■ ■L «1 E 6 Mi AfftUKR . 8ABUDtR\ ■■■■■ —B«W, ■■■■■■■■ ■■niiiiiiiiiMani "TSr 43283 ■■■■■■iianann Časopis za trgovino, obrt, Industrijo ter narodno in politično gospodarstvo sploh. Izhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani, Beethovnova ulica St. 10 (v poslopju Trg. in obrt. zbornice). — Naslov za dopise: Trgovski list, Ljubljana, poštni predal 148. — Naročnina znaša do konca t. 1. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 1'60. — Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in to2i se v Ljubljani. — Tisk tiskarne Makso'Hrovatin v Ljubljani. Izdajatelj in glavni urednik Franc Zelenik. — Odgovorni urednik Franjo Zebal, Ljubljana - Rudnik. III. letnik. V Ljubljani, 7. avgusta 1920. 1. štev. Naš namen in naša naloga. Zgodovina gospodarskega položaja in razvoja držav vseh včkov nam pripoveduje, da država, njeno blagostanje in kultura raste in pada s trgovino. Že iz zgcraovine starega veka poznamo narode, ki so se edinole s pomočjo svoje močno razvite trgovine povspeli do neverjetne višine kulture in blagostanja. V srednjem veku je postala Španija močna in bogata, ko je dobila svetovno trgovino v roke. Ko je pa \ jopadla njena trgovina in se je morala umakniti Španija srečnejšim tekmecem, je propadlo tudi njeno bogastvo in moč. Poglejmo Holandce in Angleže. Anglija je svetovna oblast, kateri je podložna tretjina sveta, ker ima Anglija skoraj polovico svetovne trgovine v svojih rokah. Nemčija je imela 70 milijonov prebivalcev, njena svetovna trgovina je pa znašala 17 milijard. Rusija je pa imela 150 milijonov prebivalcev, a svetovna trgovina je znašala le 4 in pol miljarde. Nemčija je bila na višku moči, blagostanja in kulture. Kjer ni trgovine, tam ne pomaga niti prirodno bogastvo zemlje. Države brez trgovine so revne in kulturno na nizki stopnji. Trgovski interesi so, ki narekujejo smer zunanje politike velikih držav in trgovski stan je oni stan, ki ima vodilno besedo vsakikrat, ko gre za važne narodne koristi. Trgovina je tedaj važen činitelj v narodnem gospodarstvu, zato pa mora biti prva in največja naloga vsake države in vlade, da podpira trgovino. Naše časopisje z malo izjemami doslej ni izkazovalo trgovskemu delovanju in trgovskemu stanu primerne naklonjenosti in pažnje. S tem se pa dela krivica trgovskemu stanu, ne koristi ni-’ komur,-pač pa škoduje našemu gospodarskemu razvoju; zato ne bomo pustili omalovaževati brez vsake izjeme vsega trgovskega delovanja in trgovskega stanu. Naša domovina je bogata prirodnih dobrin in vodnih sil, ki n.am omogočajo ustvariti si nam tako potrebno industrijo. Jako težko je bilo pred vojno pridobiti našega čldveka za naložbo denarja ▼ industrijskih papirjih. Zato se pa nahajajo skoraj vsa podjetja na naši zemlji v tujih rokah. Pokazati moramo narodu, da denar ni dobro naložen samo v hranilnicah, nego tudi v industrijskih papirjih. Delnica mora postati ljudski papir. Pri nas Slovencih je trgovski stan šele v razvoju, Naš narod pa se ne bo mogel povspeti iz svojih priprostih razmer do višje kulture in večjega blagostanja, dokler ne bomo imeli razvite trgovine in močnega trgovskega stanu. Veliko škode povzroča vsem pridobitnim krogom pomanjkanje gospodarskih informacij. Prej smo bili v tem oziru navezani na gospodarske predale dunajskih ali budimpeštanskih listov ali listov iz Nemčije. Danes pa teh listov ali aploh ne dobivamo ali pa so infor- macije nezanesljive. Tudi nima vsak časa in prilike, da bi prelistal in preiskal obširno tvarino raznih strokovnih in nestrokovnih tujih listov in naletel na to, kar potrebuje za svojo stroko. Trgovski list bo skrbel za točne in zanesljive gospodarske informacije iz slovanskih in drugih držav. Najhujše pa občutimo svoje pomanjkljivo poznavanje gospodarskega položaja in gospodarskih prilik svoje svobodne Jugoslavije. Spoznati moramo svojo mlado očetnjavo, spoznati se moramo bratje med seboj, spoznati skupna pota, katera peljejo k razvoju, spoznati svoje skupne naloge. Tu je veliko polja za naš trgovski list. List pa hoče biti svetovalec in poročevalec tudi o svetovni trgovini. Delaven, brihten in varčen je naš narod, a v gospodarskih in trgovskih zadevah pa je še neizkušen, nima pravega smisla in pojma za gospodarska vprašanja, ker gojili so vedno le strankarske strasti, ne pa gospodarska vprašanja, če teh niso ravno rabili v strankarske namene, Narod mora spoznati, da naša bodočnost ne tiči v strankarstvu, nego v delu, da je naš gospodarski in kulturni razvoj odvisen od dela. Dvigniti se mora proizvajanje dobrin, izpopolniti način dela in omogočiti blagostanje delavskih mas. So to sicer naloge države, ali to moramo podpirati v teh nalogah. Delavstvo bo rado izpolnjevalo svoje dolžnosti nasproti sebi in sploš-nosti, če bo imelo zavest, da je deležno vseh državljanskih pravic in s temi spojene državljanske odgovornosti. Organizatorično delo drugih držav naj nam bo, v vzgled, kako naj porabljamo bogastvo svoje zemlje in nadarjenost svojega naroda v izpolnjevanje gospodarskih in političnih nalog. Kriti moramo obresti in odplačila državnih dolgov, obdelati poteptana polja, popraviti in znova postaviti porušene domove, skrbeti za pohabljence, vdove in sirote padlih bojevnikov, urediti svojo valuto in državne finance, uvesti v upravo varčevanje, če hočemo, da bo naša očetnjava uspevala. Slaba organizacija v državnem gospodarstvu povzroča veliko škode. Uprava mora biti moderna, kakor to zahtevajo potrebe narodno-gospodarske, državno-finančne in socialno-politične nravi; . Morali smo stradati in umirati za tujce. Sedaj smo svobodni. !Zavedajmo se tega in delajmo z vzemi silami za razvoj svoje svobodne