Leto LXVK
Poštnina plačana ▼ gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 8. novembra 1939
Slev. 256 i
Jena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi al.6/Ul


VENEC
Telefoni erednlštva la oprave: 404)1, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznike
Čekovni rečen Ljubljana itevilka 10.650 is 10.349 sa inserate.
Uprave: Kopitarjeva ulica številka 6,
Kaznovana
nedoslednost
V zadnjih letih mnogo upoštevani holandski kulturni zgodovinar Huizinga piše v enem svojih novejših spisov, da bi moral biti človek strašno črnogled glede bodočnosti naše Evrope, ko bi motril le tako imenovano uradno politiko posameznih držav. Uradna politika vodilnih državnikov jo je tako temeljito zavozila, da so imeli razni črnogledi preroki že pred desetletji popolnoma prav, če so napovedovali, kakor Jakob Burckhardt ali Nietzsche, dobo, ko bo evropski človek — zaradi blaznega stremljenja držav po moči in oblasti — zapadel v popolno suženjstvo in odvisnost od državne vsemogočnosti. Posledice brezbožne kulture bodo za narode vedno hujše. V našem času, tako pravi omenjeni krščanski mislec, zaenkrat najbolj čutimo zmedenost neznosnega duhovnega stanja v katerem živimo. Ta negotovost nas tlači še mnogo bolj kakor pa težke gospodarske in politične razmere. Človeku se zdi, kakor da nam vodilni državniki ustvarjajo organiziran in tehniziran kaos. Morali bi obupati, pravi Huizinga, ko ne bi imeli zaupanja v prirodno pamet in nagon preprostega človeka, ki še korenini v zdravem naravnem in nadnaravnem svetu in nam vsem in celi Evropi s svojim tihim in pozitivnim delom pripravlja lepše dni na svetu.
Torej bi tudi tukaj mogli reči s sv. pismom, da je bilo razodeto malim in preprostim, kar je ostalo prikrito učenim in modrim! Vzemimo samo en primer! Kolika zbeganost po Evropi zaradi najnovejšega pohoda boljševizma proti zapadu! Vdrl je na Poljsko, stoji na meji Nemčije, ustoličil se je na Karpatih na meji Madžarske, ki še ni pozabila krvavih dni Bele Kuna; ogroža Osrednjo Evropo, Podonavje in Balkan. Pod svojo posredno oblast je spravil baltske države, ki so morale pristati na vazalno razmerje in že steguje svoje roke po Finski in Švedski... Njegova lažnjiva »nevtralnost« mu kaj dobro služi, da se drži izven krvavega me-teža do tistega ugodnega trenutka, ko bo po Leninovih navodilih smatral, da so vojujoče države že toliko izčrpane, da more poizkusiti s svojo rdečo svetovno revolucijo.	i •
Toda odkod naenkrat tako velika nevarnost? Če bi hoteli biti nagajivi, bi morali reči, da si je ta grozeči bič Evropa sama spletla. Maščuje se velika zaupljivost, pa tudi brezobzirna gospodarska sebičnost evropskih velesil. Ni bil vedno čas, ko bi se evropske države zgražale nad boljševiki. Čim se je pokazala mogočnost dobrih kupčij s Sovjetijo, že so pozabile grozodejstva krvave boljševiške revolucije, po kateri so Lenin in sodrugi prišli na oblast. Kar hitro je bila pozabljena smrtna tragedija milijonov in milijonov nedolžnih ljudi. Ob prividu gospodarskega dobička je ena država za drugo hitela, da naveže diplomatske in gospodarske stike z boljševiki. Ameriški, nemški, angleški in francoski inženirji in gospodarski strokovnjaki so kar tekmovali med seboj, kako bi prej obnovili sovjetsko gospodarstvo in zlasti industrijo. V celih transportih so prihajali, da stopijo na mesto tistih, ki so jih boljševiki pomorili. Z r. njimi pa so prihajali stroji in krediti, brez katerih bi Sovjeti nikoli ne mogli obnoviti dežele. Brez gospodarske in tehnične pomoči ostalega sveta bi se boljševiki niti ne mogli vzdržati. Tako pa so lahko postavili mogočno vojno industrijo, oborožili so rdečo armado, ki je »orodje svetovne revolucije«, kakor so boljševiki vedno popolnoma odkrito priznavali.
A ne samo to: Komunistični zaupniki, njihovi agitatorji in celo njihova stranka je dolgo bila tolerirana po nacionalnih evropskih državah, čeprav je že iz njene ideologije bilo pričakovati, da bo ob prvi ugodni priliki izdala sleherne nacionalne interese. Najzgovornejši zgled je Francija, kjer so komunisti postali celo krilo vladajočega režima. Njihova ljudsko frontaška agitacija je bila tako polna zlaganih patriotičnih fraz, da so se vodilnim politikom odprle oči šele, ko je Francija stopila v vojno in so komunisti naenkrat odkrito prešli v tabor sovražnikov države. Zapadne demokracije pa so napravile še druge grehe. Na široko so odprle boljševikom velike mednarodne ustanove kakor Zvezo narodov, namenjeno vzdrževanju mednarodnega miru, kjer so se skupaj vsedli z največjimi zatiralci človeških pravic in svoboščin! Socialisti so v svojem tisku in praktično mnogokje branili komunizem, pa čeprav so boljševiki v Sovjetiji njihove somišljenike iztrebili z ognjem in mečem. Razne masonske humanitarne in »človekoljubne« ustanove so se pulile za sodelovanje sovjetskih zastopstev, pa čeprav jim ni bilo neznano, da vlada v Sovjetiji najhujši teror in da je ljudstvo brez vsake kulturne, politične in verske svobode. Končno so tudi v španski državljanski vojni bile zapadne velesile in tudi Amerika bolj na strani španske ljudske fronte kakor pa Franca in so skoraj do zadnjega podpirale moskovsko gardo v državljanski vojni.
A danes se čudijo, so ogorčeni in se vznemirjajo, potem ko je le malo manjkalo, da niso znova sklenili političnega in vojaškega zavezništva z isto Sovjetijo! V resnici pa so najbrž imeli le srečo, da niso oni bili tisti, ki je odprl boljševizmu znova vrata v Evropo, kar se čuti že v okrepljeni kcmunistični delavnosti po gotovih predelih Evrope.
Tudi v politiki je treba imeti neka nravna
Lord Haljfax o vojnih ciljih
»Borimo se za svobodo, za mir v bodočnosti in za popravo krivic« Glasilo ministra Edena bolj jasno navaja vojne cilje
London, 7. nov. t. Nocoj je imel zunanji minister lord H a 1 i f a x govor po radiu. Govor je bil namenjen angleškim dotninionom in kolonijam in so ga prenašale vse angleške radijske postaje. Zunanji minister je hotel odgovoriti na vprašanje, kakšne namene zasleduje Anglija v sedanji vojni, V svojem govoru je med drugim dejal:
»Glavni cilji Velike Britanije eo naslednji:
1.	Ustvariti želimo nov svet, s katerega bi izginili oboroženi spopadi.
2.	Sodelovanje vseh narodov na podlagi ljudske enakopravnosti, samospoštovanja in medsebojne strpnosti.
3.	Poiskati sredstva, s pomočjo katerih bi se spravile v sklad potrebe, ki so jih povzročile spremembe ob prepričanju, da splošni mir more biti ohranjen in ne more biti vzpostavljen z grobo silo.«
»Borimo se za obrambo svobode. Borimo se za to, da bi imeli mir. Sprejeli smo poziv na borba Sprejeli napad na svojo lastno varnost kakor tudi na varnost drugih narodov. Branimo pravice vseh narodov, pravice do mirnega samobitnega življenja. To je moj odgovor na vprašanje, kakšne namene zasledujemo v sedanji vojni. Naša borba velja vzvišenemu cilju, da nadomestimo surovo silo in surovo nasilje postavi, ki naj postane edina razsodnica med narodi Borimo se proti kršenju danih obveznosti in proti teptanju dane besede,«
»Naučili smo se in vemo, da v Evropi ne bo prej možnosti za delo v miru, dokler Nemčija ne bo razumela, da obnovitve napadov ne bomo več prenašali Naša naloga in naia skrb morata torej biti ne samo, da za vso bodočnost preprečimo, da bi se takšni napadi, kot jih je Nemčija zagrešila v preteklosti, ie ponavljali, ampak tudi, da v kolikor nam bo to mogoče, popravimo krivice, ki jih je Nemčija storila zaporedno svojim malim sosedom. NaS sklep mora biti tem bolj odločen, ker nam je znano, kako huda pre-
ljudi.«
trpijo ljudje v Nemčiji po krivdi brezvestnih
»Angleži se ne vmešavamo v razmere pri tujih narodih, pod pogojem seveda, da se tudi oni ne vmešavajo v naše, toda kadar v okviru mednarodnih odnošajev vidimo, da v Nemčiji odrekajo najbolj pri-proste človečanske pravice, možem in ženam enako, potem postane takšen napad nekaj, kar globoko zadene vest vsega človeštva. Borimo se zatorej zato, da U med ljudmi vladala postava, postava tudi med člo-veikimi občestvi.«
Lord Haliiax navaja svoj govor v Chathamhouse in pravi, »da je bilo njegovo upanje, ki ga je takrat izrazil, da bo mogoče sednjo vojno na častni način preprečiti, propadlo. Ko stojimo sedaj pred hudimi stvarmi, nimamo mnogo potov na izbiro. Samo dve izbiri imamo: ali da izzivanje sprejmemo in se mu upremo, aH pa da gremo na kolena pred njim. Slednfe pa je nečastno. Globoko v svoji vesti čutim, da bi bilo sedanjo vojno mogoče preprečiti, toda z one-čaičenjem samih sebe. Naf ostaneta sedaj nečastnost in blaznost na vesti onega, ki je napadel. Nečastno postopanje nemške vlade je sedai odkrito pred vsem svetom.«
Edenovo glasilo:
»L. 1940 bodo končani vsi računi« — »Spomniti se moramo proroških besed maršala Focha«
London, 7. novembra. AA. Havas: Urednik lista »Yorkshire Post« (ki je glasilo ministra Edena) v svojem članku, v katerem razpravlja o vojaškem položaju, poudarja namen zaveznikov, da zlomijo sovražni odpor v najkrajšem času in z najmanjšim številom ljudi, materiala in s čim manjšimi denarnimi žrtvami. Glede Nemcev pravi, da so opustili misel na
bliskovito vojno. General G a m e 11 n rajši čaka v začetku, ker zanj čas ni tako važen, čeprav je bistveni činitelj za njegovega nasprotnika. Angleško »tali iče obstoji v tem, da bo vsako odlašanje z nemške strani pomagalo zaveznikom za uspešno vojskovanje.« Mi smo mobilizirali vse britansko cesarstvo in nekateri vojaški oddelki morajo napraviti pot 1200 morskih milj. Če med tem časom sovražnik izvede napad, ga lahko vzdržimo in morda celo prenesemo vojskovanje na njegova lastna tla. Toda leta 1940 bodo končani vsi računi ne samo z zavezniškimi vojskami, pač pa tudi z vojsko britanske skupnosti.
Sotrudnik velikega konservativnega glasila iz province pa vendar vidi samo en logičen konec, pohod na Berlin in sestavo demokratične vlade v NemčijL »Ne smemo se ustaviti ob Renu« — pravi omenjeni časnikar,« — pač pa se moramo spomniti proroških besedi maršala Focha: »Če ne boste šli nad Berlin, vas bodo Nemci izigrali.« To se pravi, treba je videti bodočnost vnaprej.«
Španski general Quieppo de Liano prepričan o zmagi Nemčije
Buenos Aires, 7. novembra. AA. DNB: List »Prenza« objavlja razgovor svojega urednika s španskim generalom Queippode L1 a n o m. General je v tem razgovoru izrazil prepričanje, da je zmaga Nemčije gotova brez ozira na to, koliko časa bo vojna trajala. Nemčija je tudi na gospodarskem področju prav tako kot na vojnem popolnoma pripravljena za vsak primer. Nemške letalske sile so dvakrat močnejše od angleških in francoskih skupaj, kar se bo občutilo v najkrajšem času. Razen tega ima Nemčija dovolj zalog bencina. Pogodba z Rusijo je zagotovila preskrbo Nemčije z življenjskimi potrebščinami in surovinami v največjem obsegu.
Poziv k miru iz Nizozemske
Belgijski kralj in nizozemska kraljica se ponujata Angliji, Franciji in Nemčiji kot posredovalca za mir
Haag, 7. nov. {. Izšlo je uradno poročilo, ki pravi, da je prišel snoči belgijski kralj Leopold na obisk k nizozemski kraljici Vi-1 je mini. Belgijskega vladarja na potovanju spremlja zun. minister Belgije Spaak. Vladar je imel prvi razgovor z nizozemsko kraljico že
spremlja zun. minister Belgije Spaak. Vladar je imel prvi razgovor z nizozemsko kraljico že snoči, davi pa so se razgovori nadaljevali.
vsemi sosednimi državami in smo pripravljeni, da ponudimo svoje dobrohotno posredovanje. Ako je ta naša dobra volja sprejeta na znanje, potem smo z vsemi razpoložljivimi sredstvi na razpolago, da posredujemo vsake predloge, ki bi jih ho-
tel! predložiti, ter v prijateljskem duhu olajšati, da se ugotove sprejemljivi temelji za sporazum. Prepričani smo, da je naša dolžnost, da to nalogo izpolnimo za dobrobit naših narodov in v korist vsegn sveta. Upamo, da bo naša ponudba sprejeta in da bo s tem storjen prvi korak za ustanovitev trajnega miru.« Podpisana sta kraljica Viljemina in kralj Leopold.
Uradno poročilo pristavlja, da sta oba vladarja sklenila odposlati te brzojavke na svojem prvem sestanku snoči, ki je trajal do 2. ure zjutraj. Ta skupna pobuda obeh vladarjev je nov dokaz za vzajemnost, ki vlada med obema državama.
Tako snoči, kakor davi sta razgovorom priso-stovala belgijski in nizozemski zunanji minister. Službeno poročilo izrecno zanika,
da obisk belgijskega kralja ni v nikaki zvezi z načrti o sklenitvi vojaške zveze med Belgijo in Nizozemsko, niti v najmanjši zvezi s kakšnim morebitnim mirovnim posredovanjem med Nemčijo ter Francijo in Anglijo.
Kralj Leopold in kraljica Viljemina sta izkoristila sestanek, da sta se pogovorila o mnogih vprašanjih, ki v očigled sedanje vojne enako zanimata obe državi, ki želita ohraniti strogo nevtralnost ter morata podvzeti nekatere varnostne ukrepe, da ne bi kdo njune nevtralnosti ogrožal.
Danes popoldne sta kralj Leopold in njegov zun. minister Spaak zapustila Haag. Prebivalstvo jima je priredilo prisrčno slovo.
Popoldne je zunanje ministrstvo nizozemske vlade objavilo brzojavke, ki sta jih nizozemska kraljica in belgijski kralj sklenila poslati vojskujočim se državam. Brzojavke, ki so bile poslane Nemčiji, Franciji in Angliji so sestavljene, kakor tudi uradno poročilo nizozemske vlade, v treh jezikih: v nemščini, francoščini in argleščini in se glase:
»V tej uri, polni zaskrbljenosti za ves svet in preden ne izbruhne vojna na zahodu Evrope v vsej svoji strahoti, smo prepričani, da je naša dolžnost, da še enkrat dvignemo svoj glas. Pred nekaj časa so vojskujoče se države izjavile, da bi ne odklonile proučevanje pametnih in dobro utemeljenih predlogov za mirovno pogajanja. Imamo vtis, da jim je v sedanjem trenutku težavno, da bi mogli dobiti med seboj prave stike in izraziti svoja stališča z večjo jasnostjo. Kot vladarji dveh nevtralnih držav imamo dobre odnošaje z
Moskva je že začela
Vorošilov hvali pogodbo z Nemčijo -Kominterna pošilja proglas na ves svet
Proglas kominterne
Moskva, 7. novembra, t Vrhovni odbor Kominterne je izdal proglas na »proletarce vsega sveta«. V tem proglasu jim tolmači, da je sedanja vojna vojna za premoč na svetu. Za premoč se borijo Anglija, Francija, Nemčija, Amerika in Japonska. Gre za vojno kapitalističnih imperijev. Sovjetska Rusije se je ne bo udeležili Kominterna poziva svoje pristaše, naj s primernimi nastopi prepreči, da bi trgovci z orožjem služili denar iz krvi siromašnih in tlačenih. Naj prepreči, da bi kapitalistične države dosegle svoje cilje.
V Moskvi je med inozemskimi diplomati proglas
Moskva, 7. novembra. AA. Agencija Tass porodi Danes dopoldne ob 10 se je začela o priliki 22-letnice oktobrske revolucije vojačka parada. Na tribuni so bili ob Ljeninovem muzeju Stalin, Molotov, Kaganovič, maršal Vorosilov in nekaj drugih, na onih
tribunah, ki so bile postavljene ob Kremlju, pa so gledali parado narodni poslanci, med njim; tudi zastopniki zahodne Bele Rusije in Zahodne Ukrajine.
Člani diplomatskega zbora in tuji vojaški zastopniki so bili na posebni tribuni.
Vorosilov
Po končani paradi je imel maršal Vorošilov na vojake in delavce govor, v katerem je razložil mednaroden položaj. Nato je govoril o vojaški moči sovjetske vojske Po njegovem govoru so vse čete, ki so se udeležile parade, defilirale pred Leninovim mavzolejem. Posebno močan vtis so naredili na gledalce motorizirani oddelki.
Maršal Vorošilov je izdal dnevni ukaz vojski, v katerem pravi, da so pogodbe, ki jih je Sovjetska Rusija sklenila z baltiškimi državami, skrajna podlaga za mir. Govoreč o pogodbi, ki je bila sklenjena med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, je Vorošilov rekel, da je bila ta pogodba sklenjena v korist obeh narodov, v korist dveh največjih držav v Evropi. Končno poudarja velik pomen te pogodbe fn pravi, da bo vplivala na mednarodni položaj. Podoben dnevni ukaz je izdal tudi poveljnik sovietske mornarice. (DNB.)
načela ali vsaj dober okus. Evropska diplomacija je pokazala, da tega dobrega okusa nima vedno, ko že itak davno vemo, da je brez nravnih načel. Značilno pa je, da zdrav ljudski okus političnih akrobacij svojih vodilnih politikov ni odobraval in jih ni hotel razumeti. Breznačelnost državne politike je neštetokrat tudi Cerkev obsodila. Trenutnim političnim konjunkturam se tudi niso prepustili idealni kulturni borci po vseh državah, ki v nobeni dobi in v nobeni politični kombinaciji niso prenehali opozarjati na nevarnost, ki preti Evropi od razkrojevalnega, brezbožnega boljše-
vizma. Njih načela, pa tudi zdrava naravna pamet, o kateri govori holandski filozof, jim je nagonsko narekovala edino pravilno stališče.
Vendar pa bi se motili, ko bi mislili, da je zdaj končno pravo naziranje že vse povsod prodrlo. Zarota molka v socialističnem in liberalnem tisku pri nas in drugod po svetu spričo nečloveških grozovitosti, ki se dogajajo na okupiranem ozemlju Poljske dokazuje, da popolno streznjenje še ni prišlo in da še ni blizu čas, ko bi nravna, obče veljavna človeška načela ali vsaj zdrav okus praznoval svojo dokončno zmago.	Drin
pravijo, da
je sedaj, ko je komaj eno leto stari pakt proti Kominterni mrtev, Stalin takoj poklical na svetlo Kominterno ter jo poslal ven t svet ▼ boj za svetovno revolucijo.
„Molotov * humorist prvega reda"
Lontlon, 7. novembra. AA. Havas: Današnji britanski listi komentirajo včerajšnji govor Molotova. Namigavanja sovjetskega zunanjega komisarja glede francoskih in britanskih vojnih ciljev ne zbujajo jeze v britanski javnosti, ampak samo ironijo. »Daily Te-legraph« pravi, da je Molotov humorist prve vrste m da so primeri, s katerimi je orisal mednarodni položaj, vredni Bernarda Shawa. Točno je, da imperializem in kapitalizem ne moreta pokazati ničesar, kar bi bilo podobno tistemu, kar imenuje Molotov »pro-letarski intemacionalizem«, pravi list. toda v tem in-ternacionalizmu ni ničesar, kar bi bilo s stališča mirovne politike tvorno.
Zagrebška vremenska napoved: Nespremenljivo.
Zemunska vremenska napoved: Lepo vreme
po vsej držnvi Pn veliki večini jasno. Zjutraj megla v dolinah in kotlinah. Podnevi toplo, noči pa hladne, posebno v severnih krajih.
Radikalna stranka
V	nedeljo «o se »brali v Novem Sadu zaupniki fiarodne radikalne stranke obeh kril, pristaši glavnega odbora in dr. Lazarja Markoviča, ter so po govoru dr. Mirka Kosiča sklenili, da se morajo vsi radikali v Vojvodini združiti. — V Sabcu pa je imel svoje zborovanje minister dr. Lazar Markovič ter tajnik glavnega odbora stranke Jovan Petko-vič, Po govorih obeh je bila sklenjena resolucija, ki daje prav dr. Lazarju Markoviču ter pozdravlja sporazum, ki so radikali v njem udeleženi, izraža pa potrebo, da se vsi radikali za bližnje volitve združijo.
Izjava dr. Lazarja Markoviča
V	Šabcu je minister pravde dr. Lazar Markovič v svojem govoru tudi tole povedal: »Volitve bodo poprej, kakor pa mnogi mislijo. Povem vam, da obžalujem, ker morda naša radikalna stranka ni pripravljena na te volitve. Med tem ko 60 hrvatske, slovenske in muslimanske množice enotne ter nastopajo kakor en mož, pa mi Srbi kritiziramo' sporazum in smo med seboj razcepljeni ter nepripravljeni. Ti veliki politični interesi naše države in 6tranke nalagajo, naj se naš narod organizira v močne stranke in da je narodni radikalni tabor enoten. Zakaj, tudi radikalna stranka bo, kakor V6e druge, poklicana, da pove 6vojo besedo o ureditvi države ter o sporazumu.
Politična pravda v Sarajevu
Preteklo soboto je bila — kakor beremo v hrvatskih listih — pred sarajevskim okrajnim sodiščem kazenska obravnava zoper župnika Božidara Bralo, trgovca Petra Jurišiča in upokojenega učitelja Jakoba Barbariča. Tožil jih je sedanji finančni minister bosanski voditelj HSS dr. Juraj Šutej zaradi žaljenja časti. Župnik Bralo je tožen, ker je govoril o dr. Šu-teju letošnjega marca, češ da je dr. Šutej v Splitu komaj ušel batinam, da je dr. Maček hud na dr. šu-teja, ker ga je zapeljal v pogajanja z združeno opozicijo, ki niso bila uspešna. Dalje toži dr. Šutej vse tri, ker so govorili, češ da je dr. Šutej kriv, ker so bili takrat v Sarajevu zaprti nekateri hrvatski mladinci ter da je dr. Šutej povzročil, da je sarajevska policija prepovedala v Sarajevu predavanje hrvatskemu pisatelju dr. Budaku. Dalje so toženi govorili, da je dr. Šutej takrat potoval v Švico, pa ne po političnih opravkih. Trgovec Peter Jurišič je bil tožen zgolj zaradi svojega govorjenja v zvezi s predavanjem dr. Budaka. Pri obravnavi je ministrov zastopnik Šute-jev sin, odvetnik dr. Zdravko Šutej, umaknil tožbo zoper Jurišiča. Nato sta župnik Bralo in učitelj Bar-barič ministru dT. Šuteju ponudila poravnavo, ki pa je njegove zastopnik ni hotel sprejeti. Nato je sodnk odločil, da ustavlja kazensko preganjanje vseh treh, ker je tožitelj umaknil tožbo zoper enega. Dr. Šutej ee je pritožil.
