drugačno, zakonito podobo stranke in seveda «potunkati» sodelavce, ki so se preveč izpostavili. Ni naključje, da je dr. Fais dobil na mizo, obširno dokumentacijo o Orsijevem delovanju, ko je bil ta obtožen sodelovanja pri bombnih atentatih in v «Odboru za solidarnost s Fredo*. Kot Loi, Azzi, Murelli in marsikdo drug je tudi Balbov nečak pogorel. NEW YORK, 26. - P0 dolgem oklevanju je zavzel stališče o «afe-ri Watergate» tudi podpredsednik ZDA Spiro Agnew, ki je bil v zadnjem času precej nejevoljen, ker je Nixon obravnaval to zadevo na precej dvomljiv način. Agnew je sedaj spremenil mnenje in popolnoma podprl Nixona. Dejal je namreč, da «ne smemo verjeti virom, iz katerih so časopisi. prejeli vesti*. Vsekakor je potrdil, da sam ni vmešan v zadevo. «Ko bom imel kaj povedati*, je izjavil podpredsednik ZDA, «bom to javno razglasil. Sam imam popolno zaupanje v predsednika Nixo-na in v njegove sposobnosti, da razvozla to zapleteno zadevo tako, da bo ameriško ljudstvo popolnoma zadovoljno*. Agnewovo izjavo so razširili, ko je ameriška javnost pričakovala razvoj «zadeve Watergate». To je bilo predvidevati, ko je predsednik «odbora ameriških potrošnikov* Ralph Nader, ki je povzročil vladi ZDA v zadnjem času obilo preglavic, med predavanjem na univerzi Hunter dejal, da bi moral predsednik Nixon odstopiti zaradi afere saj je «ta škandal globoka žalitev ameriškega ljudstva in demokratičnega ustroja volivcev*. Prav zato tudi predvidevajo da bo Nixon v kratkem sporočil sklep, s katerim bo verjetno zamenjal nekatere ključne ljudi ameriškega političnega vodstva. Med temi bi bil tudi del osebja Bele hiše in celo šef osebja H. R. Hadelman, ki vodi jutranje seje predsednikovih najbližjih sodelavcev. Hadelmanovo ime so že večkrat povezali s telofonskim prisluškovanjem med volilno kampanjo in zato njegova odstranitev ne predstavlja nobenega presenečenja. U-raclni glasnik Bele hiše Ronald Ziegler pa je izjavil, da so vse te vesti izmišljene in da so «začasno odpovedali jutranje sestanke Nixo-novih sodelavcev*. Ziegler je tudi dejal, da želi Nixon priti zadevi do konca, vendar pa ni odgovoril na vprašanje, če so predsednika opeharili njegovi najbližji sodelavci. Vsekakor, dejstvo je, da je odkritje vohunov na sedežu demokratske stranke Nixona hudo prizadelo in da sedaj išče izhod, pri katerem bj njegova stranka in on sam čimmanj izgubila. Tudi «Washington Star News», ki običajno zagovarja Belo hišo, se danes zaganja v Nixona in pravi, da mu «zgodovina ne bo mogla odpustiti zaradi zadeve Watergate. Predsednik mora nastopiti hitro in še vedno zaupalo*, zaključuje wa-shingtonski list. Medtem je John Mitchell, bivši državni pravdnik, ki je pustil službo in s'i prevzel vodstvo Nixonove volilne kampanje, izpovedal preiskovalni komisiji, da «je sodeloval na nekem sestanku, kjer so govorili o telefonskem prisluškovanju*. Vendar pa je dejal, da se je šlo za neko zadevo povezano s povratkom vojakov iz Vietnama in ne za politično prisluškovanje. Skupina vojakov je namreč motila republikansko konvencijo v Miami Beachu, kjer so potrdili -Nixona za predsed- niškega kandidata. Časnikar Jack Anderson je pristal na zahtevo preiskovalne komisije, da ne objavi v svoji dnevni rubriki izjav, ki so jih zbrali preiskovalci o zadevi Watergate in je celo vrnil komisiji kopije, do katerih se je dokopal. To pa je storil potem, ko je objavil izjave Jamesa Mc Corda, ki je ena ključnih osebnosti v «aferi Watergate». Mc Cordove izjave so obtežilne predvsem za Mitchella, ki je baje «razpolagal s tajnimi dokumenti iz arhiva zvezne policije FBI* in za nekaj drugih Nixcnovih ožjih sodelavcev. 