Jugoslavije. Trgovski list hoče širiti ne samo zanimanje za gospodarska vprašanja, nego tudi njih pravilno pojmovanje in umevanje, gojiti ljubezen do smotre-nega gospodarskega dela in kazati njegove koristi. Kdor odobrava naš namen, komur je na srcu gospodarski in s tem spojen duševni napredek naše mlade, svobodne očetnjave, naj stopi v krog naših sodelavcev. Božo Borštnik. Rast in padanje cen. Kakor v vseh panogah javnega življenja, tako nam je tudi na gospodarskem polju pustila svetovna vojna kaos, iz kojega se trenutkoma ni videlo nikakega izhoda. Popolnoma brez vsake orijentacije je bila predvsem trgovina. Vsled dolgoletne' hermetične zapore osrednjih držav od ostalega sveta, so prve izgubile vse zveze in o povojnem gospodarskem stanju si ni mogel nihče napraviti določne slike. Vse je temeljilo na samih domnevah, ki so bile po večini napačne in brez realne podlage. Trdilo se je, da se bodo cene neposredno ob sklepu miru znižale, nato se pa takoj zopet zvišale in ostale na novi višini. Drugi so spet prorokovali, da bodo precej ob sklepu miru cene poskočile, nato pa padale konstantno vse do poprejšnjih predvojnih cen. Videli smo in doživeli eno kakor drugo in zdi se, da je zadnja faza znižanja cen na normale tudi že v teku. To seveda vse v razmerju z množino denarja, ki kurzira in z dota odki vsakega posameznika, ki so se zelo pomnožili, dasi niso vzdržali ravne vrste s podraženjem pridelkov in izdelkov. V tem oziru se mora še vstva-riti ravnotežje, za kar bo brez dvoma poskrbel riadaljni gospodarski razvoj. Ako na kratko pregledamo vse faze padanja in dviganja cen po vojni, vidimo, da so se s prevratom cene blaga resnično znižale. To znižanje pa ni imelo prav nikake realne podlage. Temeljilo je samo na nepoznavanju gospodarskega položaja držav ter na domnevi, da bodo v par dneh naše dežele poplavljene z vsem mogočim blagom antantne industrije in trgovine. Ta entuzijazem osvobojencev se je hitro polegel, ker blaga ni bilo v taki meri, kakor so se optimisti nadejali. Nizke cene zato niso imele obstanka in takoj se je pojavila tendenca zvišanja, ki je cene dvignila do vrtoglave višine. To je trajalo vse do najnovejših di\i. Zadnji čas pa slede poročila o padanju cen na svetovnem trgu, ki se bo vsekakor razširilo v nekoliko počasnejšem tempu tudi na lokalne trge, brž ko bo približno doseženo ravnovesje med ponudbo in popraševanjem. Do sedaj ni bilo govora o ponudbi in tekmovanje posameznih producentov je bilo ob vsesplošnem silnem popra-ševanju po vsakovrstnem blagu naravnost nemogoče. Producenta in konzu-menta se je lotila nekaka psihoza nakupovanja. Prvi je kopičil surovine in pošiljal na trg le omejene količin# svojih izdelkov, slednji pa je hitel na vso moč, da se preskrbi z vsem potrebnim, dokler cene ne narastejo do višine, ki je |ie bi več zmagal. Tako je konsu-ment sam tiral cene kvišku, ker je povpraševanje po blagu bolj pretiraval, kakor je bilo potreba. To početje seveda ni moglo trajati dolgo. Na eni strani je producentu pošd razpoložljivi kapital in so banke vsled vseobčega pomanjkanja plačilnih sredstev začele odrekati kredit v špekulativne namene, na drugi strani pa konzumentu njegova skromna umerjena sredstva niso več dopuščala daljnih nakupov. Srednji stan, ki je bil svoj čas najboljši odjemalec industrijskim izdelkom, je v vojni popolnoma obubožal in njegovi dohodki bi ne bili v odgovarjajočem razmerju z izdatki, ako bi bil hotel živeti v predvojnih razmerah in si kljub draginji ničesar ne odreči. Česar ni zmoglo prizadevanje državnih oblasti, ki so v interesu javnega miru in reda ter zadovoljnosti hotele preprečiti rast cen, to je storila nujnost, ki je vsakega posameznika dovedla do tega, da se je omejil v svojih potrebah na minimalne izdatke. Tako se je po-praševanje po blagu ustavilo, ker kon-zument ni zmogel več visokih cen in posledica se je kmalu pokazala: Zastoj izdelkov v tovarnah in surovin v lukah. Vse padanje cen ima pa tudi svoj vzrok v nenormalnem dviganju samem, kajti temeljilo je večidel na samem teoretiziranju. Računalo se je takole : Industrija je izgubila toliko in toliko delavnih rok, toliko drugih pa se bo vrnilo v tvornice brez veselja do dela, da industrija ne bo mogla zadovoljiti’ popraševanja, vse države so kolikor toliko trpele posredno ali neposredno po vojni, zaloge izdelkov so izčrpane, osemurni delavnik ne bo zmožen zadostiti potrebam ljudstva, zato bo po-praševanje veliko. Pokazalo se je pa, da je ta kalkulacija precej neutemeljena. Pomanjkanje delavnih sil ni nikakor tako tako občutno, saj imamo države, ki imajo velikanske mase brezposelnih. Tudi pozivi na večjo produkcijo so storili svoje, da so se nekatere tvornice s podvojeno silo vrgle na izdelovanje. Druge tvrdke so si naročile ogromne množine surovin, ki so ostale vskla-diščene v svetovnih lukah. Ker pa tvornice niso mogle spečati svojih izdelkov (n. pr. črevljarska industrija v Porenju), tudi niso mogle prevzeti nakopičenih surovin, za koje se je plačevala ogromna ležarina in stojnina v pristaniščih. Prišlo je tako daleč, da odjemalci surovin niso mogli zmagovati več Iežarinskih in stojninskih troškov ter so resignirali na blago. Tako je bilo v inozemskih lukah mnogo dobav prodano aa javni dražbi, da se pokrijejo ti stroški. Kakor rečeno, se to padanje cen na svetovnem trgu ne more razširiti momentano na lokalne trge, ker se morajo dosedanje zaloge, nakupljene po prejšnjih cenah, poraz-prodati, oziroma se morajo nje cene prekalkulirati na podlagi novih cenejših dobav na aritmetično sredo med obema cenama. To je seveda mogoče le tam, kjer ni tekmovanja med trgovci, kjer so vsi v enakem položaju. To se je