Demonstracija na Trumbičevem grobu
»Hrvatski jjlasnik« poroča, kako so na dan Vseh svetnikov Hrvati v Splitu počastili Trumbičev grob, ko je društvo »Tomislav« položilo na grob venec, predsednik tega društva g. Čulič pa je spregovoril nekaj besed o Trumbiču,. njegpvem značaju, njegovem delu kot politik in borec. Potem list nadaljuje: »Ko je društvo izvršilo svoje dejanje pijetete ter se hotelo odstraniti, je pristopil h grobu g. dr. Edo G. Bulat, odvetnik, ter je »v imenu nekakih hrvatskih nacionalistov« imel govor, ki je bil neokusna demonstracija kakor pa izraz spoštovanja velikemu in zaslužnemu Hrvatu. V srvojem nagrobnem govoru je g. dr. Edo G. Bulat skušal dr. Antona Trumbiča pokazati kot nasprotje dr. Vladku Mačku, politiko dr. Trumbiča pa kot nasprotje politiki hrvatskega narodnega vodstva. Odkrit napad na dr. Mačka in hrvatsko narodno vodstvo na svežem grobu dr. Trumbiča je žalitev za svetlo osebnost velikega rajnika, ki je do zadnjega diha svojega življenja 06tal zvest in požrtvovalen vojak v vrstah hrvatskega narodnega boja ter je umrl kot član hrvatskega narodnega vodstva, odkrit in iskren pristaš HSS.«
Socialistična stranka
Dr. Živko Topalovič 6poroča belgrajskim listom, da je njen glavni odbor sklenil stranko poživiti ter znova začeli z delom. Na me6to umrlega prejšnjega predsednika socialistič. 6tranke dr. Ne-deljka Košanina je bil izvoljen za predsednika dr. Živko Topalovič. — V Irigu so socialisti preteklo nedeljo že imeli svoje zborovanje, ki je na njem govoril bivši socialistični poslanec profesor Nedelj-ko Divac.
JNS obsoja sporazum
Na zborovanju JNS v Požarevcu preteklo nedeljo je govoril tudi dr. Kojič, ki je sporazum takole obsodil: »Ni mogoče postaviti hrvatskega vprašanja, ne da bi bilo postavljeno tudi srbsko vprašanje. Sporazum Maček-Cvetkovič je začel ter poostril že započeti plemenski boj.«
Razmere v zagrebškem Merkurju
V Zagrebškem listu priobčuje »star Merkuraš« daljši članek, ki v njem razlaga težke notranje boje v zagrebškem Merkurju, ki trajajo že 10 let, Sedanja uprava je na zadnjem občnem zboru do. bila večino. Kakor pravi omenjeni zagrebški list. so v tej »akciji« zastopane vse mogoče frakcije od marksistov do plavih disidentov. Na skupščini se je pokazalo, da ima plava lista 2 delegata (hr. n.) večino v hrvatskih krajih, kar pa ni bilo dovolj. Nasprotniki so z glasovi delegatov iz nehrvatskih krajev zmagali in prišli v vodstvo. Predlog komisarja Suzorja, naj se Merkur razdeli, je dobil Merkurjevce razcepljene. Med tem ko je sedanja uprava Merkurja zoper delitev, je plava opozicija za delitev. Uprava Merkurja je vrgla geslo, da ima društvo težke obveznosti, ki jih že danes skoraj zmaguje. Ako bi se število članstva zmanjšalo, bi ne bilo več mogoče ustreči zahtevam. Opozicija pa brezpogojno zahteva razdelitev, da bo društvo z manjšim številom članstva in manjšim področjem lahko ustreglo vsem zahtevam. Plave Merkurjevce podpira tudi Hrvatska delavska zveza ter naine-ščetiska organizacija.«
Madžari snujejo svojo stranko
Bivši predsednik nekdanje madžarske stranke v Jugoslaviji dr. Nagy je v madžarskih listih objavil odprto pismo bivšemu senatorju Emeriku Va-radyju, ki velja za voditelja jugoslovanskih Madžarov. V tistem odprtem pismu dr. Nagy naglaša, da je nastopila potreba, ko morajo jugoslovanski Madžari razviti svoj madžarski prapor pod svojo stranko, katero naj ustanovi in vodi dr. Varady. Edini dr. Varady je poklican in zmožen, zbrati vse jugoslovanske Madžare v enotno stranko. Dr. Nagy poziva vse Madžare, naj se trdno oklenejo svoje stranke. Madžari v Jugoslaviji morejo postati politični činilec le, če bodo v svoji stranki enotno organizirani. Za dr. Nagyjem se je takoj oglasil somborski odvetnik dr. Leon Deak. lu ie to zamisel v članku podprl.
Preračun nar. skupščine bo izvrševal predsednik vlade
Na podlagi nove uredbe, ki bo veljala od 26. novembra f. I. do sestave novega skupščinskega predsedstva
Belgrad, 7. novembra, m. Na podlagi § 1 uredbe o spremembah veljavnih določil in o izdajanju novih z dne 16. septembra tega leta je ministrski svet pripravil uredbo o izvrševanju proračuna narodne skupščine. Po tej uredbi bodo z dnem, ko bo ta uredba stopila v veljavo, prenehale funkcije predsedniltva in vseh odborov narodne skupščine, ki )e bila razpušče-na s kraljevim ukazom z dne 26. avgusta tega leta. Do izvolitve predsedništva nove skupščine bo nared-bodajalec za vse osebne in materielne izdatke predsednik ministrskega sveta.
Ta bo lahko te funkcije prenesel na svoje po-
močnike odnosno na načelnike. Predsednik ministrskega sveta je pristojen za izdajanje vseh sklepov glede službenih odnosov 06ebja skupščine v smislu določil uredbe uradniškega zakona. Vsi računi skupščine za proračunsko leto 1939/40, za katere admini-stracijski odbor do dne, ko bo ta uredba stopila v veljavo, še ni predložil poročila v smislu S 128 zakona o poslovanju v skupščini, bo pregledala in likvidirala glavna kontrola po določilih zakona o glavni kontroli. Predsednik ministrskega sveta bo izdelal tudi vsa potrebna navodila za izvrševanje te uredbe, ki bo stopila v veljavo 26. novembra t. L
Poslanske volitve in preureditev države
Belgrajska »Politika« od 7. t. m. poroča: »V kabinetu min. predsednika je bila včeraj popoldne konferenca, ki so se je v imenu JltZ udeležili gg. Dragiša Cvetkovič, predsednik vlade, dr. Anton Korošec, predsednik senata, dr. Užafer Kulenovič, minister za gozdove in rudnike, Jevrem Tomič, minister za telesno vzgojo, ter Nikolu Beslič, prometni minister. Potem pa tir. Lazar Markovič, pravosodni minister, Božidar Maksimovič, prosvetni minister, dr. Mi-liajio Konstantinovič, minister brez listnice, ter dr. Milan Grol, šef zemljoradniške stranke. Na tej konferenci so nadaljevali obravnavo perečih političnih vprašanj, ki so jo načeli na prvi konferenci pretekli petek. Konferenca izdeluje stališče glede volitev in dalnje ureditve države.«
Na drugem mestu potem ta list obširneje poroča o notrunjih zadevali ter pravi: »Zadnje dni, zlusti pa v zvezi s konferencami v predsedstvu vlade, so oživeli pogovori o občinskih in poslanskih volitvah. Kakor smo že poročali, so v vladi obravnavali, po kakem vrstnem redu naj se izvrše volitve. Bili sta dve mnenji. Po enem mnenju naj bi najprej bile občinske volitve, ko bi se spremenil občinski zakon. Po novem občinskem zakonu naj bi bile volitve tajne, občinske samouprave pa razširjene. Po občinskih volitvah pa naj bi se razpisale volitve v narodno skupščino po novem volivnem zakonu. Drugo mnenje pa je bilo, da je najprej treba izvesti poslanske volitve, nato pa še občinske.
Tudi na včerajšnji konferenci v predsedstvu vlade so govorili o teh vprašanjih. Poprej je sain predsednik vlade g. Cvetkovič bil za to, naj bi najprej bile občinske volitve. To bi bilo bolj normalno, da bi od volitev v manjše enote nazadnje prešli na volitve v skupščino. Toda zoper to naziranje je razlog, ker je zaradi mednarodnega položaja potrebno najprej izvesti poslanske volitve, ki bi se potem pečala z reševanjem političnih vprašanj. Tudi predsednik- vlade je spremenil svoje stališče ter je tudi on za to, da se najprej izvedejo poslanske volitve. Ker torej v vladi in vladnih krogih vlada popolno soglasje o volitvah, je bil izvoljen odbor ministrov, ki ima nalogo izdelati načrt zakona za volitev narodnih poslancev. Prav tako smo zvedeli, naj volitev kmalu pričakujemo.
Prav tako pa je bil izvoljen še en odbor ministrov, ki bo takoj začel proučevati vprašanje nadaljnje preureditve dr".ave.«
Belgrad, 7. nov. m. V kabinetu podpredsedniki vlade dr. Vladka Mačka sta imela danes dopoldne daljšo konferenco predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček. Na konferenci sta razpravljala o vseh tekočih notranje - političnih vprašanjih, predvsem o sklepu, da se v državi najprej izvedejo državnozborske, nato pa občinske volitve.
Trenja in struje v vrstah Nemcev v Jugoslaviji
Preteklo nedeljo je bil v Novem Sadu občni zbor nemških gospodarskih organizacij, ki je zanj v vsem nemškem življu v Jugoslaviji vladalo velikansko zanimanje, saj je v teh organizacijah celi dve leti besnel hud notranji boj. Novosadski »Dan« prinaša o tem tole poročilo:
»Trenja v vrstah nemške narodne manjšine v Jugoslaviji, ki so prišla do izraza za časa bojev med bivšim narodnim poslancem dr. Štefanom Krafftom na eni ter Johannom Keksom, bivšim predsednikom Kulturbunda, in dr. Georgom Griss-lom, menda še niso končana. Nemci, ki si prizadevajo, da na svojih javnih mahifestričijah nastopajo enotno, kakor ^o le večkrat naglašali, nsb razdeljeni v več taborov in struj.-^dajitje bil položaj tak, da sta na skupščini zveze nemških gospodarskih zadrug le dve struji: skupina g. Keksa in dr. Grassla ter združena skupina g. dr. Jakoba Avenderja, g. dr. Štefana Kraffta in g. dr. Josefa Tiachlerja.
Boj med tema dvema strujama je prišel do izraza na predhodnih konferencah nemških zadružnih ustanov, ki so bile v soboto ves dan, vso noč in še v nedeljo zjutraj. Kako so te predkon-ference bile burne, najbolj dokazuje okolnost, da je g. Keks v 3oboto ponoči dobil hud srčni napad po tolikem razburjenju na sestankih posameznih gospodarskih organizacij. Gosp. Keks se ni mogel udeleževati nadaljnjega dela, tako da je njegova kandidatura za predsednika zveze s tem odpadla. Gg. Keksu in dr. Grasslu je bilo jasno, kako važno vlogo nemške gospodarske organizacije igrajo v življenju nemške manjšine. Politični vpliv ria nemške množice ne bi mogel biti tako učinkovit, ko bi ta skupina ne držala v rokah vodstva nemških gospodarskih organizacij. V nemškem Kultur-bundu ie g. Keks moral svoje predsedniško mesto
* Na dosmrtno ječo obsojen
Belgrad, 7. nov. AA. Z razsodbo državnega sodišča za zaščito države od 7. nov. 1939 št. 35-39 je bil obsojen bivši podnadzornik policijske straže iz Blagaja v mostarskem okraju Ivaniševič Bogoljub Simin zaradi prekršitve člena 1 točka 7. zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi na kazen večne robije in na trajno izgubo častnih pravic.
Belgrajske novice
Belgrad, 7. nov. m. Na seji odbora belgrai-skega velesejma je bil sprejet sklep, da bo belgrajski velesejem septembra meseca 1941 ob kraljevi polnoletnosti priredil prvo državno razstavo celokupne narodne delavnosti v kraljevini Jugoslaviji.
Belgrad, 7. novembra. A A. Z odlokom poštnega ministra je odobreno, da se pri pogodbeni državni pošti Kapela na področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva uvede brzojavna in telefonska služba za javno uporabo s tem, da se brzojavna služba opravlja po telefonu.
Osebne novice
Belgrad, 7. novembra, m. Napredovali so sledeči Cariniki: za višjega inšpektorja 5. skup. Mi-lenko Manojlovič in '1'ripko Vujoševič na glavni carinarnici v Mariboru. Za višje carinske kontrolorje 6. skup.: Janko Gnezda v Ljubljani, Josip Košir v Koprivnici. Premeščeni so sledeči: v glavni oddelek finančne kontrole v Kranj za poverjenika 9. skup. Anton Lavš iz Splita; na oddelek finančne kontrole v Djakovo za podpoverjenika 10. skup. Alojzij Bonaja iz Tržiča; v glavni oddelek finančne kontrole na Jesenice za podpoverjenika finančne kontrole 10. skup in starešino tega oddelka Frančišek Lapajne, podjioverjenik fin. kontrole pri centrali na Jesenicah; • odsek fin. kontrole v centrali na Jesenicah *a podpoverjenika fin. kontrole 10. skup. in vodjo tega odseka Andrej Pavlin, podpoverjenik fin. kontrole pri oddelku fin. kontrole na Jescnicah.
Belgrad, 7. nov. m. Prestavljeni so naslednji učitelji(-ce): Elza Grad z Bleda v Radovljico, Leo Furlan iz Šoštanja v Slovenj Gradec, Milena Saksi-da iz Preserja v Ljubljano, Draga Bitenc od Svetega Tomaža pri Ptuju v Metliko.
odstopiti zastopniku »obnavljaškega« gibanja gospodu dr. Janku. Zakulisni boj v nemških gospodarskih organizacijah se je bil celi dve leti. Zadnje dni se je izvedelo, da je eden kandidatov za predsednika zveze g. Johann Keks, drugi pa g. dr. Josef Tischler. Na obeh straneh je bila huda agitacija. Predkonference so bile v najbolj elek-trificiranem ozračju ter zelo burne.
Skupščina v nedeljo je potekala v težkem ozračju. Na videz mirno in tiho delo občnega zbora je nosilo v sebi znake burje, ki je polni dve leti lomila nemške gospodarske in kulturne ustanove. Na dnevnem redu je bila - obravnava sklepnih računov ter vsega delovanja zveze za leti 1987 in 1988. Zaradi stalnih trenj računi niso mogli biti pravočasno pregledani. Najbolj navadna seja se je vedno spremenila v spopad dveh . kulturnih in političnih struj v nemškem gibanju: mlade in stare.
Skupščino je začel podpredsednik g. Ludwig Pilat, nakar je bilo prebrano poročilo upravnega in nadzornega ter strokovnega odseka. Branje je skupščina mirno poslušala. Pri vprašanju, ali naj se upravi da razrešnica, pa je nastala ostra debata. Delegat Agrarije g. Seemayer je očital upravi, češ da poročila nadzorstva ni podpisal njegov član g. dr. Konrad Schmidt. Bilanca ni natančna, ker je primanjkljaj 330.000 dinarjev prikrit. Vendar je skupščina z ogromno večino sprejela poročilo ter dala upravi razrešnico. Nato je bil za predsednika soglasno izvoljen dr. Josef Tischler, bivši narodni poslanec in profesor v Novem Vr-basu. Ko je zavzel predsedniško mesto, se je zahvalil za zaupanje ter imel kratek nagovor, v katerem je naglašal, da se bo nova uprava potrudila, da se čim prej pozabijo stara nasprotstva, ker so zdaj resni časi, ki velevajo, da mora nemška narodna manjšina v Jugoslaviji biti enotna kakor en mož. Občni zbor je bil mirno končan, ko so bili izvoljeni še drugi člani uprave in nadzorstva, ki so vsi pristaši dr. Avenderjeve skupine.
Ukinjeni vlaki v Sloveniji se spet uvedejo
iSelgrad, 7. novembra, m. Davi 6e je vrnil v Bel* grad gradbeni minister dr. Krek, ki je imel v nedeljo več zborovanj v krškem okraju, v ponedeljek pa sestanek z bivšimi narodnimi poslanci. Z njim 6ta do-potovala v Belgrad bivša poslanca Alojzij Mihelčič ter Pavle Mašič. Poslanec Mašič je dopoldne obiskal dr. Kreka v njegovem kabinetu, nato pa sta imela minister dr. Krek in Mašič daljši sestanek s prometnim ministrom dr. Bešličem. Na sestanku so razpravljali o vprašanju novega voznega reda v Sloveniji, oziroma kako bi bilo mogoče vpostaviti vse one ukinjene vlake, ki so potnikom nujno potrebni. Prometni minister je obljubil svojo pomoč v največjem možnem obsegu.
Kakor vemo, je po posredovanju bivšega poslan* ca Mašiča ljubljanska železniško ravnateljstvo že tekom današnjega dneva začelo izdelovati načrt obnoi vitve prometa in zopetne vpostavitve večjega števila vlakov v Sloveniji.
Kredit za vrhovno slovensko sodišča
Belgrad, 7, novembra, m Finančni minister je predlagal ministrskemu svetu v odobritev kredit 97.000 din za preselitev oddelka B Stola sedmorica iz Zagreba v Ljubljano, kjer sedaj to sodišče posluj* kot vrhovno slovensko sodišče. MinistrtJ*' svet je kredit odobril.
Uredba o občinskih posojilih
Belgrad, 7. nov. m. Finančno ministrstvo je izdelalo uredbo v emisiji občinskih posojil. Po tej uredbi bodo mesta Belgrad, Zagreb in Ljubljana za pokritje svojih investicijskih potreb lahko izdajala dolgoročna posojila, katerih obveznice se bodo podpirale na domačih borzah. Pogoji za emisijsko posojilo bo odobril finančni minister na predlog občinskega sveta.
Obveznice občinskih posojil se bodo lahkd sprejemale za kavcijo pri občinskih nabavkah in kupovale za pupilne mase. Prav tako bodo mestne hranilnice in pokojninske ustanove dotične občine lahko te obveznice uporabile za vlaganje po § 6 uredbe o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah, kakor tudi z delnim vlaganjem teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje ter po § 13 pravilnika o izvrševanju omenjene uredbe, polovico določenega odstotka za vlaganje v vrednostne papirje. Obveznice teh po-sojih bodo oproščene vseh sedanjih in bodočih davkov ter doklad, tako državnih, samoupravnih in občinskih in prav tako vseh taks in ostalih dajatev.
Obisk angleških skavtov
Belgrad, 7. nov. AA. Danes dopoldne je minister za telesno vzgojo ljudstva Jevrem Tomič sprejel v svojem kabinetu ravnatelja mednarodnega skavtskega urada Johna Wilsona z zastopniki angleških skavtov in mednarodnega skavtskega urada. Wilson se je zahvalil ministru za sprejem, nato pa mu razložil namen svojega obiska, ki je v tem, da se seznani z Jugoslavijo in z jugoslovanskim skavtizmom. Istočasno je Wilson zaprosil ministra* da bi se skavtskemu gibanju v Jugoslaviji nudila čim večja možnost za delo. Minister Tomič mu je tOi cObljubil, ter naglasil, da v tej smeri že dela. Od zveze skavtov so bili navzočni generalni tajnik .zveze Momčilo Gajič, poročnik Radovan Mi-linkovič in Štefanovih.
Hrvati In Sokol
Varaždinski list »Hrvatsko Jedinstvo« prinaša dolg članek z naslovom »Tendenciozno poročanje jugosokolov o razmerah v banovini Hrvatski«. V tem članku list med drugim tudi takole pravi: »Razširjanje neresničnih govoric v službenem »Sokolskem Glasniku« v času, ko vsi zavedni državljani pozdravljajo reorganizacijo in konsolidacijo države, izziva narodno ogorčenje. Če tako izzivanje rodi nezaželjene posledice, naj Sokoli svojega dela potem nikari ne pokrivajo z nobenim ideološkim plaščem, ker, kdor veter seje, žanje vihar.«
JRZ na Hrvatskem
Bivši prosvetni minister Dimitrij MagaraševiS je preteklo nedeljo imel svoja zborovanja v Virgin-mostu in v Glini, kjer je razlagal številnim srbskim poslušalcem in pristašem o delovanju vlade ter o politiki sporazuma razložil je navzočnim tudi zunanji položaj ter potrebo gospodarskega delovanja. Obe zborovanji 6ta pokazali, da ljudstvo v načelu sprejema politiko sporazuma, da bi z njim naša država bila močnejša.
40 metrov pod zemljo
med vojaki na Maginotovi črti
(Poročilo očividca)
Maginotova črta, slavni obrambni pas Francije, o kateri se je že toliko pisalo, je danes vsa polna vojaštva prav do dna. Po vseh nadstropjih te podzemske trdnjave vlada živahno vrvenje. Francosko vojno poveljstvo se časnikarski radovednosti ni moglo več ustavljati in je spustilo nekaj časnikarjev v ta beton, da bi svojim listoili pisali, kaj so v tem čudovitem mravljišču videli. Eden izmed njih v dnevniku »Le Jour« opisuje svoje vtise in se ne more načuditi dovršenosti tega velikanskega dela.
Gostje so dobili 40 m pod zemljo za stanovanje majhne sobice, kjer so prenočili kot v kakem hotelu. Spi se v Maginotovi črti v mrežah, ki se pred ležanjem — noči in dneva tu ni — napno med stene, ob budnici pa se zvijejo in polože v kot. Po hodnikih neprestano brne signalni zvonci, ki kličejo to ali ono četo, da zamenja stražo, šume ventilatorji, ki dovajajo sveži zrak, vse pa je v nekem lahnem tresenju, ki ga povzročajo velikanske turbine nekje v daljavi, ki vsej podzemski palači dovajajo električni tok in gonijo vse strojne naprave. Poročevalec pravi, da notranjščina Maginotove črte na obiskovalca napravi vtis, kot da bi bil na ladji. Vse stopnice so kovinaste, dolgi in zaviti hodniki se prepletajo sem ln tja. stroji povzročajo rahel šum — kot na brezkončni ladji, le okenca ni nobenega, da bi se videlo morje. Vsa oprava notranjščine, vrata, kljuke, je kovinasta, vsi prostori so majhni in točno preračunani z ozirom na namen, kateremu morajo služiti. Najlepši vtis vzbujajo velike dvorane z galerijami, v katerih se zbirajo vojaki, preden nastopijo »službo«. Po dvigalih in neskončnih stopnicah se pride proti vrhu pod neke kupole, kjer na ogromnih betonskih podstavkih stoje žrela Maeinotove črte. ki so odprla proti sovražnikovi strani. Tu so majhne odprtine, skozi tatere se vidi ven v »svobodno naravo«.
Dneva in noči tu ni, tu je samo prižiganje in ugašanje luči. Ko se kaka četa vrne s svojih postojank v zgornjem delu trdnjave, odide v svoje prostore spat, na njihova mesta pri strojih in orožju pa stopijo drugi oddelki. Tako se neprestano vrsti četa za četo. Vse je mehanizirano, vse na pritisk gumbov, ki prožijo zvonce in luči in s temi signali urejajo to mravljišče. Od časa do časa peljej o vojake iz podzemlja na vrh, da se navžijejo nekoliko pristnega zraka in razgibljejo. Večinoma se to dogaja le ponoči. Zgoraj pa so le majhni grički, porasli z gostim grmovjem in trnjem, da je gibanje po tej tako globoko podkle-teni »pokrajini« kar težavno. Vojaki pripovedujejo, da življenje v tej trdnjavi daje dober apetit. Tudi električne kuhinje imajo polne roke dela, da redno prehranjujejo vso to vojsko. Med moštvom so skoraj sami strokovnjaki, eden za te vrste stroje, drugi za druge, prav tako so tudi pri orožju samo nalašč za Maginotovo črto izvež-bani oddelki.
Časnikar pripoveduje, da se vojaki živo zavedajo važnosti svoje službe za vso Francijo in da z veliko resnostjo in ponosom opravljajo svoje delo. In tako teče to prikrito življenje 40 metrov globoko pod zemljo po vsej meji med Francijo In Nemčijo. (Po francoskem časonisu »Jour-Echo de Pariš«.)
Serum proti tetanusu
Pariz, 7. nov. AA. Havas: Francoska znanstvena akademija je včeraj dobila obvestilo, da sta zdravnika Ramond in Lemailler odkrila serum proti tetanusu. Uspehi poskusov so odlični. Pokazalo se je, da vbrizganje tega novega seruma trajno ozdravi ne samo ljudi, ampak tudi živali. Izum je tem važnejši, ker so med vojno primeri tetanusa zelo pogosti.
Poročila z bojišč
Na suhem
dne
Pariz, 7. nov. AA. Havas: Poročilo z
7. novembra zjutraj se glasi: Mirna noč.
Berlin, 7. nov. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Na zahodu razen slabše ogledniške delavnosti in sem pa tja obojestranskega strojniškega ognja, ni bilo resnejših bojev. Pri spopadih v zraku je bilo sestreljeno eno angleško letalo pri Main-zu ter 2 francoski letali pri Sarlauternu.
V zraku
London, 7. nov. t. Letalsko ministrstvo poroča, da so danes opazili nemška letala, ki so v izredni višini letela nad vzhodno obalo Škotske. Letala so takoj izginila, kakor hitro so bila obstreljevana. |
London, 7. nov. AA. Reuter: Britansko informacijsko ministrstvo poroča:. Včeraj je več britanskih letal izvedlo zelo uspešne oglede nad Zahodno Nemčijo in napravilo več fotografij. Po končanih ogledih so se letala vrnila v svoja oporišča, razen enega, čigar usoda doslej še ni znana.