'rt ^ boje v glavnih kgga °r°f sporazum o ukinitvi ke J vlja, * ja. Dokument najprej “j-bglno 111 je treba rešiti problem^ kernijskega sicer uničiti vse zaloge orožja. Vsaka delna 2DA) ^ ro so se zavzele pretv'Skrjminacijslia' bila neučinkovita in dIS vpra' Kar zadeva najbolj spo sanje nadzorstev, neuvms drža'' predlagajo, da bi se P°s nih in mednarodnih na ^v da>i,>,>....... GASTRONOMSKA IZVEDENKA 'ŠE VEDNO PRVAKINJA «RISCHIATUTTO» Marialuisa Migliari z lahkoto odpravil8 catanijskega študenta in beneškega trgov«8 Prvakinja je osvojila pet in pol milijona lir - Cez dober mesec konec letošnjega ciklusa oddaj «Rischiatutto» MILAN, .26. — Marialuisa Mi-gliari, ki je prejšnji teden osvojila naslov prvekinje popularne televizijske oddaje «Rischiatutto» je tudi danes ohranila svoje prvenstvo Najprej se je spoprijela s kulturo, ognila pa se je «tveganju», o-ziroma ni ga marala takoj. Načela je drugo kolono panoja, in je poiskala tveganje šele ko je lijona lir. Prvakinja, ki odgovarja na vprašanje o «kuhinjski umetnosti*, je danes dokazala, da je dobro pripravljena tudi v ostalih predmetih na panoju in sicer v angleški zgodovini, kiparstvu 20. stoletja, varieteju, italijanski literaturi, Afriki in klasični glasbi. Čeprav sta tekmeca pokazala precej dobre volje, vendar nista bila kos prvakinji. Beneški trgovec Au-gusto Zennaro, ki je odgovarjal na vprašanja o beneških dožih in catanski študent Ludovico Confor-to, ki je vedel skoraj vse o Dantejevi «Božanski komediji* nista nikoli ogrožala Migliarijevi prvenstva. Prvakinja, ki je prišla z zamudo in je bila še kar živčna, je prevzela vodstvo že po preliminarnih vprašanjih. Odgovorila je na vseh deset vprašanj in osvojila prvih 250.000 lir. Sledila sta ji Conforto z 200.000 lirami in Zennaro, ki je odgovoril Samo na tri vprašanja in. dobil le -80.000 lir. Migliarijeva je začela prva odgo-odločno. da mu bo ljudstvo lahko' varjati na vprašanja v kabini. in si prisvojila skoraj 5 in pol mi- imela v malhi že milijon in 140.000 lir. Stavila je en milijon lir na «tveganje» in se tako zavarovala pred napadi tekmecev. Conforti in Zennaro sta ji, čeprav nehote, pomagala. Študent je najprej dobro odgovarjal na zastavljena vprašanja, nato pa je zapravil skoraj vse s «tveganjem» na vprašanje o klasični glasbi. Ni vedel namreč, da je bil znani italijanski violinist Arcangelo Corelli član rimske akademije Arcadia s psevdonimom Arcomelo Arimanteo. Takoj nato ni spoznal na sliki libijskega leaderja Gedafija in je končal pod kapo. Opomogel si je s kozarcem dobrega barola (vino so prinesli prvakinji, ki ga je pokusila in ga je takoj spoznala ter povedala tudi leto ustekleničenja) in se nato spet dokopal do 230.000 lir. Zadel je en jolly in cminitve-ganje», na katerega je stavil 100 tisoč lir, ker ni imel več. Tudi Zennaro se je v začetku dobro branil, a proti koncu je izgubil skoraj vse: ni vedel namreč da Sokotrski otok pripada Južnemu Jemenu. le t Zadnjo besedo J® Jm <■ dno prvakinja. D jefi na ^ šanju je našla Ht. m •Fjja Voditelj severiiovieiBamske delegacije na mirovnih razgovorih v Pariza xiian Tkuy se je v sredo sesiai v Pekingu s Čueulajem ten)' je stavila 300.0CJ - ^-svojila. Pred todga' eOO.OOO lir jPjollyje»-na vse tn «supe J ecej e* tJAg&tp dalci. Udeleallr-®nluigi Mar°ti & 6Sčka, ^ sta nagrad stroj) za 150.000 Iir’ oru fj je Po tem krat^mvPkabin°iovore: tekmovalci vrnJivoiilne odg ^ ni pripravili na po 2ennar0’jpalief Prvi je bil na Marin0 ^ vedel, da je peškim J vS« pustil ob srmi!: forto Je ?'f0 f 2.000 grošev. Cont °cCof tri odgovore na vp in jj,-govoru med Danteje^ ^ ^ Podvojila je tudi nav^ pr1' gliari, ki je PraV“trebna začimbe, ki so Pj" Turidd® pravo špagetov niera»- rVa' Tanja CaP?11’ San vi v naselju SeSj.°k ki stL-#) Zmagala sta dvojJ-^ (pr dala Bongiornu ^ ^ in V pogovoru s caS ddajah . da še ne ve kako bom s ^ vsoto. «Za sedaj ne^ ker to h, kamor — •’e.ndeJreStavraC,J° gjA odpreti svojo res bon1 anf guriji Pozneje Pa dolgo P°grijeVa no odpravila na. i'1’6« Zelo me mika tokra1 jš„ji je priznala, da J ^ jj je P ^gpo pri sebi levji jb’č(fko se Je teden prinesel sre bri. jje padla* s Cinzio Sai diof*le%5 Vodstvo italijar^ke t c^j. je sporočilo, da se ^Jjuc ^ oddaj «Rischiatutto ^ maja in se «jf1:5RAl so . 1„MS za bra. reč prav ponoven, že peti 1 />; letos ®.fkj za oddaje, ker so ^^ovi množično sledl da IefoO H^^JSTSdajo okr gledalo vsako jonov ljudi. V krat primerjavi * Sj”«*' prvaki, ki so os) in zato bo Massirno^ j „j 0 «prvak prvakov*- letos %!* ločitev je dejstv toliko vidnih «prvak Pxyr-:;„„ da 0 ločitev j« d0J ‘lebnosti ^ gjp) toliko vidnih 0500 ležile ki bi se lahko udei kola.