zgodilo n. pr. v Sardjevu in v dalmatinskih mestih, kjer so prodajalci na podlagi omenjene kalkulacije sami znižali cene za nekoliko odstotkov. Kjer pa ni te solidarnosti trgovcev, tam se pojavi konkurenca v ostri obliki in lahko dovede tvrdke, ki so bogato založene z blagom, kupljenim po visokih •cenah, do propada, kakor se je to glasom poročil v časnikih dogodilo v Beogradu. Eden glavnih vzrokov padanja cen na svetovnem trgu pa je nenaravna rast vrednosti denarja v državah s takozvano zdravo valuto proti denarju držav, koje valuta ne uživa tega slovesa. Nemčija, Avstrija, Poljska, Jugoslavija in Čehoslovaška so bile naravnost izključene od konzuma; ker niso mogle zmagovati ogromnih nakupovalnih stroškov. Blago se je fakturiralo v zdravi valuti in je dosegalo, prera-čunjeno na domačo nezdravo valuto tako ogromno vsoto, da je ni zmagal noben konzument, in da je bila v kričečem razmerju z dejanskimi cenami drugih izdelkov in pridelkov v domači državi. Da navedem en kričeč primer: V času, ko se je ameriški dolar dvignil na naših 150 K, je stala v Ameriki srednje dobra obleka okoli 40 dolarjev, Če se je ta cena preračunala na našo valuto, je znašalo to okoli 6000 kron. Če se pomisli, da tu še niso vračunani stroski, ki bi nastali predno bi blago iz Amerike dospelo sem t. j. prevoz, carina, zavarovalnina itd., bi se dvignila cena eni obleki na~ okoli 7000 kron. Pri nas si pa tedaj dobil za to ceno že dve enaki obleki. Enakih primerov se lahko navede za vsak predmet posebej brez števila. Zato države z nezdravo valuto niso mogle ničesar uvažati iz dežel z zdravo valuto. Tam s6 se tedaj kopičile zaloge izdelkov, lokalna potreba jih ni mogla porabiti izvoz pa je bil zavoljo teh valutarnih razmer popolnoma onemogočen. Velesposobna in obširna industrija teh dežel pa ni smela prenehati z delom, zato so se morale hočeš-nočeš znižati cene. Te bodo padale toliko časa, dokler ne bodo izdelki in njih cene dostopni spet najširšim krogom konsumentov. Tedaj bodo producenti spet prišli do prepričanja, da zdrava trgovina zahteva mal, toda pogost dobiček, ki se steka iz najširših plasti, ne pa enkraten dobiček pri pretiranih cenah. Trsousklm sotrudnlkom. . .... , . M Minilo je nekaj nad leto dni, kar se je vršilo ustanovno zborovanje zveze trgovskih uslužbencev za Slovenijo. Vdeležil sem se tega zborovanja, katero so vodili sami mladi fantje, a starejši in izkušeni trgovski sotrudniki so bili med poslušalci. Mladi govorniki so bili jako živahni in so udrihali po delodajalcih. Pripravili so me do tega, da sem takoj po zborovanju priobčil v »Jugoslaviji« članek: »Bodočnost trgovske mladine«. Povdarjal sem v tem članku, da si trgovski nastavljenci pač ne bodo zboljšali svojega položaja z hujskanjem proti delodajalcem, ne z šlagerji, kateri vplivajo na nerazsodne množice. V trgovini potrebujemo vzajemnega dela, in je uspeh gospodarja tudi uspeh uslužbenca, kakor pride uslužbenec na cesto, če propade gospodar. Prčd 22. leti sem se posvetil tr^-govskemu poklicu in , reči moram, da so bile takrat jako slabe socialne razmere. V pisarnah smo delali do 15 ur na dan, nismo poznali ne nedeljskega počitka, ne dopustov, ne zavarovanja itd., a naši gospodarji so zrastli še v slabejših razmerah. Tudi potem kot samostojen trgovec nisem delal osem ali 10 ur, nego 12. Veliko se je tekom teh let izpremenilo in doseglo a to brez hujskanja, brez boljševiških ali danes komunističnih šlagerjev. Pred vojno se je delalo po pisarnah osem ur, uvedel se je popolni nedeljski počitek, vsakoletni dopusti, starostno in bolezensko zavarovanje, postopalo se je z uslužbencem kot s sotrudnikom. Dogodki so pokazali, da so mladi stanovski tovariši popolnoma zavozili in so svojim tovarišem več škodovali kot koristili, Ubili so svojo zvezo s sklepom prestopa v komunistični tabor, ker trgovski nastavljenci so vendar čutili, da ne spadajo v družbo nemškutarjev in podobnih ljudi, ki so po prevratu hoteli pomnožiti soc. dem. vrste, ali jih tam niso marali in so potem postali boljševiki in ko je izgubil tudi boljševizem kredit, so se začeli komuniste. Ne vem, kakšen komunist n. pr. je nemški grof, ki je pod krvnico Av- strijo bil pri nas okrajni glavar. V tako družbo so hoteli izvabiti trgovske na-stavljence, pripadnike onega stanu, ki stremi za mirom, redom in delom. Trgovski stan ni bil nikdar prekucuških in nasilnih idej, nego vedno le nositelj kulture, miru in dela. Mlade trgovske nastavljence so hoteli izrabiti proti načelom svojega stanu, je zavdinjati ljudem, kateri so proti naši narodni in gospodarski svobodi, ali kateri bi radi z ropanjem, pobijanjem, nasiljem, onemogočili vreditev našega gospodarstva. Razpadla je zveza, ker je krenila na napačno pot, je hotela zapeljati mlade stanovske tovariše v neprimerno družbo. Sicer pa ni nobene škode za zvezo, ker je bila itak nepotrebna. Trgovski nastavljenci imajo vendar v pomočniškem zboru pri gremiju zakonito poklicno organizacijo, katera ne stane druzega kot sodelovanja in je tekom let mnogo dosegla s sporazumnim in smotrenim delom. Pomočniškemu zboru pripada zaščita in zastopanje stanovskih koristi in zato je pravica in dolžnost vsakega trgovskega nastavljenca, da sodeluje pri tem zboru, Mladi nastavljenci so prezrli to organizacijo, niso hoteli delovati v nji, nego so rajši svojim tovarišem naložili velika denarna bremena, jih zbirali izven zakonite stanovske organizacije in tako onemogočili smotreno delo za koristi nastav-Ijencev. Oklenite se te svoje organizacije, v kateri imate vso moč, katera vam nudi brezplačno svojo pomoč in je edina poklicana in sposobna organizacija, katera more uspešno in smotreno delovati