V Kanadi osrednja šola za letalce vsega angleškega Imperija
Otiavva, 7. nov. lj. V Ottawi so se sestali letalci iz Nove Zelandije, Avstralije in Kanade. Na svojem zborovanju so sprejeli sklep, naj bi se v Kanadi ustanovila osrednja šola za vse letalce angleškega imperija. Kanada naj bi kot najvarnejši del imperija postala središče angleškega letalskega naraščaja, ki bi se tu v miru vežbalo in izobraževalo in se potem razšlo na delo v vse pokrajine imperija.
9 nemških letal sestreljenih
Pariz, 7. nov. t. Francosko' vrhovno poveljstvo poroča. Med 27 nemškimi in 9 francoskimi letali je prišlo do spopada. Naša letala so sestrelila 9 nemških letal, od katerih jih je 7 padlo na francosko ozemlje. Vsa naša letala so se nepoškodovana vrnila nazaj na letališče. (Iz naše včerajšnje druge izdaje.)
K izredno kratkemu službenemu poročilu francoskega generalnega štaba pristavljajo na mero-dajnih mestih še to, da so v tej prvi zračni borbi v sedanji vojni na zahodu francoski letalci in francoska letala pokazali svojo boljšo kakovost nad nemškimi letalci in letali. Ce je moglo 9 francoskih letal voditi s 27 nemškimi letali tako uspešno borbo, da je bilo pri tem zbitih na tla devet nemških letal medtem ko Francozi niso imeli niti najmanjše izgube, je to znamenje, da so francoski letalci bolj izurjeni in spretni, francoska letala pa bolj okretna in iz boljšega materiala. Vsa francoska letala, ki so se udeležila boja, pripadajo ameriški znamki »Curtiss.«, medtem ko spadajo vsa nemška letala, ki so bila zbita na francoska tla, znani nemški znamki »Messerschmidt. Francoski letalci so se nahajali zelo visoko nad mejo na iz-vidniškem poletu, ko so opazili nasprotna letala. Našteli so jih 27. Francoski piloti so na to dogovorno takoj izbrali vsak po eno nemško letalo; ki ■so ga pb kratki borbi sestrelili na tla.
Francoski generalni štab sedaj po svojih sfro-kovnjakih proučuje nemška letala, na katerih je že ugotovil nekatere zanimive podrobnosti, ki so važne za nadaljno protiletalsko borbo. Baje so ugotovili, kje leži slabost teh sicer dobrih nemških letal. V francoskem generalnem štabu, kjer visoko cenijo hrabrost nemških letalcev, imajo vtis, da pripadajo letalci, ki so se udeležili te bitke zelo mladim letnikom, ki še niso tako izurjeni, kakor starejši, od katerih jih je mnogo izgubilo življenje na Poljskem.
Na morju
Boj vojnih ladij z letali
London, 7. nov. t. Admiraliteta poroča, da je bila danes manjša borba med lažjimi edinicami vojnega brodovja z nemškimi letali, na Severnem morju. Nobena ladja ni bila poškodovana. Ni znano, če je nasprotnik utrpel kakšno škodo.
Obsodba iz lastnih vrst
F r o s s a r d je bil še nedavno eden najbolj vnetih zagovornikov ljudske fronte v Franciji. Tiste ljudske fronte, ki je božala in negovala komunizem, da je lahko zastrupljeval narod brez vsake ovire. Tiste ljudske fronte, ki je stavila vso bodočnost Francije na zvezo s Sovjetsko Rusijo. Ob izbruhu vojne so komunisti prišli z barvo na dan. Mnogim marksistom so se odprle oči in tudi — usta. Postali so spokorniki. Frossard je med njimi. Poglejmo, kaj piše ▼ »Justice«:
Navidezna nasprotja v politiki Sovjetske Rusije niso nič drugega, kakor različni vnanji izrazi iste nespremenjene, potrpežljive, trmaste in zaklete volje, da na vsak način povzroči vojno, ki je potrebni predpogoj za zmago boljševizma nad Evropo. Seveda je Sovjetska Rusija poskrbela za to, da so drugi prevzeli bremena in nevarnosti vojne. Sama se je ne udeležuje. Prvič zato ne; ker nima vojaških sredstev, da bi se je udeležila, drugič ker se bofi — četudi bi takšna sredstva imela — dati orožje ▼ roke milijonom Stalinovih sužnjev, in tretjič, ker si hoče ohraniti svoje »napadalne čete revolucije« nedotaknjene za njen dan, ki ga pričakuje. Sovjetija je nevtralna, da, toda sinovi Francije so na fronti. Zakaj? Zato, ker je tako hotel Stalin. Stalin danes res ne pošilja svojih vojakov na pomoč Nemčiji, ki jih sicer tudi nI zaprosila. Toda namestu tega pa poskuša zastrupljevati moralno strnjenost in ▼edri optimizem francoskega naroda, da bi ga na znotraj razkrojil, oslabil in mu vzel vero v bodočnost. Naš sovražnik je torej komunizem. Naš sovražnik je Stalin, ki ta strnp razpošilja po Evropi, ki jo je napodil ▼ vojno. Proti tema dvema se branimo. Zmaga nad njima je predpogoj naše zmage sploh.
In takšnih spokornikov je danei ▼ Franciji mijogo.
Kopenhagen, 7. nov. t Tukaj so opazili večje število težkih bombnikov, ki so prihajali od severa. Zasledovalo jih je 12 lovskih letal. Borbo so opazovali pri Rinkoepingu, na obali Severnega morja.
Borba je bila kratka. Bombniki so izginili, toda lovska letala so jih še vedno zasledovala. Ribiči pripovedujejo, da so bili bombniki nemškega, lovci pa angleškega porekla.
Nemško križarko »Deutschland« so Izsledili
London, 7. nov. b. Uradno poročajo, da so nemško križarko »Deutschland« videli v severnem delu Atlandskega oceana. Francoske in britanske vojne ladje hočejo prisiliti križarko na borbo.
Francoska podmornica potopila nemško ladjo
Bruselj, 7. nov. dl. Dnevnik »Le Soir« poroča po informaciji »Avenir Coloniale« iz Leopoldville v belgijskem Kongu, da je francoska podmornica potopila nemški trgovski parnik Togo s 5.042 to-
nami.
Nesreča nemške podmornice
London, 7. nov. dl. Reuter poroča, da je neka nemška podmornica, ki so jo preizkušali v bremenskem zalivu dne 4. novembra, se potopila z vso posadko in mnogimi inženirji in strokovnjaki, ki so bili na krovu. Podmornico so že čez nekaj ur zopet dvignili, toda vse moštvo kakor tudi vsi, ki so se udeležili poizkusnje vožnje, so bili že mrtvi.
Plavajoče mine
Kodanj, 7. nov. A A. Reuter: V morski ožini med Dansko in Švedsko se je pojavilo mnogo plavajočih min. Mislijo, da je teh min več ko 300. Zaradi nevarnosti pred temi minami, se je včeraj upalo samo malo manjših ladij odpluti iz luk. Več min, ki jih je morje vrglo na obal, je eksplodiralo. Zaradi strašne detonacije je popokalo mnogo oken na okoliških hišah. Eksplozije so slišali celo blizu Kodanja. Nekaj min je priplulo do kraja Nastrub blizu Kodanja. 30 takšnih min je voda vrgla na vzhodno obal Danske.
Kopenhagen, 7. nov. b. Vso noč so se slišale močne eksplozije min, ki jih uničujejo ob danski obali. Inženirske čete imajo polne roke dela. Doslej so uničile nad 200 nemških min. Veliko število nemških min pa je eksplodiralo, ko so udarile ob obalo.
V blgijskih prav tako, kakor v nizozemskih trgovskih krogih je zavladala velika zaskrbljenost zaradi objave angleške vlade, da bodo angleške nadzorne vojne ladje pregledale vsako belgijsko in nizozemsko ladjo, ki bo odplula iz kakšnega belgijskega, odnosno nizozemskega pristanišča, ne glede na to, kam je namenjena.
Nemško poročilo
o borbah v Severnem morju med angleškimi vojnimi ladjami in nemškimi bombniki
Berlin, 7. nov. AA. DNB: Neki nemški letalski strokovnjak je včeraj orisal poročevalcem tujih listov podrobnosti nemških letalskih napadov na britanske ppmorske enote v Severnem morju in na angleški obali. Izjavil je, da je bilo doslej pet bojev med nemškimi letali in angleškimi vojnimi ladjami.
Prvi veliki napad na angleške bojne ladje je bil 26. septembra v srednjem severnem delu Severnega morja. Ta dan so tri najmodernejše angleške vojne ladje »Rodriey«, »Repulse« in »Hood« in neka matična ladja za letala izvedle očitno demonstracijsko plovbo proti Norveški. — Neki nemški bojni eskadrili se je posrečilo, da se je neopaženo približala sovražniku in da ga je popolnoma mirno napadla, kakor da bi bila na vajah. Po krajšem obrambnem streljanju so se Angleži omejili na to, da so krili svoj umik. Nemški letalci so napadli ladjo »Hood«, največjo vojno ladjo na svetu. Omenjeni strokovnjak je osebno pilotiral neki bombnik in je videl, kako je bomba zadela kljun ladje. Ostali bombniki so še dvakrat zadeli in sicer enkrat v središče »Hooda«. Z matične ladje za letala ni vzletel noben britanski letalec. Le nemški letalci so napadli tudi to ladjo. Ogledna letala so pozneje potrdila, da se je ta britanska flotilja obrnila nazaj proti Scapa-Flowu. Pri tej priložnosti niso opazili v flotilji ne »Hooda«, ne matične ladje za letala.
Prihodnji dan so Nemci izvršili polet nad Severnim morjem do škotske obale. Nemški letalci so se lahko tako nizko spustili, da so jasno razločili topovske cevi britanskih protiletalskih baterij. Nemška letala je sovražnik začel obstreljevati šele pri Firth-of-Forthu. Nemci so napadli neko angleško križarko, ki je plula ob obali. Neka bomba je zadela kljun ladje, druga pa prednji del. Ladja se je takoj z vso paro obrnila in plula
nazaj. Po tera uspehu tmo zaman Iskali večje enote angleške mornarice.
Šele po nekaj tednih so se britanske ladje spet pojavile v severnem delu Severnega
morja. Več nemških bojnih letal je kljub hudemu protiletalskemu obstreljevanju izvedlo napad in zadelo dve angleški ladji. Po osemurnem poletu so se nemški letalci vrnili v svoja oporišča. Pri tej priložnosti je moralo neko nemško letalo, kakor je znano, pristati na Danskem, drugo pa pogrešamo. Drugih izgub ni bilo.
Sala 18. oktobra smo isto flotlljo, ki smo jo prvič napadli, opazili in napadli na obali Škotske. Križarki »Edinburgh« in »Southamptom« smo nevarno zadeli. Prt tem napadu sta se morali dve nemški letali spustiti na angleška tla. Kljub srditi obrambi angleških lovskih letal niso nemški letalci imeli nobenih drugih izgub.
Peti bo j se je vnel 17. oktobra pri Scapa-Flowu. Pri tej priložnosti niso nemški bombniki opazili nobenega cilja, da bi bilo vredno metati bombe. Da bi se pa odkrižali bomb, ki bi jih ovirale pri poletu nazaj, so nemški letalci vrgli bombe na to britansko oporišče. Pri tej priložnosti smo zelo poškodovali staro admiralsko ladjo »Iron Duke«, tako da so jo morali odpeljati za nekaj časa v suhi dok.
Nemški strokovnjak Je končal svoje poročilo z besedami: Od tistih dob se v Severnem morju niso pokazale več kakšne večje angleške pomorske enote in zato tudi naši bombniki niso imeli nobenih večjih ciljev. Pokazalo se je, da britansko brodovje ni več popolen gospodar Severnega morja.

Ne kupujte mafka t vreli!
Ne pijte kisla vode. ae da M pazili, katero pl|etel
Vaše zdravje Je toliko vredno, da zahtevat*
Radensko
tisto s rdeCIml srd,
našo najboljšo mineralno vodo,
Izracno v originalnih itaMtnldh I
^^g^mBMBMaaaMBHMHaHHMa
Dr. Tibor Eckhardt pri dr. Mačku
Belgrad, 7. nov. c. Madžarski politik in dolgoletni delegat Madžarske pri Zvezi narodov ter vodja madžarskih malih kmetov Tybor Eckhardt je prispel dane« v Belgrad kot gost bivšega mestnega župana Vlade Iliča. Dopoldne je Tybor Eckhardt obiskal nekaj vodilnih osebnosti našega političnega in državnega življenja, med njimi tudi pod« predsednika vlade dr. Vlada Mačka.
Dr. Andres obišče Budimpešto
Pariz, 7. nov. lj. Jugoslovanski trgovinski minister Andres bo v kratkem odpotoval v Budimpešto, da naveže nove trgovske stike Jugoslavije z Madžarsko. Spremljali ga bodo nekateri strokovnjaki iz trgovinskega ministrstva.
Hess govori v četrtek
Berlin, 7 novembra. AA. Namestnik kanclerja Hitlerja Rudolf Hess bo pojutrišnjem, 9. novembra ob 19.30 govoril po radiu. Njegov govor bodo prenašale vee nemške radijske postaje.
Prizadevanja na Balkanu
Govorice o sestanku Balkanske zveze — Delovanje angleške, nemške In italijanske diplomacije
Rim, 7. nov. b. Zaradi poročil o skorajšnjem sestanku predstavnikov Jugoslavije, Romunije in Turčije poroča dopisnik agencije Štefani iz Bukarešte, da romunskim uradnim krogom a tem ni nič znanega. Po nekaterih poročilih, ki jih objavlja iz Ankare omenjena agencija, pa turški politični krogi ne izključujejo možnosti, da bo dala turška vlada pobudo za čimprejšnje sklicanje stalnega odbora držav balkanskega sporazuma.
London, 7. nov. b. Nameravana konferenca, ki naj bi služila za okrepitev balkanskega sporazuma, je odgodena na nedoločen čas. Pokazalo se je, da «o poskusi naglega zedinjenja balkanskih držav imeli neuspeh. Na načrt za to konferenco je slabo vplivala nova napetost med Romunijo in Madžarsko. Dalje poročajo, da Turčija še vedno omahuje priključiti 6e balkanskemu bloku, ki bi bil pod vodstvom Italije, čeprav so se turško-ita-lijanski odnosi izboljšali. Z druge strani pa je opaziti zboljšanje odnosov med Romunijo in Bolgarijo. Pričakovati je, da bosta ti dve državi sklenili v najkrajšem času trgovinsko pogodbo. Po tej pogodbi bo Romunija izvažala svojo nafto lahko neposredno v Bolgarijo, Doslej je namreč Anglija bila> vedno posrednik.
Ankara, 7. nov. m, Romunski poslanik v Teheranu je ob svoji vrnitvi iz Bukarešte v Teheran dejal, da se je sestal v Bukarešti z drugimi poslaniki Balkanskega polotoka. Predmet razgovorov je bilo vprašanje, kako naj ee omogoči Bolgariji vstop v Balkanski sporazum. Poslanik je izjavil, da bo kmalu prišlo do sestanka balkanskih državnikov, ko bodo zaključena vsa konzultiranja in se bodo pričeli razgovori z Bolgarijo. Poslanik je izjavil, da na teh sestankih v Bukarešti niso razpravljali o vprašanju razširitve Balkanskega sporazuma z vstopom Italije,
Carigrad, 7. nov. m. Turško časopisje se še vedno peča z vprašanjem Balkana ter prikriva križanja nemških in italijanskih interesov in vedno večje težnje Sovjetske Rusije, da bi zavladala nad Balkanom in tako postala gospodar Dardanelske ožine in Črnega morja ter s tem odločilni činitelj tudi na Sredozemskem morju. Čeprav Nemčija kakor tudi Italija zagovarjata »status quo« na Balkanu, bo po mnenju turškega časopisja ostal Balkan domena samo balkanskih držav brez vmešavanja velesil.
Angleški poslaniki imajo posvet v Carigradu
London, 7. nov. b. Iz Budimpešte in Bukarešte
Soročajo, da je britanski poslanik v Sofiji g. R a n -ell odpotoval v Ankaro. Potovanje g. Randella v Ankaro je iznenadilo politične kroge, ki vidijo v tem prizadevanje britanske vlade, da pospeši ustanovitev balkanskega bloka. Randell ima nalogo, da doseže v Turčiji, da slednja umakne svoje čete z bolgarske meje. To bi bil namreč glavni pogoj, da Bolgarija pristopi k balkanskemu sporazumu. Nemški poslanik von Papen je ostal v Sofiji bržkone zaradi tega, da prepre'! ali pa veaj zavleče te načrte Velike Britanije.
Amerika urejuje izvoz orožja
Ameriški general Hugh svari Angleže in Francoze pred prevelikim zaupanjem v ameriški izvoz orožja
Washington, 7. nov. A A. DNB: Zunanje ministrstvo, ki mu je predsednik Roosevelt poveril izvedbo nevtralnostnega zakona je včeraj objavilo tri uredbe.
Prva se nanaša na prepoved zbiranja prispevkov zavojujoče se stranke in določa izredne ukrepe za zbiranje prispevkov v medicinske in človekoljubne namene.
Druga uredba se nanaša na prepoved oboroževanja ameriških trgovinskih ladij in pravi, da smejo biti trgovinske oborožene samo z orožjem in municijo majhnega kalibra, ki ee zdi poveljnikom ladij neobhodno potrebna za ohranitev discipline na ladji.
Tretja uredba se nanaša na prepoved potovanja severnoameriških državljanov na ladjah vojskujočih se držav. V izjemnih primerih dovoljuje ta uredba diplomatska potovanja diplomatskih in konzularnih uradnikov v USA z njihovimi družinami in ameriških vojaških atašejev na ladjah vojskujočih se držav, če se za to pokaže služebna ali uradna potreba.
Drugi ameriški državljani se pa smejo poslu-iiti ladij vojskujočih a« držav za svoie ootovanie
samo tedaj, če ne potujejo čez Severni Atlantik severno od 35. stopinje širine in vzhodno od 66. stopinja zahodne dolžine. Tudi v tem območju smejo ameriški državljani potovati na ladjah vojskujočih se držav 6amo s posebnim dovoljenjem zunanjega ministrstva.
Newyork, 7. nov. A A. Štefani: V članku, ki ga je objavil v »World Telegraphu« general Hugh, ne izraža enakega optimizma kot angleška ia iran. coska vlada, glede obilne preskrbe z vojaškimi potrebščinami v Združenih državah. General trdi, da Združene ameriške driave ne mislijo na povečanje obstoječih Industrijskih naprav, ker se hočejo izogniti novi krizi, ki bi utegnila nastati po vojni. Prav tako pisec članka smatra, da bi bilo moino takoj dobaviti 800 letal. Proizvodnja letal bi lahko doaegla tudi tisoč na mesec, toda ta letala ne M bila namenjena ia izvoz. Omejena bi bila tudi prodala eksplozivnih snovi in topov malega ln srednjega kalibra, ker so eksplozlvne snori ln topovi potrebni v prvi vrsti ameriški vojski. Glede tankov in protiletalskih topov ni mogoče misliti na izvoz pred letos 1941.
Poučeni politični krogi eo mnenja, da je nemška diplomatska protipoteza ostala brez uspeha ravno zaradi tega, ker Italija z največjo velikodušnostjo podpira prizadevanje za popolen sporazum med balkanskimi državami in je sama s sklenitvijo italijansko-grškega sporazuma storila prvi korak za zboljšanje odnosov 6 Turčijo.
Papen spet v Ankari
Istambul, 7. nov. t. Nemški veleposlanik von Papen se je po treh tednih odsotnosti spet vrnil semkaj, na potu v Ankaro. Nemški diplomat ni časnikarjem dal nobene izjave. V Ankaro bo nadaljeval pot nocoj. Prišel bo pravočasno v Ankaro, da bo osebno poslušal govor turškega zunanjega ministra Saradžogla, ko bo parlamentu predložil v sprejem turško-angleško-francosko zavezniško pogodbo. Pri tej priliki bo turški zunanji minister zavzel stališče do vseh velikih evropskih vprašanj in bo odgovoril tudi sovjetskemu komisarju za zunanje zadeve Molotovu na besede, ki jih je dne 31. oktobra naslovil na Turčijo.
Soiija, 7. nov. AA. Reuter: Obisk angleškega ministra v Sofiji Georga Randalla Carigradu je bil čisto zasebnega značaja. Randall se je 6estal z an-glekim veleposlanikom v Ankari Hudsonom, ki je tudi prišel v Carigrad.
Pogajanja s Finsko
Helsinki, 7. nov. b. Tukajšnji diplomatski krogi so na podlagi poročil iz Moskve prepričani, da bo prišlo do sporazuma med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Vojni spor ni verjeten niti v primeru, če bi prišlo do prekinitve pogajanj. Da pa na Finskem smatrajo položaj za zelo resen, dokazuje ukinitev poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa z inozemstvom. Uvedena je bila tudi cenzura, ki je bila doslej veljavna le za vzhodna obmejna področja.
Helsinki, 7. nov. AA. Reuter: Finski finančni minister Tanner je imel danes iz Moskve drugi telefonski razgovor s Helsinkom. Kakor se izve, je Tanner obvestil finsko vlado, da niso mogli najti nobenega temelja za nadaljevanje sovjetsko-finskih pogajanj.
Helsinki, 7. nov. lj. Prvo notranje posojilo za narodno obrambo, ki ga je Finska vlada pred kratkim razpisala, je v najkrajšem času zbralo vsoto 2 milijona finskih mark.
Berlin, 7. nov. lj. Tukajšnji dnevnik »Kolni-sche Zeitung« piše o razmerju med Sovjetsko Rusijo in Finsko in pravi, da so Finci pripravljeni zelo daleč ugoditi Sovjetski Rusiji, da se ustvari trajno dobro sosedstvo. Tudi zasedbo kakih otokov bi Finci po poročilih »Kolnische Zeitung« lažje prenašali, kot pa vmešavanje Sovjetske Rusije v notranje zadeve. Finske. Sploh pa da bodo Finci vse storili in mnogim zahtevam Sovjetske Rusije ugodili, da si le ohranijo svojo notranjo samostojnost. Obenem list omenja, da je bila letos žetev na Finskem zelo dobra in da med prebivalstvom vlada ugodno razpoloženje za to smer finske politike. Tudi socialne razmere da so urejene in torej Finska v teh pogajanjih s Sovjetsko Rusijo nastopa v resnici strnjeno.
Stockholm, 7. nov. lj. Švedsko delavstvo je izdalo proglas, v katerem ostro obsoja švedsko komunistično stranko, češ da je pod vplivi Komin-terne in v današnjih razmerah lastni domovini silno nevarna in škodljiva.
Alfieri — poslanik pri Vatikanu
Rim, 7. nov. t. Agencija Štefani javlja, da je bil bivši minister za narodno kulturo in propagando Alfieri, ki je izpadel pri zadnjih vladnih spremembah, imenovan za italijanskega veleposlanika pri Vatikanu. Dosedanji poslanik Pegnatti Morano di Custozza je stopil v pokoj.
Anglija—Španija
London, 7. nov. t. V spodnji zbornici je zastopnik zunanjega ministra B u 111 e r na vprašanje poslanca, kakšni so trgovinski odnošaji med Anglijo in Španijo, odgovoril, da angleška vlada skrbno preučuje ta položaj ter da bo v kratkem sklenjena nova trgovinska pogodba, ki bo do vseh podrobnosti uredila gospodarske odnošaje med obema državama ki sicer v obojestransko zadovolj-nost.
*
Kodanj, 7. nov. A A. Havas: Nemški veleposlanik v Moskvi v. Schulenberg in velepo-t slanik v Rimu v. Mackensen, ki sta bila pokli-t cana v Berlin, se vračata na svoja mesta.
Delavska zbornica o pobijanju draginjo
Delavska zbornica je glede na uredbo o pobijanju draginje poslala na merodajna me6ta naslednjo 6pomenico:
»Pozdravljamo ukrep kr. vlade, ki hoče s posebno uredbo zaščititi socialno šibkejše konzumen-te pred prekomernim izkoriščanjem od strani gospodarsko močnejših za slučaj, da bi hoteli ti izrabiti izredne razmere edinole v svojo korist.
Obžalujemo pa, da na tozadevne ankete, ki so se vršile v ministrstvu socialne politike, niso bili vabljeni tudi zastopniki Delavskih zbornic, saj tvori delavstvo in nameščenstvo v Jugoslaviji glavni kader zaščite potrebnih konsumentov, ker pretežna večina poleg dohodka od dela svojih rok ne poseduje nikakega drugega premoženja.