za koristi svojih članov. Delajte pa tudi v službi vestno in vstrajno, ker dobrega sotrudnika vsak rabi in ga tudi rad vsak dobro plača. Ob koncu članka moram pa nekaj besed posvetiti tudi delodajalcem. Dognano je, da so nekatere trgovine plačevale naravnost umazane plače, s katerimi ne more nihče živeti. Plačevale so celo nekatere take tvrdke neprimerno nizke plače, katere so služile lepe zneske. Ni čuda tedaj, če so mladi sotrudniki ušli v vrste tistih, ki so imeli polna usta obljub. Plačujte pošteno svoje sotrudnike, ker od samega upanja na samostojnost ne more nihče živeti. Dopisi. Birokratizem sovražnik države in gospodarstva. Z veseljem smo sprejeli vest, da začne zopet izhajati trgovski list, ki je pred vojno v Trstu tako živahno in energično zastopal koristi slovenske trgovine. Upamo, da bode tudi v bodoče ostal zvest svoji nalogi, in bo to s staro energijo izvrševal ter branil našo trgovino, s katero postopa naša lastna država tako po mačehovsko. Ozira se na vpitje najmanjšega pisarja in zato smo do sedaj doživeli že ne-številno naredb in odredb, ki so hudb škodovale trgovini in vsemu gospodarstvu, koristile pa niso nikomur. Razveselili smo se ob porodu naše mlade Jugoslavije, ker smo se z narodno in državno svobodo nadejali tudi večje gospodarske svobode in pametnejše gospodarske politike. Ali delali smo račun brez birokratizma. Propadla je sicer Avstrija, ni pa propadel njen birokratizem, nego se je preselil v svobodno Jugoslavijo, izmenjal le dlako in kokarde, privzel še znanega »ima vremena« in neguje v naši Jugoslaviji svojega »šimeljna«, ono nesrečno avstrijsko kljuse, katero poznamo vsi; le konjederec ne, sicer bi ga že vzel. Birokratizem dela ovire in težave enako poštenemu trgovcu kakor vojnemu dobičkarju in navijalcu cen, ubija trgovino in podjetnost, ovira naš gospodarski razvoj, silo države in tako kvari državno stavbo, koje krov tako potrebujemo, smo si ga toliko želeli in tako težko pričakovali. Birokratizem je največje zlo in proti temu mora nastopiti naš list z vso silo.. Vsem svojim tovarišem pa priporočam, naročite si Trgovski list, kateri je bil pred vojno naš najboljši zagovornik. Če ga naročimo vsi, tedaj mu omogočimo uspešni boj za naše pravice in za naš ugled, katerega nam po krivici jemljejo birokratarji. Star naročnik. Cene čevljev. Nek ljubljanski dnevnik se vedno pritožuje, da še niso cene čevljev nič nižje, nasprotno še višje, in pri tem napada trgovca in malega obrtnika. Nič pa ne ve ali noče vedeti, da je vlada za Slovenijo pred kratkim zopet dovolila za 50 do 100 odstotno zvišanje maksimalnih cen za usnje. Kako če biti čevelj cenejši, če je usnje vedno dražje. Ali naj čevljar ali trgovec doplača iz svojega, tovarnar pa bo naprej delal z dobičkom l Več pravičnosti proti trgovcu in malemu obrtniku bi pa že pričakovali od naših listov, ki sedaj samo hujskajo proti tema. Iz Rečice. V naših krajih so zopet začeli roJ goviliti razni osrečevalci kmečkega ljudstva, kateremu znova ustanavljajo kmetijska društva. Osrečiti hočejo sedaj s takimi društvi Solčavo — Luče, Gornjigrad in Mozirje. Naše ljudstvo bi opozorili na hude polome v Šent Jurju ob južni železnici irv v Laškem. Tudi sedaj bodo prišli taki polomi, ki bodo prizadejali našemu kmetovalcu ogromne škode, gospodje ustanovitelji pa se bodo lepo zmazali. Izvoz in uvoz. Izvoz v Avstrijo. Opozarjamo naše izvoznike, da Ceotralna uprava izplačuje glasom dogovora z Avstrijo na avstrijske »Importscheine« po pogodbi 180/SHS računske zneske le do konca t. m. Zato pozivamo vse tiste, ki imajo terjatve na podlagi avstrijskih uvoznic, da predlože nemudoma račune Centralni upravi v izplačilo. Zdrava valuta. Naši državniki še vedno označujejo naš denar za slab in bolan, ker še vedno moremo izvažati le za zdravo tujo valuto. Razveselili smo se Stojanoviča, ker je bil to prvi finančni minister naše Jugoslavije, ki je povedal nekaj precej dobrih idej. Izjavil je odločno, da on pozna le dinar in noče nobene druge zdrave valute. Sedaj pa je nekako sumljivo utihnil. Ali so ga »panali« ali kaj, da ne da več glasu od sebe? O stvari bomo še obširnejše govorili. Izvoz drv v Grško. Grška rabi veliko množino drv in bi nam ta izvoz donašal lepe dobičke. Žal pa ne moremo na morje, ker nam zapirajo pot Italijani, ki so se polastili našega Primorja, a v Reko se je vsedel sporazumno z italijansko vlado zlobni komedijant D’Annunzio. Ni večje hinavščine od strani antante, kot je danun-cijada. Ne pozabimo tega. Izvoz drv v od Italijanov zasedeno ozemlje. Okupacijska oblast je vpeljala uvozno carino na drva, ki se uvozijo od drugod kot iz Jugoslavije. Za tem tiči italijanska hinavščina. Lahi vedo, da so les in drva znaten del našega narodnega premoženja, pa delajo na to, da bi mi čimprej izvozili to premoženje. Izvoz alkoHolnlh pijač. O gospodarski prebrisanosti naše birokracije nam pripovedujejo žalostno zgodbo številne naredbe, katere smo doživeli zadnje poldrugo leto glede izvoza alkoholnih pijač. Znano je, da pridelamo naravnost ogromne množine nad lastno potrebo vina, slivovke, maraskina itd. Vsak otročič, pa tudi ve, da se vsaka država brani uvoza takih pijač, naši birokratarji pa so prepovedovali »izvoz«. Lansko leto so zaprli popolnoma izvoz vina itd., potem so dovolili izvoz nekaj vagonov, še za tem so prišli polagoma na to, da bi država lahko kaj dobila in so vpeljali razne takse. Takse so se držale do nove kompenzacijske pogodbe, potem so vpeljali neizmerno visoko izvozno carino, s katero so onemogočili izvoz vina toliko časa, da so cene zunaj padle, oziroma so obmejne države znatno omejile uvoz z visoko uvozno carino. Ko so vendarle videli, da