Uredba je v gotovih določbah pomanjkljiva, v nekaterih določbah pa nejasna in jo je nujno potrebno dopolniti v sledečih pravcih:
1.	Pod določbo uredbe morajo spadati tudi kmečki pridelki in prodaja zdravil v lekarnah.
Kmečki pridelki tvorijo glavni del delavčeve prehrane in ako se bodo cene kmečkih pridelkov že iz prve roke prekomerno podražile in se k temu prišteje še dopustni dobiček trgovca, bodo ccne teh pridelkov tako narastle, da 6i jih ne bo mogla v zadostni količini dobaviti delavčeva družina.
2.	Predpise glede odborov za pobijanje špekulacije (čl. 10.) je dopolniti v toliko, da se imenuje zastopnika konsumentov in njegovega namestnika v vse te odbore sporazumno Delavska ln Kmetijska zbornica, ki predstavljata absolutno večino vseh konsumentov v državi. Obrtniški, trgovski in industrijski krogi so v odborih že zastopani kot proizvajalci, ki pa so istočasno tudi konsumenti in se mora vsled tega mesto zastopnika konsumentov rezervirati za res pravega predstavnika konsumentov, ako se želi doseči zastopanje najširših krogov.
3.	Določbe glede »ustanovitve odbora za pobijanje draginje«, ki naj obstoja pri ministrstvu socialne politike, naj se spremene v toliko, da bodo predstavniki gospodarskih, kmetijskih in delavskih zbornic polnopravni člani tega odbora.
4.	Uredba naj se dopolni še z določbo, da se sme v slučaju potrebe za V6e nujno potrebne živilske potrebščine maksimirati cene (dovoliti najvišjo dovoljeno prodajno ceno) in da je naloga države, banovin in občin, da pravočasno poskrbe za zadostno količino teh predmetov, da bodo v slučaju potreb tudi dejansko na razpolago.
5.	Uredba ne zabranjuje sukcesivnega zvišanja prodajnih cen in tega tudi ne more prepovedati, ako ne more zagarantirati zadostno količino surovin po nespremenjenih cenah. Čim 6e podraže surovine in vsi oni predmeti, ki jih moramo uvažati iz inozemstva, porastejo neizogibno tudi cene vseh teh predmetov pri prodaji na drobno in niso ti predmeti več dosegljivi velikemu delu konsumentov v dejansko potrebni količini, ako ostanejo njegovi prejemki nespremenjeni. Iz statistik naših socialnih ustanov in uradnih statistik, ki jih vodi ministrstvo, je razvidno, da deset in deset tisoči delavskih in nameščenskih družin še doslej niso dosegli najpotrebnejšega eksistenčnega minimuma. Za vse te družine ni ukrenjeno ničesar za slučaj porasta cen, ki bo sigurno nastopil in 6e že danes opaža.
Delavska zbornica smatra, da je nujno potrebno s posebno uredbo predvideti tudi avtomatično prilagoditev mezd porastu draginje. V vsaki banovini naj bi se ustanovil poseben odbor, ki bi vodil točno statistiko gibanja cen in bi imel g. ban pravico, na podlagi ugotovitev tega odbora, v katerem naj bi bil zastopani producenti in konsumenti, s posebno naredbo določitvi zvišanju draginje odgovarjajoči procent zvišanja vseh onih plač, ki bi vsled porasta draginje več ne dosegle sporazumno določenega eksistenčnega minimuma. Za plače preko eksistenčnega minimuma to zvišanje ne bi bilo obvezno.«	.	i ...,., .
Velitostna melodrama ljubem! In junaltva. V gl. vlogah najlepši cvet Amerike divna NovlU Zond| dltllll sporedi
Roža Iz Rlo Grande
Kot dopolnilo velesenzacija: Jačja od „Frankeosteina" Na petejše od , Drakule'. Razburljirejše od „King Konga '
in «ta;iti Jobn Carrofl
H priCne Mdi|i pri*
stava odZ1'1S url, ostali predstavi kot običajno ob 16. ln IS. url
Izgubljeno mesto xmo siog« 27 30
Viteitvo, vroča kri. nežna ljubezen, pustolovščine, drznost, da je ni para — v«o to ima ob spremljavi očarljive muzike in divnih popevk na gledalca globok, neizbrisen utisl Viteški razbojnik, galanten kavalir, ki si s srcem in mečem v roki ustvarja svojo usodo.
tiMpodcMtVJO
Prenos poslov gradbenega ministrstva na banovino Hrvatsko
čl. 1. Gradbene posle, ki tičejo ceste, mostove in druge objekte na njih. zgradbe in arhitektonske objekte, hidrotehnična dela in objekte, kakor tudi elektrostrojne naprave in parne kotle, v kolikor so ti posli vezani na področje banovine Hrvatske in niso ostali v pristojnosti dri. oblastev, ne bo izvrševalo gradbeno ministrstvo počenši s 1. novembrom 1939, ker se ti posli prenesejo v pristojnost banovine Hrvatske po odredbi 51. 2 uredbe o banovini Hrvatski.
Čl, 2. Banovina Hrvatska bo 8 svojimi organi in v prenesenem delokrogu in za račun države vršila vse posle na izgradnji in vzdrževanju drž. cest z mostovi in drugimi objekti na njih, kakor tudi vseh ostalih državnih objektov, ki so po dosedanjih predpisih spadali v pristojnost gradbenega ministrstva.
Pri izvrševanju teh poslov se bo banska oblast držala predpisov drž. zakonov, ki se nanašajo na drž. ceste in javne zgradbe, v kolikor niso izpre-menjeni s to uredbo.
Odločbo o glavni smeri trase za izvedbo novih in popravilo obstoječih cest, o elementih za projektiranje in gradbo cest, 0 tipih pri izgradbi drž. cest in umetnih objektov, kakor tudi o načinu in vrsti njih izdelave donaša gradbeni minister.
Krediti, določen! v drž. proračunu za vzdrževanje, popravilo ali novo zgradbo drž. cest aH njih delov, z mostovi in drugimi objekti na njih, kakor tudi vseh ostalih drž. objektov in zgradb, ki so po dosedanjih predpisih spadali v pristojnost gradbenega ministrstva, ravno tako tudi krediti, potrebni za trasiranje in projektiranje novih drž. cest, objektov in zgradb, se dajo na razpolago banski oblasti. To velja tudi za izvenproračunska sredstva, odrejena \ ta namen.
Izvedba samih del, njih odobravanje in odstopanje v izvršitev, kolavdiranje in Buperkolav-diranje, kakor tudi opravičenje izdatkov za te posle in dela bo vršila banska oblast po predpisih, ki veljajo za banovinske posle in dela.
Po zaključku vsakega posameznega posla bo dostavila banska oblast gradbenemu ministru v svrho kontrole in evidence, kakor tudi zaradi izdajanja poročila za zaključni račun v prepisu vse glavne dokumente, ki se nanašajo na izvršitev posla.
Čl. 8. Drž. ceste na področju banovine Hrvatske, razen navedenih, postanejo ban. ceste I. vrste in spadajo pod zakon o nedrž. cestah. Naslednje ceste ostanejo še nadalje drž. ceste: 1. Dri. cesta št. 2: (Belgrad)—meja banovine—Bregana—meja banovine—(Ljubljana), tako da se bo del meja— Šid—Vukovar—Osijek—Našice — Požega — Ramensko — Pakrac — Banova Jaruga vzdrževal iz kredita za vzdrževanje drž. cest, dokler se ne zgradi cesta Srb. Mitrovica—SI. Brod—Banova Jaruga, tedaj se opuščeni del pretvori v banovinsko cesto
1.	vrste, dočim pride novi del v smer drž. ceste.
2.	Drž. cesta št. 6: (Belgrad—Sarajevo) meja ba-
I
DANES PREMIERA sijajne komedije, izrednega humorja, duhovitosti in smeha za vsakega IfCI RRfM I BIIDC7CM William Powell, Myrna Loy - Ob 16,
VELIKA LJUBcžcN ^in 2l-url Kino Matua.tei.21-24
j
splošni neposr. posebni neposr. davki izredni neposr. davki trošarine takse carine monopoli železnice pošte itd. gozdovi rudniki
Državne finance v septembru 1939
Pravkar je iinančno ministrstvo objavilo podatke o dohodkih in izdatkih v mesecu septembru 1939. Iz tega pregleda je razvidno, da so znašali v septembru 1939 državni dohodki 1.078.9 (v avgustu 1939 1.140.65, v septembru lani 1.076.3) milij. din. Naslednja tabela nam kaže razvoj najvažnejših dohodkov v lanskem septembru ter letošnjih avgustu in septembru (v milij. din):
IX. 1938 VIII. 1939 IX. 1939 davki 128.5 249.7 96.5 71.14 65.9 62.0 14.0 16.8 59.4 85.85 71.86 109.8 118.6 106.05 112.56 94.5 92.2 68.06 192.2 197.7 196.8 251.8 232.45 207.2 47.9 44.6 46.4 8.04 5.4 4.4 15.2 14.95 15.4
Mesec september je že znal v znaku vojne v Evropi. Predvsem se pozna znatno nižji donos neposrednih davkov, ki je po rekordu v avgustu padel nad 100 milij. din. Zato so se povečali izredni neposredni davki, ker se je povečalo predvsem izterjevanje davčnih zaostankov. Donos trošarine je bil velik zaradi zgodnjega začetka kampanje sladkorne pese, ko so tovarne morale takoj oddajati svoje proizvode za konzum in so tako državne finance nadomestile saj delno izpadek pri neposrednik davkih. Znatno sq se zmanjšali dohodki od carin, ker se je tudi obseg naše zunanje trgovine v septembru močno skrčil. Mednarodne politične razmere in zmanjšanje naše zunanje trgovine kakor tudi tranzita za našo državo so imeli za posledico tudi znatno zmanjšanje železniških dohodkov, dočim se pri poštah lahko vidi celo povečanje dohodkov. Slab je donos državnih gozdov, slabši kot lansko leto.
Državni izdatki so znašali v septembru 1939 91.067.55 milij. din (avgusta 1939 1.022.1 milij. din in septembra 941.17 milij. din). Zlasti so se v primeri z lanskim letom povišali izdatki vojnega ministrstva (za 74.9) in železniške uprave (za 25.46 milij din). Zmanjšali pa so se izdatki za vrhovno državno upravo (zaradi razpusta skupščine in senata), pokojnine ter za državne dolgove (zaradi ustanovitve transfera francoskim upnikom in kasneje tudi angleškim upnikom).
Skupno so v prvih 6 mesecih preračunskega leta znašali državni dohodki (t. j. od 1. aprila 1939 do 30. septembra 1939) 5.987.8 milij. din) lani v istem Času 5.948.4 milij. din, (dočim so izdatki znašali letos v prvih 6 mesecih preračunskega leta 5.706.4 (lani 35.323.7) milij. din. Presežek dohodkov nad izdatki znaša 231.4 milij. din, kar se bo porabilo za kredite, ki doslej niso bili izkoriščani.
novine—Konjic—Rama—Moslar—MetkovI8. 3. DrZ. cesta št. 36: Sušak—Dubrovnik—meja banovine.; 4. Drž. cesta št. 38: Razpotje (Sinj—MetkovjčJ-Klis—Solin—Split. 5. Drž. cesta št. 47: Sesvete— Čakovec—meja banovine. 6. Državna cesta št. 48:' Zagreb—Sušak in drž. cesta štev. 61: (Ljubljana)-meja banovine—Gornje Jelenje.
Država more izdelati nove drž. ceste na področju banovine. Hrvatske, kakor tudi nove delnice navedenih drž. cest po novih trasah, v katerem primeru postanejo opuščeni deli cest ban. ceste I. vrste.
Za gradbo, vzdrževanje in popravila teh novih cest, odnosno delnic veljajo predpisi čl. 2.
Čl. 4. Okraj šid se izloči iz pristojnosti tehn. oddelka v Sr. Mitrovici in se pripoji terit. pristojnosti tehn. oddelka v Vukovarju. Okraj Ilok se priključi tudi vukovarskemu oddelku. Okraj Gra-čanica se priključi oddelku v Tuzli, Visoko in Zenica pridela pod Sarajevo, Zepče pa v Tuzlo. Za okraje Bileče, Trebinje in Ljubinje se osnuje nov razdelek v Bileči.
Čl. 5. Drž. in banovinski cestni nadzorniki ln cestarji s službo v onih krajih, ki se izločijo po
čl. 4, pridejo v pristojnost oddelka, kateremu so priključeni.
Čl. 6. Terenske tehnične sekcije gradbenega ministrstva, katerih sedeži se nahajajo na področju banovine Hrvatske, bodo izročile svoje posle, arhiv in elaborate, v kolikor se nanašajo na dela na področju hrvatske banovine, organom banovine Hrvatske. Ta člen vsebuje tudi določbe o prevzemu osebja.
Čl. 7. Gradbeho ministrstvo bo Izročilo banski oblasti vse dovršene in nedovršene predmete, ki se nanašajo na tele posle: 1. Za izdajanje dovoljenj za udeležbo na javnih licitacijah. 2. Za odloke o izključitvi podjetnikov od licitacij. 3. Za sklepe po obrtnem zakonu, v kolikor gre za podjetja na Hrvatskem, pa je bilo doslej pristojno gradbeno ministrstvo. 4. Za kontrolo in odobravanje izvršene izvolitve obč. inž. na področju banovine glede njih kvalifikacij. 5. Za opravljanje izpitov poobl. inženirjev. 6. Za izdajanje dekretov poobl. inženirjem. 7. Za vse odloke po zakonu o poobl. inženirjih. 8. Za odloke o postopku pri razlastitvah in prilastitvah na Hrvatskem. 9. Za odloke po gradbenem zakonu (tudi po vseh uredbah in pravilnikih). 10. Za uveljavljen je zakona o nedrž. cestah. 11. Za odloke po uredbi o zaščiti javnih cest in prometa na njih. 12. Za odloke po zakonu o izkoriščanju vodnih sil. Koncesije za izkoriščanje vodnih sil nad 30.000 k. s. se bodo dajale s posebnim zakonom za vsako podjetje. 13. Za kolavdiranje in superkolavdiranje gradbenih poslov ministrstva na Hrvatskem. 14. Za vrši* tev Iiidrografske službe uredbo vodnih tokov, regulacije rek, melioracije zemljišč, vodne zadruge, preskrbe s pitno vodo in kanalizacijo, in končno 15. za elektrostrojno službo in inšpekcijo parnih kotlov.
Čl. 8 določa, da se morajo ti predmeti Izročiti 80 dni po uveljavljenju te uredbe. Istotako bodo storile tudi druge banovine za odstopljene okraje.
Čl. 9 vsebuje odredbe o prenosu arhiva posameznih okrajev.
Čl. 10. Po tem členu bo ministrstvo Izročilo oblasti tudi vse dokumente glede uradništva, ki je pripadlo banovini Hrvatski. To velja tudi za odstopljene okraje.
Čl. 11. Za izvršitev teh poslov bodo dani banovini Hrvatski na razpolago vsi odgovarjajoči krediti iz drž. proračuna 1939-40, kakor tudi vsa izvenproračunska sredstva, določena za te posle. Če so bili krediti odprti v okrajih, ki so šele sedaj podpadli pod banovino Hrvatsko, se bodo ti krediti zaprli in dali na razpolago banski oblasti.
Čl. 12. Državni inventar, ki se nahaja na področju banovine Hrvatske, v kolikor ga upravlja gradbeno ministrstvo in je v zvezi z navedenimi posli, se izroči banovini Hrvatski. Izročen bo tudi drž. kamnolom v Budištini.
Čl. 13. Na zahtevo bana bo gradbeni minister odstopil tudi del instrumentov geodetske in hidro-grafske službe.
Čl. 14. Zavod za proučevanje gradbenega materiala pri ministrstvu bo te posle vršil tudi nadalje za banovino Hrvatsko na zahtevo banovine.
čl. 15. Banska oblast bo dostavljala ministrstvu razne hidrotehnične podatke po dosedanjih predpisih. Hidrografska služba mora biti tudi nadalje vodena po dosedanjih predpisih.
Čl. 16. Regulacijska dela na plovnih in obmejnih rekah, in sicer na Muri, na Dravi, na Donavi, na Savi in Rečini, v kolikor spadajo deli teh rek pod banovino Hrvatsko, se morejo pod-vzemati samo po predhodnem soglasju gradb. ministrstva. Če bi mogla imeti nova dela pri ureditvi vodnih tokov in pri regulaciji rek, ki tečejo skozi druge banovine ali so mejne, vpliv na stanje vode, bo banovina Hrvatska ta dela prevzela po sporazumu z zainteresiranimi banovinami. To velja tudi za nasipe in melioracijska dela..
Čl. 17. Dosedanji ministrski poverjeniki pri vodnih zadrugah vrše do nadaljnjega svojo dolžnost, dokler ne bodo postavljeni novi na Hrvatskem. Pri Bidj-bosutski vodni zadrugi je nadzorstvo skupno: banovinsko in ministrsko.
Čl. 18. Bager »Posavina« dobi banovina Hrvatska na začasno porabo, obenem z odgovarjajočimi krediti. Ta bager se lahko odstopa na porabo banovini Hrvatski, če ne bo drugih nujnih del.
Čl. 19 določa, da mora banska oblast banovine Hrvatske dostavljati ministrstvu še nadalje nekatera periodična poročila, statistike itd.
Uboj na Murskem polju
Maribor, 7. nov. 1939.
Zadnje čase se na Murskem polju kar vrste fantovski pretepi, ki se le prečesto razvijejo v žalostne poboje. Tako je bil še pred nedavnim časom znani uboj v Bučovcih, sedaj pa je ljudi spet pretresel nov takšen dogodek. V Logarovcih so bili v nedeljo zbrani fantje v Verzelovi gostilni. Igrala ie godba ter je mladina veselo pela in plesala. Med plesalci je bil znan razgrajač 24 letni zidar Franc Jureš iz Logarovcev, ki je bil vinjen ler je naenkrat začel izzivati. Iz tega je nastal splošen pretep, ki se je nadaljeval pofem še na cesti. V tem spopadu je nekdo dregnil Jureša z nožem v hrbet pod levo lopatico ter ga zadel v srce. Ranjeni se je zgrudil ter je bil v nekaj minutah mrlič. Več drugih lantov je dobiitf v tem pretepu tudi precej poškodb. Jureševega morilca orožniki dosedaj še niso mogli izslediti, dasi so zaprli že večje število udeležencev pretepa.
Trbovlje
Previdnost. Kranjske deželne elektrarne obveščajo, da je od 5. t. m. dalje električni daljnovod iz Trbovelj čez Marija Reko do Podloga v Savinjski dolini pod napetostjo, torej v uporabi. Prebivalstvo se zato nujno opozarja, da Je vsak dotik daljnovodnih naprav, tudi pretrganih vrvi, združen s smrtno nevarnostjo.
Za davkoplačevalce so poštne poiožnice za vplačilo vseh predpisanih davkov za IV. četrt-
letje 1939 na razpolago na policijskem oddelku tukajšnje občine. Ti davki zapadejo v plačilo s
15. novembrom.
Ali ne bo preozka cesta? Pri cementarni prestavljajo oster cestni ovinek v zvezi s preureditvijo tovarne same. Tik nove ceste pa je cementarna začela graditi kopalnico. Blizu zraven je tudi križišče z ozkotirno železnico. Zato zgleda, da bo cesta na tem prometnem vozlu preozka in bo ovirala promet. Sedaj je še čas, da se upošteva in ozira na to in zadevo v celoti reši v splošno korist.
Ptuj
Smrt pod vlakom. Včeraj popoldne ob pol 1 se je vrgel pod vlak, ki vozi ob tem času iz Maribora, 65-letni brivski mojster Nikola Konrad iz Ptuja, Vseh svetnikov ulica. Starček je storil to žalostno dejanje med železniškim mostom in prelazom pred postajo. Bil je na mestu mrtev. Kolesje mu je odrezalo obe nogi in razbilo glavo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestno pokopališče. Nikola, ki je bil dolgoletni član ptujske gasilske čete, je storil samomor v duševni zmedenosti, sa j je bil od dolgoletne bolezni že ves uničen. Vsi so vedeli, da z njim ni bilo nekaj v redu in da hudo trpi. Lnkrat si je že hotel vzeti življenje, pa so ga pravočasno rešili. Sedaj pa se mu je njegov naklep posrečil. Hudo prizadetim svojcem naše sožalje.
Borze
Dne 7. novembra 1939.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.30
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 5,424.872 din, na belgrajski pa 2,525.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji
London 1 funt	174.10— 177.30
Pariz 100 irankov ......	98.45— 100.75
Newyork 100 dolarjev ....	4425.00—4485.—
Ženeva 100 frankov..........995.00—1005.—
Amsterdam 100 goldinarjev . .	2348.50—2386.50
Bruselj 100 belg . » . . . , .	737.70- 749.70
Ljnbljana -m Svobodno	tržišče.
London 1 funt .••>.• .	215.06— 218.26
Pariz 100 frankov	121.67— 123.97
Newyork 100 dolarjev , , , ,	5480.00—5520.—
Ženeva 100 frankov . , . . .	1228.18—1238.18
Amsterdam 100 goldinarjev . . .	2900.55—:938.55
Bruselj 100 belg............911.11- 923.11
Ljubljana — Zasebni kliring.
Berlin 1 marka
14.20-14.40
Zagreb — Zasebni kliring.
Solun 100 drahem 32.65—33.35.
Belgrad — Zasebni kliring.
Solun 100 drahem 33.32—34.02.
Ziirich. Pariz 10. London 17.625, Newyorlč 446, Bruselj 74.37, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Ko-perihagen 86.10, Atene 3.40 ponudba, Helsingfors 8.85, Buenos Aires 104.
Vrednostni papirji Volna škoda:
v Ljubljani 437—439 v Zagrebu 440 blago v Belgradu 436.50—437
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 97.50 do 100, agr. 53—54, voj. škoda promptna 437—439, begi. obv. 82—84, dalm. agr. 74—76, 8% Bler. pos. 91.50-93.50, 1% Bler. pos 88-90, 7% pos. Drž. hip. banke 98—100, 7% stab. pos. 89.50—91.50. — Delnice: Nar. banka 6.900—7000, Trbov. 195—205.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 98 bi., voj. Škoda promptna 440 bi., begi. obv. 82 bi., dalm. agr. 73.50—75, 6% šumske obv. 72.50—74.50, 8% Bler. pos. 92.50—94.50, 7% Bler. pos. 88.50 do 91, 7% stab. pos. 91—97. — Delnice: Nar. banka 7000, den., Priv. agr. banka 200 den., Trbovelj. 205—220, Outmann 40 den., Sladk. tov. Osijek 90 den., Osj. liv. 150 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 99 den., agr. 53 den., voj. škoda promptna 436.50—437 (437), begi. obv. 80.50-81 (81), dalm. agr. 75.25 do 76 (73) a% sev. agr. 51.50 den., 6% šum. obv. 73.50-74.50 (73.50), 8% Bler. pos. 92.75 den., 7% Bler. pos. 89.25—90 (89.50, 89.25), 7% pos. Drž. hip-banke 98.50 den., 7%stab. pos. 95 den. — Delnice: Nar. ban, 7050 den., Priv. agr. banka 205 den.
2itnl trg
Novi Sad. Pšenica: bač. okol. N. Sad 172 dd 174, srem. 171—173, slav. in baranj. 172—174. gor. bač. 173—175, bač ladje Tisa 178-180. — Koruza: bač., bač. pariteta Indjija 130—132, ban. 127—129.
—	Moka: bač. in ban. og ogg 260—265, 240—245, 220-225, 200—205, 170-175, 122.50-125, srem. slav. og ogg 275.50—262.50, 237.50—242.50, 217.50 do 222.50, 197.50—202.50, 167.50-172.50, 122.50 do 125. Tendenca čvrsta. — Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bač. okol. N. Sad in sred. bač. 78-79 kg 2%. 166-168, bač. okol. Sombor 165—167, gorn.bač. (nima kg) 167.50—170, srem. 165-167, slav. 165-168, juž. ban. 164—165, gor. ban. 167.50—170, bač. ladja kanal 80 kg 2% 170 do 172, bač. ladja Begej 79—80 kg, 2%, 171-173, bač. Tisa šlep Ia 80 kg, 2%, 174—176, bač. Tisa šlep Ila 79-80 kg, 2%, 173-175, bač. ban. ladja Dunav 78-79 kg, 2%, 169-171. — Oves: bač. srem. slav. 146—148. — Rž: bač. 130—132.50. — Ječmen: bač. okol. Sombor in srem. 64—65 kg 150-152, bač. spomlad 185—190, baran. 195—200.
—	Koruza: bač. prompt. 127.50—130, bač. sušena kasa duplikat 120—122. — Moka: bač. og ogg 255-275, 235-253, 215-235, 195-215, 175-185. 125—135. — Otrobi: bač. srem. pšen. 105—110. — Fižol: bač. beli 2% 335-340. — Tendenca čvrsta, promet 53 vagonov.
Prodajna centrala za kvas. »Službene novine« z dne 6. t. m. objavljajo statute prodajne centrale za kvas kakor tudi poslovni red za centralo.
Izvoz čevljev iz naše države. Iz poročila Ba-tinega glasila Borovo, ki prinaša govor glavnega ravnatelja Bate v Jugoslaviji g. Tome Maksimoviča, posnemamo, da je letos Batino podjetje v naši državi letos izvozilo okoli 200.000 parov čevljev in sicer v druge balkanske države, nadalje v levant-ske države ter celo v Ameriko.
Pripravlja se uredba o mestnih trošarinah. Iz Belgrada poročajo, da se pripravlja uredba o mestnih trošarinah in da bodo s to uredbo predvsem zmanjšane trošarine za predmete, ki služijo širokim slojem prebivalstva, posebno pa za kmetijske proizvode, kjer bo znašalo zmanjšanje celo okoli 50 odst.
Proizvodnja Bora. V oktobru je dala proizvodnja borskih rudnikov 30.329 (septembra 28.990) ton rude, nadalje 52.093 (46.400) ton rude za flo-tacijo. Proizvodnja surovega bakra je narasla od 2.662 na 3.064 ton, proizvodnja rafiniranega bakra pa od 1.029 na 1.160 ton.
Švicarska In belgijska narodna banka. Od 23. do 81. oktobra Je obtok bankovcev Švicarske narodne banke narastel za 48.6 na 2.036.2 milij. fr. Zlati zaklad je ostal neizpremenjen na 2.394.56 milij. fr, dočim se je devizni zaklad zmanjšal za 21.74 na 291.4 miifj. fr. — Belgijska narodna banka kaže od 19. do 26. oktobra zmanjšanje zlatega zaklada za 14 na 18.016. deviznega pa za 142 na 4.208 milij. fr. Tudi obtok bankovcev' se je zainni-šal za 87 Da 26.850 milj. fr.
Troleybus za zvezo Posavja z Ljubljano
V dnevnem časopisju smo prejšnji mesec 8i-fali o sedmih tramvajskih vozovih, katere je naša Maiožeiezniška družba izdelala v lastnih delavnicah, kar je značilen napredek v modernizaciji našega mestnega prometa. Vendar naša Maiožeiezniška družba ne bo mogla kljub največjim naporom zadostiti vsem željam ter urediti vse prometne zveze tako, kakor bi bilo najprimernejše, ker to ni vselej od nje odvisno. Vzemimo samo žel. prehod na Oosposvetski cesti, zaradi katerega je nemogoče urediti zvezo pri Figovcu itd. Ozke ulice in premajhne krivine nekaterih cest ovirajo ureditev prometa, a kaj pomeni cestna železnica na Mestnem, Starem trgu, Florijanski ulici, Karlovški cesti in drugje, mislim da ni treba razlagati.
Osnovna elementa gospodarsega napredka sta produkcija in promet. Zlasti v mestih, kjer je promet tako velik, da se v ozkih mestnih ulicah naravnost zamaši, ne moremo govoriti o najvažnejših činiteljih prometa, varnosti in hitrosti. Delavec, uradnik, kmet, obrtnik in dijak imajo določen čas za delo in odmor. Naloga mestnega prometa je, da iim hitreje, varneje in ceneje pripelje s periferije v središče in obratno. Ves čas, ki ga porabimo za prevoz, gre v škodo odmora, a to je v tesni zvezi z zdravjem in delavno močjo.
Tramvaji ali avtobusi
Svojo nalogo kot skupno ljudsko prevozno sredstvo v mestih izvršujejo pri nas tramvaji in avtobusi. Eni kot drugi imajo svoje pomanklji-vosti ter prednosti.
Tramvaj n. pr. obratuje z uporabo cenejše električne energije, toda vezan je na posebno ureditev svoje poti — tirnice, katere ga delajo neokretnega, da ne govorimo o velikih investicijskih in vzdrževalnih stroških. Avtobusi teh težav ne poznajo, pač pa so pogonska sredstva neprimerno dražja in življenjska doba avtobusa je v primeri z investicijskimi stroški — prekratka.
Tehnični napredek cestnega prometa prinaša nove ureditve cest, kakor tudi nova vozila. Kombinacija avtobusa in tramvaja je novo moderno mestno prometno sredstvo
i. ■■ ' TroIeybus
Tramvaj brez tirnic s pnevmatiko — ter avtobus z električnim motorjem in drogom (trolom).
	tm n	i i rr—	i
r		jfoKo)-(oi-	1
Moderen troleybus za 70 potnikov
Že leta 1882 so začeli v Berlinu prve poafcise, s takim vozilom. Toda takrat tehnika avtomobila se ni bila razvita — in to je bilo vzrok, da . ni bilo pravega uspeha. Konec prejšnjega stoletja so v Eberswaldu (Nemčija) vpeljali prve troley-buse v mestnem prometu, a malo zatem tjudi v Franciji. Šele leta 1911 so ga uvedli' konzervativni Angleži, a leta 1938 dobimo v USA že Čez 3000 troleybusov v obratu. Danes že uspešno izpodriva tramvajski in avtobusni promet ne samo v mestnem, temveč celo v medmestnem, osebnem kakor tudi blagovnem prometu. V državah Severne in Južne Amerike in Afrike, na Kitajskem-Japonskem in v Indiji — a zlasti v evropskih državah: Nemčiji, Angliji, Franciji, Sovjetski Rusiji in Danski.
Prednosti tro!eybusa pred tramvajem
in avtobusom dajejo sigurno garancijo za njegov uspešen nadaljnji razvoj. Razmotrivajmo jih predvsem s stališča naših domačih razmer. V ozkih ulicah ovira tramvaj ves drugi promet, včasih ga celo onemogoča. Na Starem trgu ali v Šelenbur-govi ulici skoraj ni možen tovorni promet, ker zahteva tramvaj posebne dimenzije cestišča. Te težave bi bile minimalne pri uporabi troIeybusov, ker ti so skoraj popolnoma svobodni v pogledu premikanja in umikanja.
Premajhne krivine tirnic na pravokotnih križiščih povzročajo obupno škripanje zaradi trenja. Kaj to pomeni, vedo najbolj stanovalci v bližini. Razen tega prehaja tir na teh mestih pogosto celo v nasprotno prometno črto ter ustvarja tako prometu nevarna mesta. Troleybus pa omogoča pri popolnoma mirni vožnji vedno pravilno smer vožnje, ter izključuje možnost nesreč. Enosmerni tir
n. pr. na Celovški cesti izpostavlja potnike pri iztopanju in vstopu v resno življenjsko nevarnost. TroIeybus z lahkoto obide stoječa vozila ter pristaja ob hodniku
Tramvaj je vezan na tirnice, katere pa morajo biti v trdni zvezi z gornjim ustrojem cestišča, kar že samo cesto neprimerno podraži. Pozimi dela led v tirnicah velike težave in v primeru nesreče ali kvara na tirišču, zastane ves tramvajski promet na tej progi. Troleybus se v primeru poškodbe odstrani iz prometa brez kakršnih koli prometnih težav. Tro!eybus omogoča večjo komercialno brzino in večjo udobnost vožnjo. Tudi s higiensko estetskega stališča predstavlja najugodnejšo rešitev. Omogoča rentabilnejšo eksploatacijo in nepredrago vzdrževanje. Osebje je isto kot za tramvaj, ker ne zahteva nobene posebne izobrazbe, a vsa dela za vzdrževanje tirov odpadejo.
Primerjava troIeybusa z avtobusom
pokaže, da motor avtobusa povzroča velik ropot, medtem ko motor trolejbusa dela gotovo brez-lišno. Smrad plinov, bencina in nafte ter olja na ulicah zastrupljajo že tako nezdravo ozračje mesta. Tudi 6 higijenskega stališča predstavlja tro-lejbus veliko izboljšanje. Avtobusni motor z notranjim zgorevanjem je neekonomičen v primeri z električnim motorjem, katerega se spravi lahko in hitro v obrat. Elektromotor premaga tudi lažje vzpone brez spreminjanja brzin. Avtobus moTa svoja pogonska sredstva peljati s seboj ter 6 tem poveča mrtvi tovor, medtem ko črpa trolejbus pogonsko energijo »proti.
Motor trolejbusa je neprimerno lažji za popravila in vzdrževanje. Veliko cenejši je pogon, £e ga primerjamo z avtobusom, dizelbusom ali gazo-busom pri enaki hitrosti. Življenjska doba avtobusa je 5 do 8 let, trolejbusa pa 10 do 15 let. Pri nas ni nafte in bencina. Vezani smo na uvoz. Okrog 1500 avtobusov porabi približno 20 milijonov litrov bencina, kar predstavlja težke milijone, ki odhajajo v inozemstvo. Na drugi strani imamo ne-precenjive zaklade električne in kalorične energije, s katero se koristi trolejbus. Zlasti v mestih, kjer je električna «nergija itak nujna za razsvetljavo in razne obrate.
Personal ostane isti, kot je že omenjeno pri tramvajih. V6ak trolejbus potrebuje le dveh ljudi — kakor je to primer s tramvajem ali avtobusom. Varno6t prometa je poj>olnoma enaka in celo večja. Trolejbus 6e lahko uporablja za osebni ali tovorni promet tudi v medkrajevnem prometu. V slučaju vojne 6luži lahko za prevoz čet, če ga le priklenejo navadnemu avtomobilu.
Načrti drugod
O uvedbi trolejbusov v Ljubljani, je bilo že objavljenih več člankov, ki so večinoma dobili odgovor, da je uvedba novega voznega parka in novih vozil za Ljubljano predraga. Če upoštevamo, da se nekatera jugoslovanska mesta 6edaj že resno bavijo s tem, da bi modernizirala promet s trolejbus!, tako na primer Sarajevo in Belgrad, potem bi se tudi v Ljubljani izplačalo temeljito pre-računatj, če ni morda trolejbus za naše razmere cenejši, zlasti, ker se nam obeta proga, ki bi bila naravnost vzorna za trolejbus, namreč tramvajska
zveza na Posavje. Nikakor nočemo trditi, da je trolejbus glede na manjšo trdnost in hitrejšo obrabo vozila v obratu cenejši kakor tramvaj. Vendar pa je uvedba novih prog z njim neprimerno cenejša, kar bi bilo za ljubljansko cestno železnico, ki v 6voji pasivnosti težko premore večje investicije, velikega pomena.
Zveza s Posavjem
Tramvajska zveza na Posavje po Tyrševi cesti bo začasno urejena s prestopanjem, zato ker železniška uprava ne bo dovolila križanja tirišč ob železniškem prelazu na Tyrševi cesti. Zveznost prometa bo torej na tem mestu pretrgana in bi bilo prav vseeno, če bi se za zvezo s Posavjem odločili za trolejbuse. Tramvaj bo seveda mogoče
tevalo težka milijone. Ne moremo namreč računati s tem, da bi bilo mogoče tramvajski tir prc-iožiti s ceste. Imamo sicer ugodnost, da razen električnih strojnih naprav, gradimo tramvajske vozove doma v remizl, zaradi česar stanejo le okrog 300.000 din. Imamo v Ljubljani tudi konstrukterja univ. prof. g. Lobeta, ki je v resnici vložil vse svoje dolgoletne izkušnje in vse svoje znanje v konstrukcijo zadnjih tramvajskih vozov. Prepričani smo, da bi g. proi. prav tako z ljubeznijo načel konstrukcijo trolejbusa, primernega za naše prometne razmere. Pri tem pa bi imel veliko ugodnost, da se mu ne bi bilo treba ozirati na 1 me-terski razstoj tirnic, ki sam po 6cbi nujno ustvarja ozke in tesne vozove. Zaradi tega bi lahko trolej-busi bili izredno udobni in podobni modernim avtobusom in najbrž ni treba, da bi stali mnogo več kakor tramvajski vozovi. Prihranjen pa bi bil izdatek za zgraditev spodnjega ustroja in za polaganje tirnic, pri čemer bi drugi stroški ostali verjetno prav takšni, kakor so na drugih tramvajskih progah. Preden torej pade definitivna odločitev o graditvi tramvajske proge, upravičeno pričakujemo, da bo še objavljen rentabilitetni račun za
zgraditi šele potem, ko bo urejena in modernizi- , , rana cesta do Ježice. Isto velja za trolejbus. Ven- I en in za drugi promet, ker smatramo, da sme biti
....."l- I le ta "	.......~
dar bo polaganje tirnic na modernizirani cesti zah-
odločilen za način graditve proti Posavju.
Nikar te ne bojte...
v
N

Kožo Vam varujem jaz! Zato se Vam ni treba bati tudi najslabšega vre- ^^ mena, če ste si poprej sTS^ namazali kožo z NIVEO.	v.
Zakaj samo NIVEA vse-	S^
buje Eucerit, edino t	•
^ okrepčevalno sredstvo N ^ za kožo.

Velik požar pri Slovenjem Gradcu
Zgorel \e 52 letni brezposelni, hi je povzročil požar
Slovenj Gradec, 6. novembra.
Preteklo nedeljo proti 8 zvečer je čez Gmajno v smeri proti Guštanju zažarel velikanski sij, ki je v temni in deževni noči daleč naokrog razsvetljeval nebo. Iz pogleda na ta velikanski žar se je sklepalo, da gori nekje večje, najbrž kako gospodarsko poslopje vb ližini Guštanja.
DaneS zjutraj pa smo zvedeli, da je zgorelo veliko 23 m dolgo in 9 m široko gospodarsko po-
Fodelitev železnega križa nemški posadki podmornice.
slopje posestnika Franca Sedovnika, po domaČe »2uka< v Vrhah št. 54. Zgoreli so vsi leseni deli. Poslopje je bilo okrog 50 let staro in v dobrem stanju. Spodaj so bili zidani hlevi, na vrhu pa je bil lesen škedelj in veliki prostori za krmo. Rešili so iz hleva samo živino, svinje in kure, medtem ko so zgoreli vsi vozovi, mlatilnica, drugi gospodarski stroji in orodje, 100 q sena, 300 q slame, 30 q otave, in 13 q ajde. Škoda se ceni na 80.000 din, medtem ko je zavarovano vse skupaj za 21.300 din, tako da trpi Sedovnik še okrog 57.700 din škode.
Kakor se je dognalo, je ogenj zanetil 52 letni brezposelni ter brez stalnega bivališča Avgust Pogač, ki je v Vuzenici rojen in tja pristojen, ki je po vsej verjetnosti tudi zgorel. Goreti je začelo sredi poslopja, kjer je bilo seno in slama. Zaradi tega se je požar hitro razširil po vsem poslopju, da ni bilo mogoče ničesar več rešiti. Pomoči sosedov in orožništvu iz Slovenjega Gradca in Dravograda je pripisovati, da ni zgorela hiša, ki je komaj 10 m oddaljena od pogorišča, ter gospodarsko poslopje in hiša posestnika Ovčjak Franca, ki je kakih 20 do 25 m oddaljena od pogorišča. Danes zjutraj so orožniki našli v sredini pogorišča, kjer je začelo goreti, kup zoglje-nelih človeških kosti. Pobrali so jih in nesli v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da so to človeške kosti. Preiskava je dognala, da gre tu za zgoraj navedenega Avgusta Pogača. Pogač je bil včeraj izpuščen iz tukajšnje bolnišnice, proti večeru se je zglasil pri Sedovniku, kjer je prosil za jabolka. Posestnica Sedovnik je opazila, da se je oziral ter ogledoval po gospodarskem poslopju, prej so ga videli še tudi drugi ljudje, a pozneje ga ni bilo nikjer več videta in tudi današnje poizvedbe po orožništvu so zbrisale vsako sled za osumljenim Pogačom. Zaradi tega so trdno prepričani, da je Pogač zlezel na gospodarsko poslopje pod streho, se vlegel v seno ali slamo, pri čemer si je bodisi svetil ali prižigal tobak, nato pa zaspal. Iskra je padla v seno in začelo je goreti, revež pa, ki je spal ali pa si ni upal klicati na pomoč, je v strašnih mukah zgorel.
C I S TEK
Boleelav Prus — Vinko Lovšin :
Lajna
»Kako naj vem, gospod državni«, je odvrnil presenečeni vratar.
»Za to, da ne boš nikdar puščal na dvorišče lajnarjev.«
»Razumem, gospod višji državni.«
Pravnikovo stanovanje je bilo iz dveh delov. 1— štirje večje sobe so imele okna na ulico, dve manjši — na dvorišče. Razkošnejša polovica je bila določena za goste. V njej so se shajali na prijateljske večere, tam eo bili sprejemi za različne interesente, znance, sorodnike in vaščane. Gospod Tomaž je semkaj prihajal redko sam in še tedaj samo za pospravljanje, ako je bilo treba po-voščiti parketna tla ali obrisati prah, da ee ne poškoduje oprava.
Cele dneve je presedel v sobici na dvorišče, ako ni bil z doma. Tam je čital knjige, pisal pisma, ali pa je pregledoval listine znancev, ki so ga prosili za svet. In kadar ni hotel napenjati oči, je sedel na fotelju proti oknu, si prižgal cigaro m se zatopil v premišljevanje. On je vedel, da je razmišljanje važna živčna funkcija, katere eme človek, ako mu je ležeče na zdravju, zanemariti.
Na drugi strani dvorišča, nasproti oken gospoda Tomaža, pa je bilo stanovanje, katerega eo imele manj premožne osebe. Dolgo časa je tam stanoval star sodni uradnik, ki se je potem, ko je izpadel iz italeža, preselil v Prago. Za njim ja na-
jel sobici neki krojač; toda ker se ga je rad »nasekal« in potem razgrajal, mu je bilo stanovanje odpovedano.Pozneje se je nastanila tu neka vpo-kojenka, ki se je neprestano kregala 6 svojim slugom.
Toda to starko, že močno zgrbljeno, eo vzeli na deželo njeni sorodniki kljub njenemu sitnare-nju, v stanovanje sta pa prišli dve gospe z malo, morda osemletno deklico.
Ženi sta se preživljali z delom. Ena je šivala, druga je pa izdelovala na stroj nogavice in jopice. Mlajšo od obeh in lepšo je klicala deklica za mamo, starejšo je pa klicala za gospo.
Pri pravniku, kakor tudi pri novih stanovalcih so bila okna ves dan odprta. Kadar je torej sedel gospod Tomaž na fotelju, je prav točno lahko videl, kaj se dogaja pri sosedah.
Pohištvo 60 imele revno. Na mizah in stolih, na kanapeju in predalniku je ležalo blago, ureza-no ia šivanje, ter klopki volne za nogavice.
Zjutraj sta ženski sami pometali stanovanje, okrog poldneva pa jim je prinesla dninarica ne preobilen obed. Sploh pa se ni nobena po ves dan ločila od svojega ropotajočega stroja.
Deklica je pa navadno sedela pri oknu. Dete je imelo črne lase in lep obrazek, toda bilo je bledo in skoro negibljivo. Včasih je pletla deklica s pomočjo dveh igel kitico iz volnenih niti. Včasih se je pa igrala s punčko, katero je počasi slačila in oblačila. Včasih pa ni nič delala, ampak samo na oknu sedela in nečemu prisluškovala.
Gospod Tomaž ni nikoli videl, da bi dete kdaj prepevalo ali se podilo po sobi, ni videl niti smeha na bledih ustnicah in nepremičnem obrazu.
»Čuden otroki« je govoril državni pravnik sam aebi ter se začel zanj bolj zanimati.
Nekoč je opazil (bilo je v nedeljo), da ji je dala mamica mal šopek. Deklica je malo oživela. Razkladala in vlagala je cvetlice in jih poljubljala.
Končno je pa šopek povezala, ga vtaknila v kozarec z vodo in sedla v okno ter rekla: ' »Kaj ne, mamica, da je tu žalostno.«
Pravnik se je zdrznil. Kako je ipoglo biti žalostno v hiši, kjer je on vžil toliko veseljal
Nekega dne je bil pravnik okoli štirih v svoji sobici. Ob tej uri je sijalo 6olnce v 6obo njegovih sosed in bliščalo ter žgalo prav močno. Gospod Tomaž se je ozrl na drugo 6tran dvorišča in oči-vidno opazil nekaj nenavadnega, ker je urno nataknil naočnike.
In glej, kaj je opazil.
Uboga deklica je podprla glavo z roko ln se skoro vlegla vznak v oknu in — s široko odprtimi očmi gledala naravnost v solnce. Na njenem doslej tako nepremičnem obrazku 60 6e poigravala neka čustva: kakor veselje in kakor žal...
»Ona ne vidi!« je šepnil pravnik in odložil očala.
Ta trenotek je občutil v očeh bolečine že ob sami misli, da more kdo gledati v solnce, ki je žgalo z živim ognjem.
Resnično, deklica je bila slepa že dve leti. V šestem letu je zbolela za vročinsko boleznijo; nekaj tednov je ležala popolnoma nezavestna, potem je pa tako oslabela, da je obležala kakor mrtva in se ni mogla niti ganiti niti pregovoriti.
Napajali so jo z vinom in čisto juho, da je sem in tja prišla k zavesti. Toda prvi dan, ko so jo posadili na blazino, je vprašala mater:
»Mama, ali je zdaj noč?«
»Ne, dete moje... Zakaj pa tako govoriš?«
Toda deklica ni nič odgovorila; zahotelo se ji je spanja. Samo drugi dan, ko je dopoldne prišel zdravnik, je zopet vprašala:
»Ali je še vedno noč?«
Tedaj so vedeli, da deklica ne vidi. Zdravnik ji je pregledal oči in izrazil mnenje, da je treba počakati.
Toda čim bolj je bolnica pridobivala na močeh, tem bolj je bila nemirna zaradi svoje po-habljenosti.
»Mama, zakaj pa jaz nič ne vidim?«
»Ker ti je nekaj oči zastrlo. Toda to bo prešlo.
»Kdaj bo prešlo?«
»Kmalu,«
»Ali že jutri?«
»Čez nekaj dni, dete moje.«
»Toda, kako bo prešlo, mama? Takoj mi povej! Tako sem žalostna!«
Minevali so dnevi in tedni v vednem pričakovanju. Deklica je začela že vstajati iz postelje. Naučila se je hoditi po sobi oprimše, sama se je oblačila in slačila počasi in previdno.
Toda vid 6e ni vrnil.
Nekoč je pa rekla:
»Kaj ne mama, da je moja obleka sinja?«
»Ne, otrok moj, siva je.«
»Ali jo ti vidiš, mama 7«
»Vidim, dragica.«
»Tako, kakor podnevi?«
»Da.«
»Ali bom tudi jaz čez nekaj dni tako videla... ne, morda čez en mesec...«
Toda, ker ji mama ni ničesar odgovorila, je nadaljevala:
»Kaj ne, mama, da je na dvorišču vedno dan?... In na vrtu eo drevesa, kakor nekdaj?... Ali prihaja še vedno k nam beli maček s črnimi lisami... Kaj ne, mama, da bi se videla v ogledalu?... Ali ni ogledala?«..,
Mati ji da ogledalo.
»Tukaj moram gledali, da tu, kjer je gladko,« je govorila deklica in prislonila ogledalo na obraz. »Nič ne vidim!« je rekla: »Ali me tudi ti mama ne vidiš v ogledalu?«
»O vidim te, dete moje.«
(Dalje.)

te novica
Koledar
Sreda, 8. novembra; Bogomir, škof.; Klavdij in tovariši, mučenci.
Četrtek, 9. novembra: Teodor (Božidar), mu-čecec,
Novi grobovi
+ V Ljubljani je po daljši bolezni mimo v Gospodu zaspal gospod Ivan Cernič, posestnik in dolgoletni zastopnik Vzajemne zavarovalnice. Rajni je bil zgleden krščanski mož, ki se je pridno udejstvoval na karitativnem polju kakor tudi v raznih katoliških organizacijah. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek ob 3 popoldne iz hiše žalosti na Hrvatskem trgu na pokopališče pri Sv. Križu. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
f Pri Sv. Križu pri Litiji je včeraj zjutraj po dolgi in mučni bolezni umrl g. Franc Borštnar, posestnik in bivSi trgovec.' Pogreb bo v četrtek ob 9 dopoldne na župnijsko pokopališče pri Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Vsem, ki so nam kakor koli lajšali z izrazi sočustvovanja bol in spremljali na poslednji poti našega tragično preminulega Francita Erjavca, dipl. pilota, iz št. Vida, najsrčnejša hvala.
Rodbina Erjavec.