so jo polomili s tako visoko carino, so šli s to dol potem, ko so prizadjali našim producentom in izvoznikom že veliko škode. Da še bolj dokažemo gospodarsko brihtnost naših birokratarjev, omenimo, da so onemogočili izvoz špirita z visoko izvozno carino (K 40 od litra), nasprotno pa so omogočili z zelo majhno izvozno carino izvoz pokvarjene koruze. Tuje tovarne bodo imele poceni surovino, bodo delale lepe dobičke, zaposlile svoje delavce, a kmetovalcem dajale ostanke (kaliž) kot krmo goveji živini in pre-šičem. Naše tovarne lahko stoje, a davke morajo vseeno plačevati. Z takimi gospodarskimi modrostmi moramo nehati. Izvozna carina. Službene novine so priobčile novo tarifo, katera je v marsičem popravljena, vendar vsi ne-dostatki niso izginili. O zadevi bomo obširneje poročali v prihodnji številki. Izvoz jajec. Od lanske jeseni pa do srede letošnje spomladi so razni kričači vpili po časopisih, da se ne sme dovoliti izvoz jajec, ker doma nismo dovolj preskrbljeni itd. Razni okrajni glavarji so izdajali svoje naredbe a ministrstvo v Beogradu ni imalo vremena, da bi stvar dobro preštudiralo in se prepričalo, kako je s produkcijo jajec in z preskrbo s tem blagom. Pred vojno se je izvozilo iz Hrvatske za 7 mil., iz Vojvodine za 6 mil., iz Slovenije za 3 mil., iz Srbije za 2'h mil., iz Bosne za 2lh mil. kron, tedaj za. okroglih 20 milijonov kron predvojne vrednosti. Posamezno jajce je stalo do 4 vinarje. Če računamo, da stane jajce sedaj okoli poldrugo krono, tedaj bi znašala vrednost danes do ene milijarde. Od te množine se letos ni izvozilo skoraj nič in še to, kar je prišlo čez mejo, je prineslo le velikansko izgubo izvoznikom. Zgoraj omenjeno vpitje je doseglo, da je bil izvoz s početka sploh prepovedan. Imeli pa smo letos toplo zimo in pomlad, pa so kokoši začele jako zgodaj nesti. Prihajale so vedno večje množine jajec na trg, seveda ne na ljubljanski vsled raznih privilegijev, izvozniki so pritiskali na vlado, naj dovoli izvoz, spravljali so blago v zaboje in deloma tudi do mariborske postaje v nadi čimprejše otvoritve meje. Vlada je pa rabila več mesecev, predno je prišla do tega, da je dovolila izvoz proti plačilu izvozne carine 300 fr. za 100 kg. Ali v tem dolgem času, kar je naša vlada študirala vprašanje kontigenta in carine, so Rumunci, Poljaki in deloma tudi Italijani preplavili brez izvozne carine švicarski trg z jajci. Naši izvozniki so pa sortirali jajca in so vozili v Dravo ali Savo, ker se je medtem pokvari'o ogromno blaga. Kar je ostalo še zdra vega, je šlo proti plačilu visoke carine čez mejo. Izvozniki so rajši plačali, ker so vedeli, da pri ministarstvu »imajo vremena« in bi potekli zopet meseci, predno bi dosegli znižanje carine in v tem času bi propadla vsa jajca. Medtem je pa padla cena jajec in Švicarji niso več hoteli naših jajec, nego so imeli v svojih izložbah napise, da ponujajo sveža jajca ali ne iz Jugoslavije. S tem so hoteli reči, da naše blago ni bilo zanesljivo dobro. Vsled vsega grajanja vredne nepoučenosti in počasnosti vlade in kričanja raznih nerazsodnih kričačev smo izgubili ogromno premoženje. Izvozili bi lahko najmanj 50.000 zabojev, za kar bi dobila država okoli 14 milijonov fr. fr., a za blago bi dobili okoli tričetrt milijarde kron, če bi izvažali v rani spomladi, ko smo imeli že dovolj jajec in so bila še draga na švicarskemt: trgu. Izvozili pa smo le okoli 2000 zabojev in še pri teh so naši ljudje izgubili nad 5 mil. kron. Vse drugo blap pa je propadlo, ker pri nas niman primernih hladilnic za jajca, vrhte, je bilo vreme jako toplo, pa so se jajca, še hitreje pokvarila. Podobnih napak se je napravilo še več. Ker temeljijo le na naši neizkušenosti in tudi počur^' nosti, se tedaj dajo odpraviti in se tudi morajo odpraviti, če hočemo napredovati. Poroiila o gospodarskem položaju. V časopisih sedaj jako pogostoma čitamo, da se nam obeta izborna letina itd, Priporočamo bpreznost: Ta poročila so lahko židovsko-špekulativnega izvora, samo da bi se dovolil večji izvoz živil. Pri nas se ne smemo zanesti niti na poročila ministrstva za prehrano. Dobro vam bo vsem v spominu razglas tega ministrstva v letošnji spomladi, da nima na razpolago živil za pasivne kraje in si naj vsak sam preskrbi, kjer in kakor si more. Posledice občutimo vsi trgovci, vse aprovizacije in vsi kon-zumi kakor tudi vse prebivalstvo Slovenije, a doli pa si špekulantje manejo •roke. Ali bi se ne dalo dognati, iz kakšnega nagiba je ministrstvo za prehrano izdalo dotični razglas? Gotovo je, da pridelamo živil nad lastno potrebo naše države, ali prebitek bo približno poznal k večjemu finančni minister Stojanovič, ki se za to res zanima, kakor se ne zanima glasom izpovedi ravno Stojanoviča minister trgovine in tudi ne minister za prehrano. V Beogradu se sedaj prepirajo, kdo naj izvaža naš prebitek. Ninčič hoče svojo Središnjo zadrugo, drugi zopet hočejo prosto trgovino. Sedaj izvaža Centralna uprava, ki je nastavila jako visoke cene in kupuje le partije od 30 vagonov naprej. Take množine morejo dobaviti le velešpekulanti in kapitalisti, majhen producent in trgovec je popolnoma izključen. Izvoz stare koruze je do konca tekočega leta neomejen. Sadje. Iz Štajerske nam poročajo, da obeta letos sadje izborno letino. Na nekaterih krajih je toča napravila mnogo škode na sadju, pa tudi na trti. Po cenitvi strokovnjakov bo Jugoslavija letos pridelala 6000 vagonov suhih sliv, 600 vagonov pekmeza in 300 vagonov slivovke. Blago začne prihajati na trg koncem septembra. Iz Francoske. Poljedelski položaj. Ker so vremenske razmere ugodne, se vrše žetve druga za drugo. Ozimina in jaro žito sta bili požeti istočasno, ali