Osebno novice
—	Poročil ee je preteklo nedeljo dipl. iur. gospod Jože lic z gdč. Ivo Knol. Novoporočence-ma obilo sreče in božjega blagooloval
Josip Pečan - 70 letnik
Te dni je praznoval v Ljubljani v krogu svoje družine 70 letnico svojega življenja po vsej državi in še čez njene meje znani usnjarski strokovnjak gosp. Josip Pečan. Rodil se je 5. novembra 1869 v vasi Selo pri Polhovem Gradcu. Že v zgodnji mladosti se je posvetil usnjarski obrti in se v njej v dolgih letih — v bivši Pollakovi tovarni je bil uslužben nad 40 let — usposobil tako, da velja danes za enega izmed najboljših strokovnjakov v naši državi. Njegovi specialni izdelki slovijo ne samo na domačem trgu, temveč po vsej Evropi in celo v Ameriki. Prea tremi leti je bil odlikovan z zlato kolajno za zasluge, ki si jih je bil pridobil s plodnim in vestnim delom. Če tudi se je ves posvetil delu, si je znal dobiti časa tudi za svojo družino. Vzgojil je šest sinov, katere je vse dobro preskrbel in zavzemajo vsi dobre položaje. Eden je zdravnik-specialist, drugi orodničarski delovodja, tretji poročnik, četrti tiskar, peti usnjarski barvarski mojster, šesti diplomirani gradbenik. Poleg sinov ima še dve hčerki, ki sta tudi že poročeni. Ko ga Blišiš govoriti o svoji družini, vidiš da z ljubeznijo govori o njej in veš, da je mož v svojem zakonu srečen, saj istočasno slavi s svojo zakonsko družico tudi 40 letnico poroke.
Čestitamo g. jubilantu z željo, da bi ga Bog ohranil še dolgo vrsto let srečnega, zdravega in zadovoljnega.
*
—	Z univerze. Rektorat univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje dve asistentski mesti na medicinski fakulteti: eno a6istentsko mesto za anatomijo in eno asistentsko mesto za fiziologijo. Prošnje se vlagajo na rektorat do 12. decembra t. 1.
—	Zagrebško ravnateljstvo prevzame železniške proge v Medmnrju. V ponedeljek sta prispeli v Čakovec odposlanstvi ljubljanskega in zagrebškega železniškega ravnateljstva, ki bosta opravili posle ob izročitvi železniške proge, katero bo prevzelo zagrebško železniško ravnateljstvo. Obe komisiji štejeta skupno 32 članov. Ljubljansko ravnateljstvo zastopajo pomočnik ravnatelja Hojs, načelnik prometnega oddelka Podbregar, dalje vsi načelniki in šefi posameznih oddelkov. Zagrebško ravnateljstvo pa zastopajo pomočnik direktorja inž. Šorak, načelnik prometnega oddelka Horvat, načelnik
JČoj pbovitet
Na Bledu., kjer se posebno v poletnem lasu dnevno požene po vež sto težkih tisočakov po grlu in za razne zabave, živi poleg takih mogoč-nikov, katerim časopisi posvečajo dolge članke, petčlanska družina, ki se je preteklo nedeljo stepla za kos trdega kruha.
Slučajno sem se pomudil v zasebni hiši, ki se mi je že na zunaj zdela, da v njej ne stanuje sam lastnik. Zagledal sem štiriletno deklico, ki je bosa stala na pragu. Z obraza sem ji bral, da je lačna in ji ponudil kos kruha. Zelo sem bil presenečen, ko je priskočil nekaj let starejši bratec in sestrici dopovedoval, da po pravici pripada polovica kruha njemu. Pa ne samo to. Priskočila je še mati-vdova, ki je iztrgala deklici košček kruha in že jokajoči deklici dopovedovala, da mora biti to še za manjšega brata. Vprašal sem. koliko je najmlajši star in mi je mati odgovorila, da en mesec. In na vprašanje, kako bo ta jedel suh kruh, je mati povedala, da ima še enega, ki je star dve leti in kateremu hoče dati podarjeni kruh. Na vprašanje, koliko je vseh, je mali pokazala štiri nedolžne otročiče. Najstarejši, ki je star že 35 let, zasluži sam za sebe in materi ni treba več zanj skrbeti.
Kaj pravite, gospod urednikf Štirje otroci, stari od enega meseca do dvanajst let, ki imajo le moter-vdovo, kaj naj store, oziroma kaj naj stori taka mati, posebno sedaj, ko trka zima na vrata, ko gledajo vsi smrti v oči, ker ima tuberkuloza na štela j odprta vrata? Ali se bo našel kdo, ki bi pomagal tej usmiljenja vredni, bedni družinjci ?
pravnega oddelka Zalokar in drugi višji uradniki. Komisija je najprej odšla v Kotoribo in pričela svoje delo na terenu. Ko bodo pregledali ves teren, se bo v Čakovcu izvršila predaja proge po elaboratih, ki so jih napravili uradniki ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Predaja proge bo trajala najbrž ves teden.
—	Lastavice zadnjega oktobra Iz Bakra nam poroča prijatelj in naročnik našega lista: Mislil sem, da 60 tudi drugod opazili nenavaden pojav in ga vam sporočili. Zato poročam z malo zakasnitvijo. Dne 31. oktobra ob eni popoldne smo opazili tu v Bakru velik trop lastavlc, ki so nad nami krožile, najbrže na pot! v južne kraje, ker se pozneje niso več pojavile. Ljudje so se čudili temu pojavu. Nekateri eo se šalili, da eo ee lastavice zakasnile za to, ker eo se bale morskih min in podmornic, in so ee podale na pot šele, ko so jim tovarišice sporočile, da ni nobene nevarnosti. V resnici pa je silno redek pojav, da 6e lastavice selijo v južne kraje šele koncem oktobra.
—	Da bosto stalno zdravi, je potrebno, ida redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno 6vežost.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne >Franz-Josef< grenčice.
—	Splavarjem Savinjske in Dravsko dolino! Generalna direkcija državnih železnic v Belgradu je na prolnjo zadrugo splavarjev podaljšala vozno
ugodnost po železnici za oplavarje okr. Gor. grad, Dravograd in Maribor pod istimi pogoji kakor lani. (G. D. Br. 92.006/39 z dne 14.10. 39). Opozarjajo se vsi splavarji, da so nabavijo primerne slike-fotografije, da jih bo direkcija držav, železn. v Ljubljani lahko potrdila.
—	Najlepši Miklavžev večer boato imeli, če boete priredili dr. Gržinčičevo opereto v treh dejanjih »Mikavž prihaja«. Melodije eo zelo preproste in pevne, da hitro ostanejo v ušeeu. Zmore jih 9 letni igravček angelček kakor vsak glasbeno neizobražen kmečki parkelj. S tem je ustreženo prireditelju, ki bo igravce v par skušnjah naučil vseh melodij in bo zato lahko posvetil več pažnje mimiki, plesom in rajanjem, Partitura stane din 50 in se naroča v salezijanskem zavodu na Rakovniku, Ljubljana 8.
—	Prošnja in zahvala. M. Š., žena slepca invalida v Ljubljani, Hrenova ulica 17, je svoj čas poslala posameznim ustanovam, podjetjem in zasebnikom, deloma pa župnim uradom prošnje za podporo. Vsem, ki so se velikodušno odzvali, se toplo zahvaljuje, ostale pa lepo prosi, naj je ne pozabijo.
—	Tatvina v vlaku. Pred nedavnim Je bil med vožnjo iz Kranja do Ljubljane okraden Ivan Gaj-šek iz Ljubljane. Nekdo mu je odnesel rjavo aktovko z dvema knjigama. Skupna škoda znaša 350 dinarjev.
—	Noge nosijo vse človeško telo, zatorej so najvainejSi del telesa. Neguj jih s SAN0PED0M, da jih ohraniS zdrave. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
V Vašem Interesu |e( da obnovite srečke Državne ras« red redne loterije sa II. rasred 39. kola. Žrebanje se vril 10. novembra 1.1. Novim naročnikom so srečke ie na razpolago v glavni kolekturl Državne razredne loterije ,,Vrelec sreče".
ALOJZIJ PLANINŠEIC, Ljubljana, Beethovnova 14.
cUvžgmI
*	Gostovanje zagrebškega gledališča v Splitu. Te dni je bilo sklenjeno tridnevno gostovanje zagrebškega gledališča v Splitu, in sicer meseca decembra. Zagrebško gledališče bo v kratkem proslavljalo 100-letnico, odkar je bila uprizorjena prva hrvatska drama. Za to priložnost je režiser dr. Branko Gavella pripravil prireditev pod naslovom >Svatba mladega De-renčina«. V Splitu bo zagrebška drama dala poleg tega še Bogovičevega »Matijo Gubca« in pa Shakespearovo delo »Na tri kralje«.
*	Hrvatski skavti so spremenili svoje Ime. V nedeljo so zborovali v Zagrebu hrvatski skavti , ki so med drugim tudi sklenili, da se njihov dosedanji naziv »Hrvatski skavtski sa-vez« spremeni v »Hrvatsko kulturno odgojho društvo Domobran«.
*	Parnik »Bor« ni bil potopljen. Nedavno so Nemci sporočili, da je neka njihova podmornica potopila na Atlantskem oceanu tovorni parnik »Bor«. Prvotno so ljudje mislili, da gre za jugoslovanski parnik »Bor«, last parobrod-
je zasidran v holandski luki Dordreht pri Rot terdamu. V Lloydovem registru je zaznamovanih več parnikov, ki imajo enako ali podobno ime. Tako imajo Švedi parnik »Bor«, Norvežani parnik »Bor«, Finci pa 6 parnikov z imenom »Bore«, ki so označeni za razlikovanje z raznimi rimskimi številkami. Verjetno je, da je bil potopljen eden izmed teh parnikov.
*	Nov pravilnik za tujski promet v banovini Hrvatski. Preteklo nedeljo so se sestali v Splitu zastopniki Tujsko-prometnih zvez s Sušaka, iz Splita in Dubrovnika in razpravljali o tujskem prometu v našem Primorju. Na sestanku so naročili predsedniku Tujsko-prometne zveze v Splitu dr. Tartaglji, da izdela nov pravilnik o tujskem prometu, ki naj bi bil podlaga za nadaljnji razvoj tujskega prometa v Dalmaciji in v Hrvatskem Primorju.
*	Huda prometna nesreča pri Ogulinu. Na
železniški progi med Ogulinom in Hreljinom se je v nedeljo v zgodnjih popoldanskih urah pripetila huda prometna nezgoda, ki je trejala dve človeški življenji. Osebni avto, ki je last uprave za graditev proge pri Vrbovskem in ki ga je upravljal šofer Ivan Štefančič, ie privozil na železniško križišče prav v hipu, ko je privozil po progi zagrebški osebni vlak. Lokomotiva je butnila avto z vso silo v stran. Dva delavca, ki sta se vozila v avtu, sta bila na mestu mrtva, uradnik Mirko Helebrant pa je dobil smrtnonevarne poškodbe. Šofer je po čudnem naključju ostal nepoškodovan.
*	Sava pri Zagrebu naglo narašča. V teku predvčerajšnjega dneva je jela Sava pri Zagrebu zelo hitro naraščati in se je njena gladina v 24 urah povzpela že skoraj 3 metre nad normalnim stanjem. Poročila včerajšnjih zagrebških listov izražajo bojazen povodnji, ako bo Sava še tako hitro naraščala. Toda sriričo tega, da se je vreme v Sloveniji občutno izboljšalo, bo najbrž nevarnost povodnji v okolici Zagreba minila.
*	Velikansko ribo razkazujejo te dni v Zagrebu. Že pred mesecem dni smo poročali, da so ribiči v bližini Dubrovnika ujeli neke vrste kita, ki je dolg okrog 6 m, tehta pa skoraj 2000 kg. Njegova glava je podobna prašičji. Pravijo, da take ribe v našem morju še nikoli ni nihče ujel. Zato ni čudno, da je vzbudila toliko pozornosti in radovednosti med ljudstvom. Vsi jo hočejo videti. Ribo so najprej prepeljali v Dubrovnik, kjer jo je neki tamkajšnji živinozdravnik dva dni prepariral, nato pa so ribo odpeljali v Trebinje, Mostar, Sarajevo, Travnik, Banjaluko, Prnjavor, Slavonsko Požego in čez Novo Gradiško v Zagreb. Tam jo bodo razkazovali deset dni, nato pa jo bodo, kakor pravijo, odpeljali še naprej v Varaždin, Ljutomer, Celje in tudi v Ljubljano, kjer jo bomo meseca decembra morda lahko ogledovali. Doslej učenjaki še niso dognali, v katero vrsto morskih živali spada. Verjetno je, da bo ribo odkupil kak muzej, če je ribični ne bodo predrago držali.
*	Tovorni avto in tramvajski voz sta trčila v Zagrebu v Ozaljski ulici. Trk je bil tako silen, da je šofer avtomobila Gjtiro Posavec padel z vozila in obležal nezavesten s smrtnone-varnimi poškodbami. Med potniki v tramvaju je nastal poplah, vendar se je sprevodniku po-
srečilo, da je ljudi pomiril, preden so se začeli drenjati proti izhodom.
*	800 kilogramov težka kovinska cev mn je zdrobila glavo. Pri zagrebški carinarnici se je v ponedeljek dopoldne pripetila huda nesreča, pri kateri je izgubil življenje 50-letni delavec Gjuro čučkovič, ki je bil oženjen in oče treh nepreskrbljenih otrok, čučkovič je bil zaposlen pri raztovarjanju velikih kovinskih cevi, ki so prispele iz Nemčije in ki so težke vsaka nad 800 kilogramov. Ko je prerezal žice, s katerimi so bile cevi zvezane med seboj, so se cevi zvalile z vagona in ena od njih je udarila čučkoviča po glavi ter mu jo zdrobila. Čučkovič je bil takoj mrtev.
*	V tujini pokvarjen in ustreljen. V Gosti-var je te dni dospela vest iz Čikaga, da je bil tam v nekem zločinskem gostilniškem brlogu ustreljen Peter Stojanovič, sin Lazarja Stoja-noviča iz vasi Duf, ki se je pred desetimi leti izselil v Ameriko. Kot mlad mož je šel Lazar Stojanovič s svojo ženo v Ameriko. S pridnim delom si je v Ameriki kmalu opomogel. Ko se mu je leta 1913 rodil sin, je neprestano tuhtal, kako bi si pridobil bogastvo, da bi sinu ne bilo treba s trdim delom služiti vsakdanji kruh. Ko je izšla v Združenih državah prepoved uživanja in prodaje alkohola, je Lazar ustanovil skrivno gostilno, v katero so zahajali samo zločinski tipi. V nekaj letih je res obogatel. Pozabil pa je na to, da morajo vtisi, ki jih je doraščajoei Peter dobil v zločinskem brlogu, njegovo mlado dušo zastrupiti. Že kot učenec je Peter kradel kakor sraka in mu v tem niso bili kos niti mojstrski tatovi. Ko ga je oče poslal v vojaško akademijo, tam ni dolgo vztrajal. Pobegnil je
gonoči in se priključil neki gangsterski tolpi.
il je zelo častihlepen in je hotel na vsak način postati drugi Al Capone. Krogla njegovega tovariša, s katerim se je spri pri delitvi denarja, ki sta ga uplenila pri vlomu v neko banko, je naredila konec njegovemu življenju.
... * Drzna mlada vlomilka. Belgrajski policiji je padla v roke vlomilka, ki v kratkem času v Belgradu zagrešila kar dvajset vlomov v stanovanja. Komaj dva in dvajsetletno dekle je z neverjetno drznostjo šlo na delo. Pozvonila je pri vratih stanovanja, ki si ga je izbrala za svoj plen. Če je kdo odprl, je vprašala, ali ta m ta stanuje v hiši in se je nato poslovila. Če pa nikogar ni bilo doma, je s ponarejenim ključem odprla stanovanje in pobrala ves de-nar in dragocenosti, ki jih je našla v stanovanju. V nekem primeru je vdrla skozi stran-ska_ vrata v stanovanje, medtem ko je gospodinja na njeno zvonjenje odprla glavna vrata. Ko se je gospodinja vrnila v sobo. je vlomilka s plenom vred že izginila. V nekem drugem stanovanju, v katero je vdrla, je našla malega otroka. Vzela ga je v naročje, mu sladko govorila ter dejala, da je n jegova teta. Vprašala je otroka, kje mima hrani denar, kar ji je otrok tudi pokazal. Ko je prišla mati domov, ji je otrok ves vesel pripovedoval, da je bila na obisku »preljuba tetka«, ki pa je mater olajšala za precejšnjo vsoto denarja.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
*	Drzen podvig dveh roparjev. V Peteran-CU P" °Privnici s<a te fini zjutraj dva roparja poskusila drzen podvig, ki pa se jima je ponesrečil. 68-letni premožni kmet Stjepan Dolenec živi v svoji hiši sam s svojo 65-letno ženo Maro. V ponedeljek zjutraj sta zakonca zgodaj vstala, zena je odšla v hlev, da bi nakrmila živino. Ko je stopila v hlev, v katerem je bilo še zelo mračno, je skočil prednjo neznanec in jo s kolom pobil na tla. Starka je pričela klicati na pomoč. Njene klice je slišal neki sosed, ki ie prihitel na pomoč in opazil neko postavo, ki je bežala čez vrt proti bližnjemu gozdu. Sosed je stekel za bežečim, vendar se je temu posrečilo v gozdu izginiti brez sledu. Medtem so prišli na Dolenčevo dvorišče še drugi kmetje, ki so začeli preiskovati hlev in so res našli med senom skritega drugega roparja. Izročili so ga orožnikom, katerim je povedal, da je 28-letni Nikola Sertak iz Medmurja. Povedal je tudi ime svojega pajdaša, ki ga zdaj orožniki vneto iščejo Priznal je tudi, da sta hotela izvršiti nad Dolenčevima roparski napad. Zato se je eden skril v hlevu, drugi na na saniku. Maro Dolenčevo so morali prepeljati v koprjiSMiko bolnišnico.
Ljubljana, 8. novembra
Gledališče
Dramai Sreda, 8. novembra: »Hudičev učenec«, Red Sreda. — Četrtek, 9. novembra: »Antigona«. Red Četrtek. — Petek, 10. novembra: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Sobota, 11. novembra! »Kozarec vode«. Red A.
Opera: Sreda, 8. novembra: Zaprto. — Četrtek, 9. novembra: »Flgarova svatba«. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 10. novembra ob 15: »Trubadur«; Dijaška predstava. Globoko znižane cene. — Sobota, 11. novembra: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Radio Ljubljana
Sreda, 8. novembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Nekaj Dvoržakovih skladb (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Orglice in harmonika (Fr. Petan in A. Stanko) — 14 Poročila — 18 Mladinska ura: Elektrifikacija Slovenije, reportaža — 18.40 Kmet in gruda (L. Puš) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nacionalna ura: Pomen 50 letnega obstoja Mestno hranilnice ljubljanske za slovensko denarništvo (g. Ivo Peruci, Ljubljana) — 19.40 Objave — 22 Vojaška godba 40 pešadijskega polka »Triglavskega«, dirigent višji kapelnik Ferdo Herzog — 21.30 Po domače (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški trio »Vesna«.
Drugi programi
Sreda, 8. nov.: Belgrad: 20 Mozartova opera »Don Juan« — Zagreb: 20 Plošče, 20.30 Ljubljana, 21 Prenos iz Italije — Sofija: 20 Orkestralni koncert, 20.45 Operetna glasba — Ankara: 19.10 Orkestralni koncert, 20.30 Jazz —■ Beromiinster: 20.20 Narodna glasba, 21.15 Iz življenja Vincenza Vela — Budimpešta: 20 Igra, 22.05 Sonate, 23.20 Plesna glasba — Bukarešta: 20 Opera — Hilversum: 20.15 Bruckner-jeva maša — Stockholm-Horby: 20 Plesna gl., 20.45 Igra, 22.15 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Pianino, 21 Opera »Orfej in Evridika« — Rim-Bari: 21.30 Simfonični koncert — Floren-ca: 21 Pisana in plesna glasba — Reykjavik: 21.15 Islandska oddaja — Riga: 19.15 Latiške narodne, 20.25 Simfonični koncert — Sottens: 20.25 Klavir, 20.45 Orkestralni koncert.
Prireditve in zabave
Šentjakobčani! I. Prosvetni večer F. O. in D. K. Ljubljana-Sv. Jakob bo danes zvečer točno ob 8. Nabavite 6i vstopnice v predprodaji v trgovini Kavčič, Florijanska ulica, ali pa pol ure pred pričetkom predstave v farnem domu.
Martinov večer priredi Bežigrajska stavbna zadruga v soboto zvečer pri Mikliču v veliki dvorani. Pričetek ob osmih zvečer. Ne zamudite, spored je pester in zabaven.
Predavanja
Prosvetno društvo Trnovo prične drevi ob 8 v društveni dvorani z rednimi prosvetnimi večeri. Prvo predavanje bo imel g. prof. Anžič Anton, pod naslovom: »Osemdnevno potovanje po Italiji, združeno
z romanjem v Rim«. Vljudno vabimo vse člane in prijatelje na to predavanje na katerem nam bo predavatelj v slikah in besedi prikazal zanimivosti Italije.
Sadjarska podružnica Šiška priredi strokovno predavanje »Obrezovanje sadnega drevja in trt« v četrtek, dne 9. t, m. ob 19 v učilnici deške ljudske šole v Sp. Šiški. Predava nadzornik gospod štrekelj Josip.
Amerika danes je naslov predavanju, ki ga bo imelo bežigrajsko prosvetno društvo v četrtek ob osmih zvečer v Mavričevi dvorani. Predava g. p. Zakrajšek Kazimir, ki je bil letos v Ameriki.
Kolo žen zadrugark priredi drevi ob 8 v dvorani glabenega društva »Sloge« Pražakova ulica 19 predavanje: »Kaj moramo vedeti o delovanju strupenih plinov na človeka«.
Ljudska univerza v LJubljani. Drevi bo predaval g. univ. prof. dr. Maks Samec o temi: Nadomestki (surogati) in umetna tvoriva. Predavanje bo ob 20 v mali dvorani Filharmonije na Kongresnem trgu. Brez vstopnine.
Šempeterska prosveta ima drevi ob 8 važno in sodobno predavanje dr. Julij Kržišnik o narod-no-obrambnem delu. Udeležite se polnoštevilno.
Naše dijaštvo
Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih ima drevi ob osmih redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljeni!
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva ce6ta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra 78.
Anekdota
Nedavno so bile dirke v Karlshorstu. Med najbolj zanimivim dirkanjem pa je začelo deževati. Neki gledalec v prvi vrsti je odprl dežnik. To pa ni bilo všeč drugim ljudem. »Zaprite dežnik!« so tako dolgo klicali, da je lastnik dežnika zahtevi ugodil in zaprl dežnik. Pa to še ni bilo dosti. »Klobuk doli!« je sledilo in ubogi gledalec je moral ustreči tudi tej želji ostalih gledalcev. Nato pa se je obrnil proti drugim in zaklical: »Ali naj si morebiti dam tudi lase ostriči?<
»Zdaj se pa le bližava civilizaciji — glej tamle sta dve bojni ladji!«
HUKDANA
Tamvai v poslovnem letu 1938-1939
Dne 6. novembra je bil občni zbor Splošne maloželezniške družbe, ki je last mestne občine ljubljanske. S tem ie družba postala mestno podjetje in je zaradi tega tudi prilagodila svoj računski zaključek preračunskemu letu ljubljanske občine. Zaradi tega se vsi podatki nanašajo na 15-mesečno dobo, od 1. januarja 1938 do 31. marca 1939. Podrobnosti o gospodarstvu mestne cestne železnice smo priobčili že včeraj, sedaj pa prinašamo še nekaj zanimivih številk, ki naj osvetlijo, kako se razdele izdatki ljubljanskega tramvaja. V razdobju 15 mesecev je bilo za plače vsem uslužbencem in uradnikom izplačanih 4,587.527 din. Od tega odpade na plače uredništva in poduradništva 538.432 din, na plače voznemu osebju, torej voznikom in sprevodnikom 2,674.977 din, na plače delavniškemu osebju 892.666 din, na plače progovnemu osebju 432,052 din in na božicnico 49.400 din. Za pokojnine je bilo v tem času izplačanih 113.348 din, bolniško in pokojninsko zavarovanje je zahtevalo 404.505 din. Za službene obleke pa je bilo izdanih 125.756 din.