vsaj v majhnih presledkih. Žetev je veliko boljša od one lanskega leta, dasi . ni izpolnila popolnoma pričakovanj. Kljub temu se lahko zaznamuje znaten povišek pridelka nasproti lanski letini. Sicer so . v raznih pokrajinah deževja in suša kolikortoliko zmanjšala pridelek, vendar rezultati v splošnem odgovarjajo nadam, ki so se stavile na letošnjo letino. Žetay je danes končana že pri večini večjih in manjših posestev. Zaradi nenadnih ploh bodo morali ostali poljedelci pbčakati jasnih dni, da požanjejo žito. Položaj pese, krompirja in raznega sočivja je zelo ugoden in se lahko računa na izdaten pridelek, 'ojjtev velikih nasadov fižola se vrši . imalno in upamo, da prehrani letos ne bo Ireba kriti zahtev civilnih in vojaških konsumentov z nesorazmerno dragimi dobavami iz inozemstva, zlasti ker nam bo ostala precej velika zaloga polusnetljivega žita za srednjo moko. Travniki kažejo izborno; pod vpliVom deževja so trave po prvi košnji zelo hitro porastle, tako da bomo imeli sena v izobilju. Trta je povsod odcvela in se oprašila in kriptogamičnih bolezni ni opaziti nikjer v velikem obsegu. Vinogradi obetajo dobro. Izvan-. redno topla pomlad je pospešila bujni razvoj trte. Pozneje nastopivšo hladno vreme je v mariborski okolici zakrivilo neenakomerni razvoj grozdja. Na trsu si videl že lepe jagode poleg cvetja in komaj odcvetelih rapljev. Zadnji jako topli tedni so mnogo koristili in pričakujemo v Sloveniji v splošnem dobro letifio in dober pridelek, v Banatu pa ...e prav dobro. Dobro kaže trta tudi Nižji Avstriji in na Francoskem, r^Ra poroča, da ne bo :imela tako •hft letine, kakor je pričakovala s P , Mejnarodnl poljedelski zavod v Rini ir poroča, da bo letošnja žetev v Evropi dobra. Dobro letipo bodo imele pos "b^o Francija, Rumunija, Jugoslavija 'in Ugiska. Iz Nemčije in Rusije ni po-Točil. Združene države bodo imele letos manjšo letino od lanske' ali vsekakor večjo kot je bila povprečno pred vojno. Kanada bo baje imela letos boljšo žetev od lanske. Indija izvaža vsled boljše letine večje množine zrnja kot prejšnjo kampanjo. Argentinija je zopet dovolila izvoz zrnja. Tržno porofilo. Zrnje. Na drugem mestu smo omenili, da je Centralna uprava začela kupovati zrnje in plačuje precej visoke cene. Zategadelj so cene zrnja sploh poskočile. Iz Avstrije prihajajo poročila da imajo sedaj dovolj ponudb za zrnja in. baje cenejše kot ga ponuja Jugoslavija. Vino. Eksport iz Jugoslavije je precej zaspal vsled valutnih razmer, pa tudi avstrijski kupci v prvi vrsti vsled valutnih razmer in tudi radi slabšega konzuma v Avstriji. Trgovci in produ- centi bi se -radi iznebili lanskega pridelka, ki v ceni preoej pada. Na Dunaju stane ?—9°/o fkomerčno blago do 3000 K hi. Zaloge sso majhne in cene vsled tega trdna. [Dovoz iz Ogrske je vsled političnih, iz Jugoslavije pa iz valutarnih razmer jako težaven, pač pa stoji na avstro-ogrski meji več tisoč vagonov vina. V Nižjeavstr. so šle cene zadnje dni gor. Na Ogrskem je vinska kupčija slaba. V Budimpešti ponujajo vino z 8—9° že po 1000 K hi. Češkoslovaška ne 'dovaža sedaj skoraj ničesar iz Ogrske in Italije. Tudi v Italiji je kupčija zaspala. Dobrega blaga je sedaj malo. Sicilija ima nižje cene. Istotako so padle cene na Francoskem. Poročila iz Angleške. Volna, fina kakovost drži ceno, slabše vrste pa so pocenile. Južnoamerik. volna je padla od 40 na 30 pensov cwt., angleška pa od 24 na 18 pensov. — Na angleških tržiščih se cene pšenice jako izpreminjajo vsled neugodnih poročil iz Združenih držav, ki bodo baje letos manj pridelale kot lani. — Lan in konoplja. Fine kakovosti v ceni neizpremenjene, slabše vrste cenejše. — Bombaž. Sirovi dražji, predivo cenejše. — Sladkor. Cena nazaduje. Začetkom julija so zahtevali za amerik. sladkor 155 šilingov za cwt., sredi julija pa že 140 šilingov. Indijski sladkor je padel v istem času od 155 na 140. — Koruzo so v drugi polovici julija plačevali po 16 šilingov za cwt. Opombauredništva. Trudimo se, da si pridobimo stalne in zanesljive poročevalce iz vseh delov naše Jugoslavije, da bomo imeli vedno kolikor le mogoče zanesljiva poročila o položaju. Storili bomo v tem oziru vse. Seveda na mah se to ne da organizirati ne samo radi gmotnih sredstev nego tudi radi pomanjkanja zanesljivih poročevalcev. Iščemo zvez tudi z inozemstvom in bomo te zveze lahko izvedli in potem vzdržali, če si vsak, ki se zanima za gospodarstvo in trgovino, naroči na trgovski list. Zato' agitirajte vsepovsod zanj. Za tako obširno in razvito informacijsko službo treba mnogo denarja. Ob enem prosimo vse tovariše in prijatelje, da nam redno v gotovih presledkih pošiljajo točna in nepristranska poročila o vseh produkcijskih panogah, kakor poljedelstvo, sadjereja, vinoreja, živinoreja itd. Vsa taka poročija bomo plačevali po njih natančnosti, obsežnosti in porabnosti. Poročim trgousKlh organizacij. Trgovci! Bliža se čas, ko se zopet pričenja razvijati naša trgovina, posebno pa v našem obmejnem mestu Mariboru. Treba bode mnogo predmetov uvažati in tudi izvažati, zato pa je treba močne in organizirane trgovine. Ta razvoj je treba pospešiti, da nas ne prehite tujci. Zabraniti moramo, da se tu ob meji ne vgnjezdijo tuji vele-tržci ter eksponenti inozemskih podjetij. In vse to preprečiti, je nujna potreba, da si domači trgovci ustvarimo skupno, veliko trgovsko podjetje, ki bode zmožno, nam potrebno blago uvažati in izvažati. Jasno je, da se naročila iz inozemstva posameznim trgovcem vsled uvozne carine, nujne plačljivosti in drugih neprilik zelo otežkočena. Vsled tega mnogi marsikatero rabno blago ne kupijo. Iz tega vzroka se je v Mariboru zjedinilo trgovstvo in sklenilo, da se bodoče zapreke kolikor mogoče odstranijo, ustanoviti »Trgovski prometni zavod«, to je akcijsko podjetje vseh legitimnih trgovcev. Ta zavod bode imel nalogo, posameznim trgovcem preskrbeti po možnosti potrebno blago z mnogo manjšimi stroški in zelo hitro. Tudi ne bo treba trgovcu že mesece poprej plačati naročeno blago, kakor se to sedaj godi, ampak bo takrat plačal blago, kadar ga sprejme. Sestavi! se je tudi že pripravljalni odbor za ustanovitev takega zavoda ter določil začasni akcijski kapital pet milijonov kron. Posamezne delnice stanejo K 1000. To podjetje bode osnovano na najširši podlagi, Da je za tako podjetje vsestransko zanimanje, je dokaz, ker se je kar prvi dan že podpisalo zelo mnogo delnic. Da torej zavod lahko začne v najkrajšem času delovati, je potrebno, da se priglasi kolikor mo- Ponudim po ugodnih cenah: Sunligt milo, kisovo kislino, cikorijo, kolinsko in drugo v zavitkih in prosto v večjih množinah Ulil S Medim trgovina s Špecerijskim blagom. Ljubljana, Jurčičev trg 1. 3, 4-1 % B j TONE MALGAJ : stavbeni, pohištveni pleskar in ličar 16,52-t LJUBLJANA, Kolodvorsko ulica 6. Zajamčeno predvojno blago-za portale in prodajalne. ■ v n: B. / I in ekstrakte za umetne soke nudi po najnižjih dnevnih cenah tvrdka Srečko Potnik, Ijubljana Metelkova ulica št. 13. Staro železo lito, kovaško in dele starih železnih strojev, kupuje v vsej Jugoslaviji po najvišjih cenah Franc Stupica v Ljubljani Gosposvetska (Marije Terezije) cesta it. 1. 18, 4-1 d d d d 17, 24-1 Fr. Gosposvetska cesta 1 priporoča svojo zalogo železnine, poljedelskih strojev in železnih blagajn na debelo. n d Coloniale Ljubljana. 55, 52-1 2 : s £ju6fjansRa Rarfonažna tovarna in papirna industrija O.'Bonač sin £ju6tjana priporoča svoje izdefče: vsevrsfne Rarfonaže, em6ataže za teRarne, razpredefniRe (Brief~ ordner) za pisma,, fepenRe vsefj vrst. Oferti 6rezpfačno na razpofago. Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge : srbske domače ročne industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19, 10-1 AAAAAAA / Veletrgovina s i KAVO i po 60 K za kg dokler traja zaloga. - Odjem najmanj eno vrečo, do 10 vreč, večje množine ceneje, oddaja ) A. Šarabon \ v Ljubljani { m \ priporoma / £ Špecerijsko blago ) y raznovrstno žganj« \ \ moko / f* in deželne pridelke ^ \ / y raznovrstno rudninsko \ 22, 10-1 vodo. / / Lastna praZarna za kavo \ \ In mlin za dišava / / z olektrUnim obratom. \ 5^, 3 1 1*^ Ceniki na razpolago. JOS. ZIDAR, LJUBLJANA. Ovwvsa/ Ueležsanjarnn v Ljubljani M. Rosner & Co. T naslednik 51, 10-1 VIKTOR MEDEN prodaja fino pristno blago lastnega izdelka: slivovlco, brinjem, sadjevec, rum, honiah in razne likerje po nnlnlžllh cenah. • • • Kupuje sadje vseh vrst pripravno za kuhanje žganja. Telefon 71. Telefon 71. 5 E VER. LJueynnqKOLaEJ Tapetniška delavnica Oprava za pisarne registrature, pisalne mize, fotelji v lepi izberi. Vabimo na ogledi Kupujem po najvišjih cenah in v vsaki množini: brinjevo olje, suhe gobe, fižol, laneno seme, sploh vse deželne in gozdne pridelke. Prodajam najcenejše: vžigalice, sveče, kavo, olje, riž, milo, rum in pristno slivovko. — Izvrstna stara vina, špirit, bencin in razno kolonijalno blago. 57, 3-1 ZET- Sire, IKIra.xi.j- Domača tvrdka Fran Lukič Ljubljana Pred Škofijo štev. 19. priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke 7,3-1 in deklice. veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba! 2, 50-1 (gr Kupujem vedno in v vsaki množini po najvišjih cenah Schneider & Verovšek trgovina z železnino, orodjem /I1*16 n,6’ in stroji 13-1 in druge deželne pridelke. Ljubljana, Dunajska cesta 16 priporoča svojo bogato zalogo Vsakovrstne železnine, kuhinjske oprave, strojev za poljedelstvo -—- -~r.^ in obrt. K Nudim najnižje: kavo, olje, riž, sveče, vžigalice, moko, pravo slivovko, rum ter raznovrstno drugo blago. 56, 3-1 M. RANT, KRANJ. H ■■ ■■ ■■ Si ■■ :: :s ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■a ■■ ■■ H ii ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Underwood najboljši amerikanski pisalni stroj sedanjosti. Opalograph razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom neizrabljive steklene plošče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: The Rex Co. Liubliana. Moderno vrejena popravilnica vseh pisalnih strojev •& ■■ ■■ ■■ r. z. z 0. z. Bethovnova ul. 10 v poslopju Trgovske zbornice. Telefon št. 464. - Prodaja razno kolonijalno in železninsko blago po najnižjih cenah. Gospodje trgovci, ki še niste člani te zadruge, podpirajte svojo gospodarsko organizacijo s tem, da pristopite tempreje kot člani. 53,3-1 GA k Mejač, Liliji, Prešernova ulica št. 9. Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Blago za obleke in plašče. Konfekcija za dame to, 3—1 V / ■■ ■■ ■■ ■■ SI ■■ ■■ ■■ ■■ ■ ■ s: ■■ ■■ ■■ ■■ H ■ ■ ■ ■ :: ■■ 15, 20—1 :: ■■ ■■ ■■ if ■■ ■■ K Ljubljana, Selenburgova ulica št.1. Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Kapital 10,000.000 K. - Rezerve oRroi 2,500.000 K. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Denarne vloge. — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. — Eskompt menic, akreditivi. — Borza. Brzojavni naslov: Eskomptna. Interurb.tel.II146. 50, 20-1 goče trgovcev iz Sp. Štajerske, Koroške in Prekmurja, kateri bodo potem tudi gladkim potom dobili potrebno blago. Zato vabimo vsakega posameznega trgovca, naj se nemudoma priglasi ter ob jednem prijavi, koliko delnic d 1000 kron želi. Do končne ustanovitve tega zavoda sprejema vse dopise »Trgovski gremij« v Mariboru. 