Ker se je zadnjih letih tramvajski promet močno poživil, je seveda tudi močno narasla poraba električnega toka. Leta 1930 je ljubljanski tramvaj porabil 358.535 kw ur. Leta 1931, ko so bile v obratu že nove proge, je porabil 635.890 kw ur. Leta 1934, ko se je zopet razširilo tramvajsko omrežje, je narasla poraba toka na 972.100 kw. ur. Leta 1937 je znašala poraba toka že 1,421.600 kw ur. V zadnji poslovni dobi, ko smo dobili novo progo proti Sv. Križu in podal jšek proti Rudniku, pa je dosegla poraba toka 1,937.880 kw ur. Stroški za električni tok so v tem zadnjem razdobju znašali 1,278.952 din. Od tega odpade 1,162.695 din za električni tok, porabljen na progah. Velika je tudi vsota, potrebna za vzdrževanje proge in voz in znaša 703.505 din. Še enkrat toliko pa znaša državna vozarinska taksa, za katero je bilo treba plačati 1,478.870 din. Odplačila za obresti posojil pa so znašala skoraj 2 milijona dinarjev. Z vsemi številnimi drugimi manjšimi stroški, med katerimi ni najmanjša postavka za vozne listke, ki so veljali 75.849 din, znašajo vsi upravni obratni stroški za zadnjo poslovno dobo 12,081.129 din.
Število nameščencev za zadnjo poslovno dobo znaša 211; na upravo odpade 13 oseb, na vozno službo 139 oseb, na delavnico 43 oseb, na progovno službo 13 oseb in na pod.štacijo tri osebe. Ker je bilo poslovno leto zaključeno že z letošnjim marcem, je število uslužbencev nekoliko premajhno, saj so bili novi tramvajski vozovi izdelani v letošnjem poletju, kar v tem zaključku še ni vračunano. Prav tako ta zaključek še ne kaže jasne slike o povečanju dohodkov zaradi razširitve tramvajskega omrežja, ker je bila svetokriška proga samo nekaj časa v obratu. Točno sliko o razvoju in o gospodarski sanaciji ljubljanskega tramvaja bo dal šele zaključek prihodnje poslovne dobe, ki bo obsegala razdobje enega samega leta._
— Pri težki stolici. napetosti, glavobolu' vsled naprtja očisti ena do dve čaši oa-| ravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
_Ogl. rej. S br. 30474/33._
1 Pastoralna konferenca za duhovnike mesta Ljubljane bo v sredo, 15. novembra ob pol 4 popoldne v bogoslovnem semenišču.
1 Meščanska Marijina kongregacija za može pri sv. Jožefu vabi člane, da se v četrtek, dne 9. t. m. ob 3 popoldne udeleže pogreba pokojnega g. Čer-niča Ivana. Sv. maša za pokojnega bo v soboto, dne 11. t. m. ob pol 7 zjutraj v kongregacijski kapeli pri sv. Jožefu. Člani vljudno vabljeni.
1 Šempeterska prosveta sporoča žalostno vest, da je umrl dolgoletni član g. Černič Ivan. Prosimo, da se člani Prosvete polnoštevilno udeleže pogreba, ki bo v četrtek ob 3 popoldne. Zbirališče na Hrvatskem trgu št. 4, — Odbor.
1 Rokodelsko društvo. V sredo, dne 8. nov. bo ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Ko-menskega ulica 12, predavanje o Zavodu za pospeševanje obrti. Predaval bo gosp. Ivan Ogrin, predsednik Zavoda. Vsakemu obrtniku je nujno potrebno, da se udeleži predavanja, da spozna pomen Zavoda za pospeševanje obrti, njegovo dosedanje 10-letno delovanje in program dela za bodočnost
1 Razstava likovnih umetnikov slovenskih, hrvatskih in srbskih je odprta v Jakopičevem paviljonu vsak dan od 9 dopoldne do 18 popoldne. Razstava bo trajala do 20. t. m. Vabimo občinstvo, ki ljubi umetnost, da razstavo v čim večjem številu obišče.
1 Deset tisočakov za mestno kuhinjo v stari cukrarni in za revno deco je daroval dobrosrčen industrialec iz Ljubljane, ki je tako plemenit dobrotnik revežev, da ne mara biti imenovan. Vodilni ljubljanski gospodarstvenik je tako na najlepši način dal dober zgled vsem našim gospodarskim krogom za posnemanje in tudi za spod budo drugim krogom k dejanskemu sodelovanju z mestno upravo na socialnem polju. Mestno poglavarstvo s hvaležnostjo ugotavlja, da že precej denarnih zavodov in gospodarstvenikov podpira mestne socialne akcije z rednimi mesečnimi prispevki, ki jih pa večino niti od daleč ne moremo primerjati z višino prostovoljnih prispevkov zavodov in podjetij po drugih mestih naše države, še manj pa tujine. Zato pa moramo podčrtati, da je ta neimenovani dobrotnik mestnih revežev med najizdatnejšimi rednimi podporniki s svojimi prav znatnimi rednimi mesečnimi prispevki, poleg tega pa njegovo dobro srce poišče še vsako drugo priliko za izkazovanje resnične ljubezni do bližnjega. Tako ta dobrotnik brez posebnih prošenj redno pošilja po 500 din mesečno prostovoljne davščine in se je tudi že odkupil od razkošja na grobovih, sedaj je pa po Vseh svetih poleg vseh teh daril nakazal se 10.000 din, da mestna občina revežem in revnim otrokom ublaži tegobe zime. Tako nas izredna požrtvovalnost dobrotljivega gospodarstvenika spominja na dobrotnike za zimsko pomoč revežem po drugih državah in opominja s svojim zgledom vse nase gospodarske kroge na moralne naloge, ki jih drugje smatrajo za svojo dolžnost. Zlato srce blagega dobrotnika naj ogreje tudi srca drugih premožnih občanov in zavodov, da se bodo zavrteli zarjaveli ključi v še mnogo težjih blagajnah! Mestno poglavarstvo izreka blagemu dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu tolikokrat in tako izdatno podpiranih.
1 Za vsesvetsko akcijo prihajajo 5e vedno manjša in večja darila, a največji prispevek po
praznikih umrlih je poslala Splošna zavarovalna družba »Jugolavija« v znesku 1000 din, ko se je tudi že pred Vsemi sveti odkupila od razkošja na grobovih. S prošnjo, da se pismenemu povabilu vsesvetske akcije odzovejo tudi še nekateri zapozneli uradi, zavodi in podjetja, da bo mogoče zaključiti račune, izreka vrhovni socialni svet najtoplejšo zahvalo tudi v imenu mestnih revežev.
1 Na dolenjski tramvajski progi že nekaj dni vorijo novi tramvajski vozovi. Preteklo soboto je uprava cestne železnice vzela iz rednega prometa zadnje stare vozove, ki so obratovali edino še na dolenjski progi, ter jih nadomestila z brodskimi, ki so do zdaj vozili na progi Moste—Sv. Križ. Na to progo pa je dala v promet najnovejše vozove, ki jih je izdelala Maloželezniška družba v svojih delavnicah. Tako je zdaj tudi proga od magistrata do Rakovnika povsem izenačena z drugimi progami.
1 Zadrega pri telefonskih avtomatih. Odkar je stopila v veljavo nova telefonska tarifa, je videti, da se občinstvo v mnogo večjem številu ustavlja pri avtomatskih telefonskih celicah, ki so postavljene po mestu in odtod telefonira. Vzrok temu je v glavnem to, da sedaj povsod štejejo telefonske pogovore in da nihče več ne dovoli rad telefonskih pogovorov brezplačno. Tako so prišle celice do večjega prometa, hkrati pa se je pojavila nova nadloga. Kakor znano, je treba vreči v avtomate v telefonskih celicah novec za 1 din, nakar je šele mogoče telefonirati. Pred nadavnim pa 60 pa so prišli v promet novi dinarski novci, ki pa v avtomatih žal ne zaležejo. Ker je novih dinarjev vedno več, stari pa hitro ginejo iz prometa, se je že marsikomu, ki je hotel telefonirati, zgodilo, da je z veliko vnemo metal skozi špranje nove dinarje, ki 60 se takoj zopet pokazali pri špranji spodaj. Kdor hoče torej sedaj telefonirati, mora biti založen z starimi dinarji. To bo pa vedno težje in bo včasih tudi povzročilo nepiijetne posledice. Vzemimo, da 6e zgodi nesreča, pa da hoče nekdo hitro obvestil reševalce. Čeprav bo imel poln žep 6amega drobiža, mu ne bo V6e skupaj nič pomagalo, če ne bo imel slučajno pri sebi tudi starega dinarja. Poštna uprava bi s to spremembo morala računati že naprej in upamo, da tudi je. Če pa ni, naj poskrbi, da bodo novi avtomati čimprej preurejeni na nove dinarske novce. Sicer ee utegne zgoditi, da čez mesec dni, kljub velikemu na-
Neki nevtralni parnik je nemška podmornica ustavila. Potniki nevtralcev se morajo dati preiskati.
valu na telefonske celice sedaj ne So niti enega, ki bi mogel telefonirati. To pa samo zaradi tega ne, ker ne bo imel pravega dinarja v žepu,
l Za mestne reveže je darovalo Nemško pomožno društvo v Ljubljani 2.500 din kot božično darilo, Ta dobrodelna organizacija uživa v našem mestu posebno spoštovanje, ker že dolga leta podpira reveže ne glede na narodnost in prepričanje ter daje dober zgled tudi vsem občanom s svojimi vsakoletnimi posebnimi prispevki za socialne akcije mestne občine. Pri tem pa ne sinemo pozabiti zastopstev tujih držav, saj so se osebja konzulatov odkupila od razkošja na grobovih s hvalevredno darežljivostjo in je italijanski generalni konzulat o Vseh svetih razsvetlil tudi grobove vojnih žrtev na svojem pokopališču z belozelenimi svečami vsesvetske akcije. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
NajveQa tragedija naic dobe • nepozabna MARIA STUART
Krasni posnetki iz Itali- ' je, iz londonskega mu-žeja voščenih lutk itd. Težka drama o borbi nežnega ženskega srca. Film o ženi, ki je s svojo borbenostjo poboljšala položaj evropske žene!
UPORNICA
Katarina Hepburn v prekrasnem filmu borbe in trpljenja za pravico in enakovrednost žensk. Ta fdm je vzbudil svoj čas veliko senzacijo po vsem kulturnem svetu!
Danes premiera I Ob 16.. 19. in 21. url,
KINO UNION Telef. 22.21
m?I r>pM'

Glasbena Matica za 20 letnico - brez strehe
Sokol ji je njene dosedanje prostore sodnijsko odpovedal
Maribor, 8. novembra.
Snoči je imela Glasbena Matica v Mariboru svoj 20. jubilejni letni občni zbor pod vodstvom njenega predsednika odvetnika dr. Rudolfa Ravnika v Matičnih prostorih v Unionu.
Žal je ta naša najvažnejša in najagilnejša glasbena ustanova na severni meji zašla baš za svojo 20 letnico v hudo krizo, iz katere zaenkrat ne vidi nobenega izhoda. Odpovedani so ji prostori, v katerih je vseh 20 let uspešno delovala, tudi tedaj, ko ti prostori še niso bili v slovenskih rokah. Tem občutnejši je udarec sedaj, ko so prostori postali last mariborskega Sokola. Pod vtisom tega dejstva se je razvijal tudi snočnji jubilejni občni zbor ter je bil njegov potek prav porazna obsodba narodnega pojmovanja nekaterih ustanov, ki so si do nedavnega lastile monopol na ves nacionalizem na severni meji.
Predsednik dr. Ravnik je uvodoma podal kratek pregled dela v preteklem letu. Sledilo je poročilo marljive tajnice gospe Rozmanove. To poročilo je bilo nad vse zanimivo, posebno zaradi tega, ker je tajnica v njem očrtala tudi v podrobnostih težko borbo, ki jo je Glasbena Matica v Mariboru vodila v novim lastnikom svojih prostorov — sokolskim društvom. Uvodoma je tajnica v poročilu opozorila na 20 letno narodno in kulturno delo mariborske Glasbene Matice. Pevski zbor je imel nad 100 koncertov, številni so bili simfonični koncerti društvenega orkestra. Šola Glasbene Matice je izobrazila v glasbi 4070 učencev. Mnogi od njih so nadaljevali študij ter zavzemajo danes že odlična mesta na tem področju. Glasbena Matica je bila centrala vse slovenske glasbene kulture in vzgoje na severni meji ter si je v tem svojstvu pridobila nevenljive zasluge. — Zatem je podala tajnica podroben pregled dela na glasbenem polju v preteklem letu, nakar je obširneje obrazložila potek pogajanj med Matico in Sokolom za Matičine prostore. Ko je postal Sokol lastnik unionske dvorane, je Glasbeni Matici prostore takoj odpovedal. Odpoved je v mariborski slovenski javnosti silno neugodno odjeknila. Ker tudi mestna občina ni imela sredstev, da bi Matici izdatno priskočila na pomoč ter ji nudila streho v svoji zgradbi, so se potem nadaljevala pogajanja s sokolskim društvom, ki pa je zahtevalo odstop dveh prostorov, ki ju je Matica doslej uporabljala, ter zvišanje letne najemnine na 18.000 din. Glasbena Matica prostorov ni mogla odstopiti, zaradi pičlih sredstev pa bi plačevala lahko največ 8000 dinarjev letne najemnine. Tako potem pogajanja niso rodila uspeha ter je Sokol odpovedal prostore sodnim potom. Izselitveni termin je nepreklicno določen na 1. januarja 1940. Zaradi pisma, v katerem je Glasbena Matica Sokolu sporočila, da so tudi mnogi člani Matice člani Sokola ter so tako pomagali graditi njegov dom, je dobila odgovor, v katerem zahteva Sokol opravičilo in zadoščenje.
Poročilo tajnice je zaradi gornjih ugotovitev prav porazno vplivalo. Sledilo je poročilo blagajnika Merčuna. Dohodkov je bilo 169.239, izdatkov pa 147.436 din. Preračun predvideva 116.5-10 din dohodkov in 148.530 din izdatkov. O društvenem inventarju je poročal gospodar Martine: inventar je vreden 104.500 din. Namesto odsotne arhivarke Nezičeve je poročala tajnica Rozmanova, sledilo je poročilo vodje koncertne poslovalnice Arnuša,
za pevski odsek načelnik prof. dr. Crnek, za odsotnega načelnika orkestralnega odseka inž. Ranča tajnica Rozmanova, o glasbeni Soli pa je po-
ročal Vlado Bertoncelj.
Končno so bile volitve. Za predsednika Je bil izvoljen dr. Rudolf Ravnik, za I. podpredsednika prof. dr. Crnek, za II. podpredsednika inž. Rane.
Pevski odsek vodijo: dr. Crnek, Rozmanova, Bertoncelj, Šajna; orkestralni odsek: inž. Rane, mag. Nezičeva, Drago Gračner; zastopniki staršev so: Maks Merčun, Martine in Molan. Šolski kuratorij: zastopnik staršev nadsvetnik Peter Škofič. Preglednika računov: Jurij Vrhovnik in Anton Koren.
Novi odbor ima pred seboj težko nalogo, kako poiskati Glasbeni Matici prostore ter tako rešiti to važno kulturno in naroduoobrambno ustanovo pred propastjo.
*
m V čast odhajajočih oficirjev priredijo častniki mariborske $arnizije drevi ob 8 svoj družabni večer v hotelu Orel. Začetek bo ob 9, Vabljeni rezervni častniki in vsi prijatelji oficirjev v rodbinami.
m Profesorski izpit je opravil z odliko na univerzi v Ljubljani g. Mavricij Zgornik iz Maribora. Čestitamol
m Lep umetniški baletni večer bodo imeli priliko videti Mariborčani v četrtek, 9. t m., ki ga priredita člana in solista največje svetovne baletne skupine »Ballets de Monte-Carlo«, Irena Litvinova in Max Kurbos, Na programu izbrana dela velikih mojstrov kot: Bethoven, Chopin, Sibelius, Straus i. dr. Ker je to edino gostovanje umetnikov v mariborskem Nar, gledališču, na ta večer posebno opozarjamo. — Vstopnice se dobe v predprodaji pri gledališki blagajni
m Ne všečni sedežL V mariborskem gledališču so nekateri sedeži na zgornjih prostorih nameščeni tako nerodno, da zastirajo nosilni stebri pogled na oder. Obiskovalci gledališča prosijo upravo, naj bi takšne sedeže odpravila.
m Na Ljudski univerzi predava jutri, v petek, gospa Mara Matočec o položaju kmečke žene. Obravnavala bo problem hrvatske vasi, posebej še hrvatske kmečke žene.
m Maistrovim borcem v Slovenski Bistrici. V nedeljo, dne 12. novembra bo v Slovenski Bistrici v prostorih hotela Balkan tovariški sestamek vseh onih borcev, ki so se v prevratni dobi udeležili Maistrovih akcij za osvoboditev naše severne meje.
m Članice dekliškega krožka Maribor I. imajo drevi ob 7. redni sestanek.
m Skupščina kluba lekarnarjev. V nedeljo popoldne je bila v Mariboru skupščina Kluba lekarnarjev v Mariboru. Klub zavzema področje cele bivše mariborske oblasti ter so v njem včlanjeni vsi lekarnarji s tega teritorija. Poročilo o dogodkih na stanovskem polju je podal klubov predsednik mag. Vidmar, o tajniških poslih je poročal mag. Minafik, ki je nato podal še poročilo odsotnega blagajnika mag. Maverja. Sledile so volitve. Predsednik je zopet mag. Vidmar, tajnik mag. Minafik, blagajnik mag. Maver, odborniki pa so gospa mag. Orožen lz Ptuja, mag. Savost in mag. Rems. Preglednika računov sta mag. Devide Iz Št. Lenarta v Slov. goricah in mag. Tomič lz Marenberga. Klub namerava tudi letos izdati red leKarniške nočne službe s seznamom zdravnikov, kakor ga je izdal lansko leto v splošno zadovoljstvo mariborskega občinstva.
m Posestna sprememba. Na sodni dražbi je bila včeraj prodana hiša mariborskega trgovca Draga Ko-piČa na Aleksandrovi cesti 77. Bilo je sedem interesentov Cenilna vrednost je znašala 528.680 din, najmanjši ponudek je znašal polovico cenilne vrednosti. Kupil pa je hišo trgovec m lastnik umetnega mlina Janez Vindiš iz Ptuja za 529.500 din
m Divje svinje se bo|e mariborskih lovcev. Preteklo soboto in nedeljo je bil spet velik pogon na divje svinje v prostranih revirjih mariborskega trgovca Gustinčiča in zagrebškega odvetnika dr. Schmidta okrog Kozjega. Prvi pogon je odredilo oblastvo me-
.»nlnml,.. ^...rforf. n. .la to^.i nrrf.nivlrjiln In...
-ft-ft- K— ----—I	'
ska zakupnika ter se ga je udeležilo zelo veliko lov-
cev {udi lz Maribora. Vs! pogon! pa so bili zaman, ker divje svinje, ki jih je v teh revirjih zelo veliko ter povzročajo kmetom na poljih veliko škodo, nočejo priti pred puške. Pogoni nazverjad bodo uspešni šele tedaj, ko bo zapadel sneg, ko jih je mogoče slediti v njihova skrivališča.
m Starček utonil v potoku. V Javorniškem potoku pri Črni je utonil 70 letni kovaški mojster Peter Rakež iz Črne. Mož je rad pogledal v kozarec ter se je tudi usodnega dne precej pozno zamudil v gostilni. V temi se je napotil proti domu, ker pa je bil vinjen, jc ubral napačno pot. Dasi so ga ljudje, ki so ga srečali, opozarjali, da ne gre prav, je vendar trdovratno kolovratil naprej ter zašel do javorniškega potoka, ki je bil precej narasel. Padel je v potok in utonil.
m Čudni znaki. V neki tukajšnji tovarni svile ja mlad praktikant, sin odličnega mariborskega meščana, na skrivaj izdelal tiskarsko šablono, s katero se tiskajo na svilo različne figure. Te figure pa so imele takšno obliko, ki jo naši zakoni prepovedujejo ter je bila policija prisiljena, da je posegla vmes ter šablone zaplenila.
m Tri ukradena in eno najdeno kolo. Čim je nastopilo lepo vreme, so se že spet pojavili tatovi koles ter pridno pričeli s poslom. Včeraj so bile prijavljene na policiji kar tri tatvine koles. Kramberger Ivan, čevljarski pomočnik iz Razvanja, je pogrešil koio, katerega je prislonil pred neko gostilno na Tržaški cesti, v Srnečevi ulici v Košakih je izginilo kolo, last monterja Valentina Pajerja izpred tovornega skladišča drž. železnic pa je tat odpeljal kolo, last delavca Vla-dimirja Vrunčiča. Pri vhodu na igrišče SK Rapida pa je našel prostornik kolo brez gospodarja. Kolo je znamke Rccord ter že precej obrabljeno.
Gledališče
Sreda, 8. novembra: Zaprto. — Četrtek, 9. novembra: ob 20 »Plesni večer Kiirbos-Litvinove«. Izven. — Petek, 10. novembra: Zaprto. Gostovanje v Celju).	.....
Celje
c Mestni kaplan g. Babšck Franc zapušča Celje. Danes bo nastopil novo službeno mesto župnika v Svečini nad Mariborom dosedanji celjski mestni kaplan g. Babšek Franc. G. Bab-šek je prišel v Celje 1. januarja 1934. Skoraj 6 let je delal med nami in vsa ta leta je z vso ljubeznijo in veseljem posvetil mladini, ki ga je vzljubila kot svojega očeta. Poučeval je na okoliški deški ljudski šoli, na dekliški mestni
vodja je bil 3 leta. Skoraj ni bilo sestanka in ne seje, da ne bi prišel med nas tudi g. Babšek in se pogovarjal z nami kot prijatelj in svetovalec. Vsem bodo ostala v spominu njegova globoka, vse obsegajoča in vzpodbudna predavanja na sestankih. Celjani pa se bodo spominjali g. Babšeka tudi kot zelo dobrega sejalca božje besede in voditelja duš posameznih vernikov. Skrito in tiho je bilo njegovo delo, ki ga je opravljal kot jetniški kurat. Tja je zahajal ob nedeljah in praznikih v popoldanskih urah in z ljubeznijo pridobival mnogokrat zledenela in okamenela srca mnogih, na stranpota zašlih bratov in sester v Kristusu. Da je tudi tu imel božjo pomoč, je dokaz nedavni primer na smrt obsojenega Zabukovška Jurija, ki se je sicer poizkušal trdovratno upirati božji milosti, toda ljubeča beseda in po-žrtovalna ljubezen g. Bnbšeka ga je pridobila, da je bila njegova smrt spokorna. Celjnni brez izjeme bodo ohranili g. Babšeka v najlepšem spominu in mu želijo na njegovem novem službenem mestu obilo sreče in božjega blagoslova.
c Duhovniška sprememba v Celju. Za prvega kaplana v opatijski cerkvi je imenovan g. prof; Korban Ksaverij, za drugega kaplana pa g. Franc Tominšek, kaplan v Ljubnem.
c Fantovski odsek ima drevi ob 8 v društveni dvorani v Samostanski ulici svoj redni letni občni zbor. Vabljeni tudi prijatelji odseka.
c Dekliški krožek v Celju ima drevi ob pol 8 v Domu svoj redni sestanek. Vabljene k polnoštevilni udeležbi!
c V Pečovniku pri Celjn je umrl 61-letni strojnik v pok. Martin Kropič. Pogreb bo dane? ob 4 popoldne na mestnem pokopališču. Naj počiva v miru, svojcem naše iskreno sožalje!
c S kolesa je padel na križišču v Petrovčali 25-lctni vrtnar Cokan Radko iz Laz pri št. Ilju pri Velenju in si zlomil desno roko v komolcu c Slamoreznica je zgrabila 6-letno rejenko Ambrož Amalijo iz Brega pri Konjicah in ji odtrgala tri prste na levi roki.
c Samo malo časa je še do žrebanja ZSD v Petrovčali, zato pohitite in si nabavite srečke v podružnici »Slovenca« v Celju.
c V petek pojdejo Celjani in okoličani v celjsko mestno gledališče, kjer bodo Mariborčani uprizorili opereto »Navilianka«. Vstopnice bodo kmalu razprodane, zato pohitite! Dobite jih v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi c Iz Delavske zbornice v Celju. Delavska zbornica v Ljubljani je odpovedala s 15. novembrom službeno razmerje dopisniku Delavske zbornico v Ljubljani g. Jožetu Grošlju. Posle bo izročil sosvetu 31. deccmbra 1939.
Okrožnica papeža Pija XII. »Summi Pontificatus«
V izpolnjevanju te dolžnosti pa se ne bomo dali vplivati od zemskih ozirov, ne bomo se ustrašili ne nezaupanja, nasprotovanja in nerazumevanja, tudi ne bomo utihnili iz strahu, da bi nas kdo napak razumel ali napak razlagal — Storili bomo svojo dolžnost vedno in vselej, prežeti tiste očetovske ljubezni, ki sama trpi, ko vidi, da sinovi trpe v boleznih, in jim nudi zdravila — po zgledu božjega Pastirja, ki je luč in obenem ljubezen: »Bomo ostali d resnici in o ljubeznU (Et 4, 15).