'Nabava različnega materijala za vojaško upravo. Artilerijsko tehnično odelenje v Beogradu razpisuje nabavo različnih potrebščin kakor konsistentne masti, vazelina, valvelina, glicerina, parafina, ribje masti, tera, kolofonije, loja, surove vazeline, pločevine, bukovih dog za sode, konjskih žebljev, kolesarskega, mizarskega, sedlarskega, puškarskega in drugega orodja, raznih usnjatih potrebščin za opravo vojske itd. t Ponudbe je poslati artilerijskemu tehničnemu odeljenju najkasneje do 15. avgusta t. I. Nabavni razpis, vsebujoč natančnejše podatke in pogoje je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpo-gied. Zakup guberjevega vrelca pri Srebrnici. Deželna vlada za Bosno in Hercegovino bo dala za dobo 10 let guberjev vrelec pri Srebrnici za izkoriščanje v zakup. Ponudbe je poslati do 20. avgusta t, l. »Rudarskemu odseku deželne vlade« v Sarajevu. Razglas, vsebujoč natančne pogoje, je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Razno. Verižniki so bili zadnje čase v jako hudih stiskah, pa ne zaradi veri-žniškega urada, kateri takih itak ne vidi in ne najde, pač pa nadleguje le pdprte trgovine, nego je verižnikom delalo velike skrbi padanje tujih valut in vsled tega grozeče izgube na blagu. Začeli so ponujati na žive in mrtve blago in ob enem srt preklinjali našo revno Jugoslavijo. Če bi ubijala kletev, tedaj bi morala sedaj naša Jugoslavija izginiti iz tega pregrešnega sveta. Ali zadnje dni so se zopet nekoliko zjasnili temni obrazi teh delamržnežev, ker ministrska kriza je omajala kurze našega denarja in s tem se manjša tudi nevarnost izgube. Tudi tihotapci upajo zopet na lepe čase. Mi pa upamo, da bo naše politikujoče stran-karje v Beogradu srečala pamet in bodo sestavili vlado in s tem podprli naš denar. Ne kupujte od Italijanov. Te dni so zopet začeli divjati po tržaški cesti italijanski vojni avtomobili, s katerimi dovažajo razni tržaški »trgovci« italijansko blago za drag denar. Opozarjamo naše trgovce, da imajo mnogokrat opraviti z jako temnimi elementi/ da je med temi tržaškimi »trgovci« mnogo sumljivih ljudi, kateri so nam še iz Trsta znani. Dobijo se vmes najzagri-zenejši »fašisti«, ki se pri nas sladkajo in dobrikajo, spodaj pa pobijajo naše ljudi. Drugi so zopet taki, ki le veri-žijo in se pred vojno niso pečali z manufakturo in tedaj tudi nimajo pojma o tem blagu. Ne dajte se zavajati in slepiti. Ako že morate kupovati italijansko blago, tedaj ga kupujte od res -naših ljudi ne pa od »Tudislovencev«. Pojasnila radevolje daje naše uredništvo. Čudimo se le, da ti ljudje tako svobodno tržijo in navijajo pri nas in da razni detektivi, ki tako marljivo vohajo po naših trgovinah, ne vidijo teh navi-jalcev, čeravno pred detektivskimi nosovi delajo dobičkanosne kupčije. Jugoslovanska matica. Antanta, 1 -4—» C/J TD O ‘So _o 03 N n C O) c3 C_) ” >o c3 O >N g; > ^ cu ju > O o -h T3 2 M E D D a 03 n J*. (0 o* N O T3 Vi C/J cu c_> u c ca >/i E c > _o CU C C T3 03 C3 TO C C cu 1/3 m ca XA c 7 o s 0) ^ — x> 0) m I- aaaaaaaaGaaaaan Worsche. Maribor T Naj večja organizacija ielazninsk« stroke v Jugoslaviji Meletrgovina z železnino D.Rokusct,Celle . (Obstoj tvrdke 120 let.) Ime vedno v zalogi vse potrebščine za stavbeno obrt, rokodelstvo, gospodinjstvo, poljedelstvo, Industrijo. M. TIČAR Ljubljana. Veletrgovina papirja in raz- glednic. — Vse potrebščine za = urade in šole. - :: Najfinejša :: galanterija. 54, 3*—1 wimwimwwwwwwNwwwww Veletrgovina manufakturnega blaga Hedžet & Koritnik Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 4. Telefon interurban št. 75. 11, 50-1 Dobiva ponajveč iz Anglije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago. Točna postrežba! Nizke cene! Franjo Zebal Rudnik—Ljubljana Dolenjska cesta. Telefon interurb. št. 430. Trgovina z mešanim blagom, železnino in deielnlml pridelki na drobno in debelo. 12, 4-1 arva za obleko, prava anilinska, zanesljivo dobra, črna in modra, se zopet dobi: „Mohr“ prve vrste, 100 zavitkov. 120 K. Razpošilja se vsaka množina po pošti ter se pridenejog slovenska navodila. ' Karol Lolbner, Celje. Modna in športna trgovina P. MAGDIČ v Ljubljani nasproti glavne pošte. Priporoča za gospode: Klobuke Perilo Kravate Telovnike Dežnike Turistovske predmete za dame: Hišne halje, bluze, svilene obleke, eta-min obleke, vrhnja krila, spodnja krila, predpasnike,perilo, moderce, rokavice, svilo in vsake vrste nakitne predmete. V zalogi vedno zadnje novosti 1 49, 3-1 Anton Tonejc in dms l£ari1oor, TvLgroeleuTrije, trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki na debelo. Brzojavi: Tonejc Maribor. — Telefon št. 68. — Čekovni račun št. 11.668. Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru. UVOZ. IZVOZ. izvoz Tiirc. Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske nla.če izdeluje in razpošilja najceneje izaelovalnica *. perila R. Minki, Celje. Naročite vzorčni zavoj 12 komadov, o Izdelava zelo natanlna I Cene posebno tizkel < Veletrgovina s špecerijo in deželnimi ter gozdnimi pridelki ANT. KOLENC, CELJE Kralja Petra cesta št. 22. _______________________ 46,20—1 JL BALKAN v »Trgovskem Listu" imajo j največji u$peh. /,t -tf } ■ ' ■' '• v ... T, delniška družba za mednarodne transporte. Brzojavni nas|^y;: Balkansped. 6,52-1 . - ------- - - - - - - Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. Speflicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. ZacarlnJenJa in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vse strani. Prvo ljubljansko lavno skladišče spojeno s tirom južne železnice. Naj večje domače špedicijsko podjetje v Jugoslaviji. ===== ALPm elektrotehnično velepodjetje JANKO POGAČAR Centrala: Ljubljana Podružnice: Beograd Kranj Osijek Na zalogi včs instalacijski materijal /' po najnižjih cenah l Osevoltne žarnice dobavne!