Začetek hudega, ki po vrtoglavi in mučni poti pelje v duševno in moralno obubožanje, na katerem trpi naša doba, je tisti nesrečni zločin, da mnogi skušajo izgnati Kristusa iz njegovega kraljestva, taje njegove zapovedi in njegovo resnico in zametujejo zakon njegove ljubezni, ki kot življenjski sok oživlja njegovo kraljestvo.
In edina pot k rešitvi je: vrniti Kristusu njegovo kraljevsko čast, priznati njegove kraljevske pravice in to doseči, da se bodo posamezniki in vsa družba vrnili pod zakon njegove ljubezni in resnice.
Morda je upravičeno upanje — Bog daj, da bi bilo to res — da bodo mnogi, ki so doslej slepo hodili po potih modernih zmot, ne da bi se zavedali, kako splozka in negotova so ta tla, v tej uri največje stiske izpremenili svoje misli in nazore. Morda bodo mnogi, ki doslej niso upoštevali važnosti vzgojnega in pastirskega poslanstva Cerkve, sedaj bolj razumeli in cenili svarila Cerkve, ki so jih v navidezni trdnosti preteklih dob molče prešli.
Stiska in gorje sedanjega časa tako pričajo za krščanstvo, da mora že to samo duše močneje nagibati k resnici kot karkoli. Iz goščave zmot in krščanstvu sovražnih gibanj so pognali tako trpki in strupeni sadovi, da so ti sami njihova najtežja obsodba.
Ure takih bridkih razočaranj pa so večkrat tudi ure milosti, -»mimohod Gospodovt (prirn. 2 Moz 12, 11), ob katerem se na Odrešenikov klic»G/cy, stojim pri vratih in trkam« (liaz 3, 20), odpirajo vrata, ki se sicer nikdar ne bi odprla. Bog nam je priča, s kako sočutno ljubeznijo in sveto radostjo se naše srce obrača do tistih, ki po vseh teh žalostnih izkušnjah čutijo v sebi novo, neutešljivo in rešilno hrepenenje po resnici, po pravici, po Kristusovem miru. Pa tudi do tistih, ki jih še ni osvetlila luč od zgoraj, Naše srce ne pozna drugega kot ljubezen in Naše ustnice za nje nimajo drugega kot vroče prošnje k Očetu luči, da bi v njihove brezbrižne ali Kristusu sovražne duše poslal pramen tiste luči, ki je nekoč Savla izpreobrnila v Pavla in ki je pokazala svojo skrivnostno moč tudi v najtežjih dobah Cerkve.
K celotni znanstveni razpravi zoper zmote našega časa se bomo vrnili morda kdaj pozneje, ko duhovi ne bodo toliko zavzeti od žalostnih zunanjih dogodkov; danes, se. onjRijmo le na nekatere temeljne pripombe.
Tema po vse) zemlji, ker nI več Boga v javnem življenju
Ljudje našega časa, častiti bratje, so k blodnjam preteklosti dodali še nove zmote in jih dognali tako do skrajnosti, da iz tega ne more priti drugega kot popolno razdejanje. Povsem gotovo pa je, da je prvi in najgloblji vzrok vsega gorja, ki stiska današnjo družbo, v tem, da se tako v zasebnem kot družabnem življenju in v mednarodnih odnosih taji in zametuje neko splošno merilo nravnosti in poštenosti, da se zametuje in pozablja naravni zakon, ki ves temelji v Bogu, vsemogočnem stvarniku vsega in Očetu vseh, vrhovnem in neodvisnem zakonodavcu, modrem in pravičnem sodniku, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Kadar pa Boga ni več, se zamajejo vsi temelji nravnosti, utihne ali vsaj polagoma oslabi tudi glas naravnega zakona, ki celo nekulturne narode uči, kaj je dobro in kaj je zlo, kaj je dovoljeno, kaj ne, in jim vzdržuje zavest, da bo o dobrih in zlih delih treba dajati odgovor pred vrhovnim Sodnikom.
Veste pa, častiti bratje, da se je zametavanje temeljnih osnov nravnosti v Evropi začelo z odpadom od tistega Kristusovega nauka, ki ga varuje in uči prestol svetega Petra. Evropa je v preteklih dobah rastla v tem nauku, ki ji je dajal duhovno strnjenost in je dosegla tudi tak svetni napredek, da je v marsičem postala učiteljica drugim narodom in drugim delom zemlje. Ko pa se je potem v svojo največjo nesrečo ločila od nezmotljivega učeništva Cerkve, so mnogi od Nas ločeni bratje šli tako daleč, da so zavrgli celo osrednjo versko resnico krščanstva, božanstvo Kristusovo, in tako pospešili duhovno razkrajanje Evrope.	.	., . .
Ko so Kristusa križali, »se je stemnilo in je bila tema po vsej zemljU (Mt 27, 45), pripoveduje evangelist: strašno znamenje tega, kar se je zgodilo v duhovnem oziru in se še dogaja povsod, kjer je slepa in ošabna nevera izključila Kristusa iz življenja in zlasti javnega življenja; z vero v Kristusa je padla tudi vera v Boga. Posledica tega je, da se nravne vrednote, po katerih se je prej sodilo javno in zasebno življenje, takorekoč opuste in toliko opevana laizacija družbe je napredovala čimdalje hitreje, trgajoč posameznika, družino in državo od blaženega in prerojevalnega vpliva božje misli in učenja Cerkve, in je tudi v pokrajine, v katerih je prej toliko stoletij lepo in jasno svetila luč krščanske civilizacije, zanesla vedno bolj tesnobna znamenja gnilega in gnilobo razširjajočega poganstva: »Ko so Kristusa krizah, se je stemnilo in je bila tema< (Brev, Rom., Pa-rasc., respons. V.)
Morda se mnogi, ki so se oddaljili od Kristusovega nauka, niso jasno zavedali, da jih je preslepil le zunanji blesk in razkošni zvok besed, ki so tak odpad proglašale za osvoboditev od su-ženstva, v katerem da so živeli prej; niso pričakovali, da bo usodna zamenjava resnice, ki daje svobodo, z zmoto, ki svobodo jemlje, rodila tako grenke sadove. Ko so odbili neskončno moder in očetovski zakon božji in vzvišeni nauk Kristusove ljubezni pač niso premislili, da se s tem prepuščajo ubogi, omahljivi človeški modrosti: govorili so o napredku, pa so se pomikali nazaj; o po^ vzdigi, pa so se pogrezali; o zrelosti, pa so padali v sužnost. Niso doumeli, kako prazen je vsak poskus, postaviti na mesto Kristusovega zakona kaj drugega, enakega: »postali so prazni o svojem
modrovanjut (Rimlj 1, 21).
ir-______j„ „ora v Rncrn in božiecrn (Mrese-
tilUL začne i dušah pojemati tudi luč nravmh
načel in sesuje se edini in nenadomestljivi temelj trdnosti in tistega javnega in zasebnega reda, ki edini more države voditi k procvitu in blagostanju. Res je, tudi takrat ko je Evropo še bratsko oklepala vez krščanskih nravi in naukov, so bili neredi, prevrati in vojne, ki so jo pustošile; toda najbrž se nikoli ni tako bridko čutil obup naših dni, da bi se to moglo popraviti, ker takrat je še vedno bila živa zavest, kaj je prav in kaj ni prav, kaj je dovoljeno in kaj ne, kar vse olajšuje razgovor in drži strasti v nekih mejah in tako vedno omogoča časten sporazum. Današnji razdor pa nasprotno ne izvira, samo iz neukročene strasti, ampak iz globoke duhovne krize, ki je izpre-vrgla zdrava zasebna in javna moralna načela.
Izmed mnogih zmot, ki izhajajo iz preziranja vere in njenih zapovedi kot iz zastrupljenega studenca, vas zlasti želimo, častiti bratje, opozoriti na dve, vsled katerih je mirno sožitje narodov skoro nemogoče ali vsaj kočljivo.
Naravna in nadnaravna skupnost človeškega rodu
Prva teh pogubnih zmot je v pozabi tiste človeške medsebojne povezanosti in ljubezni, ki jo nalaga in ukazuje po eni strani skupnost izvora in enakost razumne narave vseh ljudi, naj bodo katerekoli narodnosti, in po drugi straiy daritev odrešenja, ki jo je Kristus v spravo za vse človeštvo na žrtveniku križa daroval večnemu Očetu.
Sveto pismo takoj na prvi strani veličastno preprosto pripoveduje, kako je Bog kot krono svojega stvarstva ustvaril človeka po svoji podobi in sličnosti (prim. 1 Moz 1, 26—27); in isto sv. pismo nas uči, da ga je obdaril z nadnaravnimi darovi in pravicami in ga namenil za neskončno in večno srečo. Dalje nam pripoveduje, kako so iz prve združitve med možem in ženo vzšli vsi ostali, kako so se namnožili v rodove in razpršili po raznih delih zemlje, kar nam pripoveduje z nedosegljivo nazornostjo in zgovornostjo. In tudi še, ko so se oddaljili od svojega Stvarnika, jih Bog ni nehal smatrati za svoje otroke, ki naj bi po njegovem usmiljenem sklepu spet bili nekoč z njim združeni v prijateljski zvezi (prim 1 Moz 12, 3).
In apostol narodov je postal glasnik te resnice, ki vse človeštvo druži v eno veliko družino, ko je Grkom oznanjal, da je Bog »ustvaril iz enega vsa človeška plemena, da prebivajo po vsej zemlji, in je odmeril in določil njih bivanju čase in meje, da bi iskali Bogat (Apd 17, 26).
Veličasten prizor, v katerem gledamo človeški rod v skupnosti skupnega izvora iz Boga: »en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in o oseh« (Ef 4, 6); v skupnosti narave, ki je v vseh enako iz telesa in neumrljive, duhovne duše; v skupnosti končnega namena in smotra na tej zemlji; v skupnosti bivališča, ki je zemlja, katere bogastev se morejo po naravnem pravu posluževati vsi, da si morejo ohraniti in razvijati življenje; v skupnosti nadnaravnega namena, ki je Bog sam, h kateremu morajo vsi težiti; v skupnosti sredstev, s katerimi morejo ta namen doseči.
In isti apostol' nam stavi pred oči sktipnost človeškega rodu v razmerju do Sina božjega, v katerem »je bilo ustvarjeno vse« (Kol 1, 16)? v skupnosti odkupnine za vse po Kristusu, ki je po svojem svetem in najhujšem trpljenju vzpostavil prvotno, pretrgano prijateljsko zvezo z Bogom in tako postal srednik med Bogom in ljudmi: »Zakaj en Bog je, eden tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus< (1 Tim 2, 5).
In da bi bila ta prijateljska zveza med človeštvom in Bogom čimbolj tesna in močna, je isti božji Srednik miru in odrešenja v molku zadnje večerje, preden je dokončal najvišjo daritev, iz-pregovoril besedo, ki veličastno odmeva skozi vsa stoletja in sredi topega in sovraštva polnega sveta budi izredna dela ljubezni: »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubih (Jan 15, 12).
Na teh nadnaravnih resnicah slone globoki temelji in najmočnejše vezi skupnosti, ki jih je utrdila ljubezen Boga in božjega Odrešenika, od katerega smo vsi prejeli zveličanje: »da se zida telo Kristusovo, dokler vsi ne dospemo do edinosti vere in spoznanja božjega Sina, do popolnega moža, do mere polne starosti Kristusovet (Ef 4, 12—13).
V luči te pravne in dejanske skupnosti vsega človeštva posamezniki niso zloženi in se ne dotikajo drug drugega kot zrna peska, ampak so nujno združeni med seboj v živih in skladnih odnosih ki so v izpremenljivosti časov kaj mnogoteri. pa vedno v skladu 6 končnim naravnim in nadnaravnim smotrom.
Skupnost človeštva in narodnost
In rodovi se v različnih okoliščinah in razmerah niso razvili do razlik zato, da bi krhali skupnost človeškega rodu, ampak da bi drug drugemu dajali delež svojih posebnih odlik in da bi človeško skupnost bogatili in zaljšali z bratskim izmenjavanjem dobrin, kar pa je možno in v prid samo takrat, ako vse sinove istega Očeta in vse po isti božji krvi odrešene druži vzajemna ljubezen in živo sočutje.	. ,
Cerkev Kristusova, nad vse zvesta varuhinja božje modrosti, ne more in ne namerava načenjati vprašanje o značilnostih posameznih narodov, še manj, da bi jih podcenjevala; vsak narod jih z vso gorečnostjo in razumljivim ponosom varuje kot dragoceno dediščino. Cerkev gleda nadnaravno skupnost v vseobči ljubezni v besedi in dejanju, ne zgolj zunanjo in površno enoličnost, ki slabi. Vsa prizadevanja, ki služijo pametnemu in urejenemu razvoju posebnosti vsakega naroda. Cerkev z veseljem pozdravlja in jih spremlja s svojimi materinskimi voščili, da le niso v opreki z dolžnostmi, ki jih ima človeštvo po svojem skupnem izvoru in namenu. Cerkev je s svojim misijonskim delovanjem že ponovno dokazala, da so ta načela njenemu vesoljnemu apostolatu zvezda vodnica. Nešteti misijonarji so se že požrtvovalno in z ljubeznijo posvetili raznolikim kulturam in se poglobili vanje, da bi le duševne sile pripadajočega naroda pripravili za sprejem Kristusovega evangelija. Vse, kar v takih navadah in običajih ni v nerazdružljivi zvezi z verskimi zmotami, Cerkev rada prizna in, kolikor more, tudi varuje in pospešuje. Po teh načelih je Naš neposredni prednik svetega in častitljivega spomina v tem izredno kočljivem vprašanju prišel do plemenitih odločitev, ki so njegovi daljnovidnosti in apostolski gorečnosti prekrasen spomenik. Ali naj vam, častiti bratje, izrecno naglašamo, da hočemo Urc7 nklovnnin hoditi isto DOt?
(Dalje.)
KULTURNI OBZORNIK
Mariborsko gledališče: Beneš: Navihanka
Za operetama »Sveti Anton« in »Pod to goro zeleno« iz prejšnjih sezon, ki sta obe doživeli veliko število predstav, smo letos kot prvo glasbeno delo dobili na naš oder že tretjo opereto istega češkega skladatelja Jara Beneša »Navihanka«. Moderna lahkotna glasba v stilu jazza, prepletena s šlagerji, od katerih so nekateri tako melodiozni, da se popularizirajo med najširše ljudske plasti: to je značaj Beneševe kompozicije, v prvih dveh operetah, posebno pri »Svetem Antonu«, so te lastnosti v večji meri prikupliive, ker jih vsebinsko preveva živahen narodni kolorit. V »Navihanki« pa je vsebina zajeta iz londonskega velikomestnega življenja, in sicer v obliki, ki bi najbrž žela vse večji uspeh na filmskem traku, kjer bi ji filmska tehnika pripomogla k mnogo bolj napetemu in zanimivemu razpletu dejanja, kot pa je to možno na gledališkem odru.
K vprizoritvi »Navihanka« na mariborskem odru bi pa še posebej dejali, da je bila »publiki morda sladkost, resni kritiki pa samo kost«. Dokaj plitva vsebina je bila podana v obliki, s katero se pač ne moremo strinjati, ker nam eventuelno priznanje publike pri presojanju ne sme biti za merilo. Dvomljivo namiga vanje — pa najsi je tudi v originalnem besedilu — ali pa razne konvencionalne bur-kaste kretnje ter scene v »koreografskem delu« pač ne sodijo na odre narodnega gledališča, ker močno nalikujejo kabaretnim programom. So to dejstva, ki pokvarijo ves sicer še tako dober vtis. Podoba je, da tudi javnost ni bila tokrat v toliki meri navdušena, kot smo bili sicer vajeni.
Na oder je delo postavil in mu oskrbel baletni part g. Anton Harastovič. Dramatično je dejanje
približal v veliki meri prepričevalnosti, v kolikor mu ie pač dopuščala plitva vsebina in ga niso motile prej omenjene hibe; pa tudi scenično je odel dogajanje na odru v primerno slikovit okvir.
Glasbeno vodstvo je imel kapelnik g. Lojze Herzog. Vse več naj bi bilo pri muzikalni izvedbi še poudarka na svojstveni ritmični razgibanosti, ki ji glasba te vrste posveča največjo pozornost in za njo zahteva v izvajanju čim več doslednosti.
Naši pevci tokrat niso imeli mnogo prilike, da bi se razmahnili v svojih pevskih sposobnostih, so pa nekateri svoje vloge vsestransko uspešno ter izčrpno podali. Gdč. Jelka Igličeva je ugajala z neprisiljeno živahnim nastopom in zvonkim glasom, slično tudi g. Anatol Manoševski, ki je prepričal zlasti v igri. Ne upoštevaje zgoraj navedenih baletnih partij bi k ostalim posameznim vlogam omenili še naslednje. Ga. Marica Brumen-Lu-bujeva se ie v igri dokaj posrečno vživela v vlogo mlade deklice, manj pa je zadovoljila pevsko, ker ji je glas neenovit in premalo zvonek. Vseskozi je prepričal g. Rado Nakrst s svojo vlogo grofovskega snubca. Dobro odrsko postavo je ustvaril tudi g. Edo Verdonik. S posrečeno kretnjo in postavo je igral tovarnarja g. Danilo Gorivšek, ki mu je ob strani doveto podala njegovo ženo ga. Vida Za-mejic-Kovičeva. Obilo zabave je vzbujala dobro karikirana postava policijskega inšpektorja v osebi g. Pavla Koviča, slično tudi jecljavi par gdč. Eme Starčeve ter g. Antona Harastoviča, da ne navajamo vseh ostalih vlog.
Na splošno bi še končno pristavili svoj dvom, da bi bila vprizoritev sploh vredna truda in žrtev, ki so bile vanjo vložene.	Bb.
Iz zgodovine slovenske filozofije: Karpet
Naša filozofska preteklost epada med najmanj raziskana polja slovenskega kulturnega uveljavljanja. Z vso ljubeznijo in z vsem naporom, ki ga tako delo stane, 6e je tega raziskavanja lotila ga. docentka dr. Alma Sodnikova, ki nas je že tudi seznanila z mareikakim lepim uspehom iz tega svojega delovnega področja. Nov vpogled v zgodovino slovenske filozofije je gospa razkrila v predavanju o F. S. Karpetu, ki ga je priredilo filozofsko društvo v soboto 4, novembra. Iz predavanja je postalo razvidno, da moramo šteti tudi filozofsko delo med prve in najodličnejše začetke našega kulturnega prebujanja in naše rasti v kulturno samostojnost.
Po nekaterih glavnih življenskih podatkih o našem filozofu Karpčtu (1747—1806), iz katerih izvemo, med drugim, da se je rodil v Ljubljani, postal po študijah univerzitetni profesor in deloval na različnih univerzah (Olomuc, Brno, Dunaj), se je ga. predavateljica obširneje ustavila pri orisu prosvetljenske filozofije. Ta filozofija je značilna za Karpžtov čas in zaradi tega tudi značilna za razumevanje Harpčtovega dela. Za 6ad te filozofije pri nas moramo smatrati zamisel druge akademije operozov, ki je slonela na prosvetljenskem načelu avtonomnega mišljenja, kakor ji to poudaril Linhart v ustanovnem govoru. Sicer pa je ta čas doma v ospredju sholastična filozofija. Po splošnem zarisu takratne filozofske miselnosti v svetu in doma ie ga. predavateljica podrobno razčlenila Karpetov filozofski sistem.
Karpč je prosvetljenski filozof. Njegovo delo in sicer eklektično, a to je v skladu z duhom prosvetljenske filozofije. Vodilno so vplivali nanj predvsem Aristotel, Leibniz, Wolf in Locke. V središču njegovega filozofskega sistema je psihologija. V zvezi s čutnim in razumskim dojemanjem utrjuje Karpe prioriteto predmeta in se s tem loči od Kanta. Izvirno rešuje problem asociacije, ki jo pojmuje kot smiselno, strukturno združevanje posameznih psihičnih elementov in ne kot mehanski proces. V pogledu emocij se je pridružil moderni literaturi, ki smatra emocije za odvisne od umske strani duševnosti in loči stremljenje od čustva. V logiki se je Karpž naslonil na Aristotela, v metafiziki na LeibniZa. Zanimivo je, da se je pridružil dinamskemu pogledu na svet, kakor je bil značilen za Leibniza in Boškoviča.
Ne da bi se mogli podrobno muditi pri vsem obsežnem materialu, ki ga je vsebovalo predavanje, naj poudarimo še, kašno je bilo Karpčtovo mesto doma.
S svojo izrazito in izdelano prosvetljensko filozofijo je Karpž v veliki meri utemeljeval in pospeševal stremljenje akademije. S tem je pa tudi izkazan velik narodno-kulturni pomen njegovega dela in z njim sploh slovenske filozofske misli za našo preporodno dobo,
Ge. predavateljici smo hvaležni za njeno trudapolno prizadevanje. Od njenega dela v tej smeri si obetamo še naprej zanimivih in važnih dognanj, ki bodo z zanesljivostjo ugotovila delež slovenskih filozofov pri zgradbi evropske filozofije in pa posebej pri nastajanju slovenskega kulturnega duha.
Kogojev večer
Dobrodelna akademija, s katero so se naši gledališki igralci spomnili najdarovitejšega slovenskega modernega skladatelja Marija Kogoja v njegovi duševni in gmotni bedi, je bila sama na sebi lepa in ganljiva gesta, obenem pa dosti značilna in zgovorna za naše razmere. Čeprav je res, da je naslov in namen te^ prireditve lahko zmotil marsikoga, da bi pričakoval na sporedu več Kogojevih skladb, vendar očitek te vrste ne more zadeti prirediteljev te akademije. Saj se je vsak od sodelujočih pevcev in igralcev-recitatorjev (Heybalova, Baši-čeva. VVisiakova, šaričeva, Danilova, Kogejeva, Lipah, Lupša, Jan) potrudil — podobno noter-damskemu žonglerju — po svojih močeh čim lepše prispeval k namenu celotne prireditve. Tako je bilo v pestrem programu mnogo dovršeno podanih točk, med katerimi je bila kaka le v bolj rahli zvezi z okvirom te prireditve. Vendar nas to ni preveč motilo, le slovenski, oziroma slovanski značaj programa, ki sta mu dali lep okvir dve orkestralni deli Musorgskega in Borodina (pod vodstvom dirigenta Neffata), bi bil nedvomno lahko dosledno izpeljan.
Pričakovati pa bi bilo, da bi se temu idealnemu prizadevavnju naših igralcev odzvalo dostojno tudi občinstvo in s tem pokazalo, da se zaveda svoje dolžnosti do moža umetnika, ki nam je ustvaril toliko visokih in trajnih vrednot, da bi mu lahko bili hvaležni za vse bogastvo duha, ki nam ga je dal. Obisk akademije ni bil zadovoljiv; preveč je bilo praznih unest, kjer bi se morali pokazati oni, ki so se
šteli za občudovalce Kogojeve umetnosti ali še celo za njegove prijatelje.
Zopet drugo je vprašanje, kdaj se bo pri naših glasbenih institucijah našlo tisto razumevanje za Kogojevo umetnost, ki jo ta po svoji kvaliteti več kot zasluži. A da ostanemo le pri čisto človeški plati Kogoja: iz dejstva, da imajo pri nas celo živeči skladatelji svoje spomenike v bronu, drugi pa ne morejo ne živeti ne umreti, se da marsikaj razbrati. Skoraj bi rekel, da čakamo na to, da bomo po smrti hiteli postavljati spomenik njegovi življenjski bedi in stiski v čast.	dr. W.
Italijanske kulturne beležke
Umetniško odlikovanje. Italijansko prosvetno ministrstvo je sklenilo, da bo ustanovilo posebno vrsto odlikovanj, ki se bodo podeljevala slavnim odrskim igralcem. Prvi dve odlikovanki bosta sloviti Irma in Ema Grammatica.
Zadnja opera. Kot najnovejšo opero je predložil skladatelj Fr. Pratella opero »Fabiano«, ki je njegovo četrto delo. Peli jo bodo v Teatro co-munale v Bologni. Delo je nekaka duhovna legenda s prologom, dvema dejanjema in epilogom, ki proslavlja človeški genij. Glasbeno zanimiva je pri tej skladbi vloga zbora, ki stalno in večinoma nastopa. Pri solo-točkah pa tvori nekako glasbeno ozadje. Opero pričakujejo z zanimanjem.
Odlikovanci. Kot je bilo v tem stolpcu že včasih navedeno, je postal S. Remo nekak italijanski Delfi. Tu je poslušajo prvi koncerti, vse vrste filmski prvenci in pesniki bero svoje stihe. Izbrano občinstvo posluša, izraža sodbe in posebna komisija podeljuje nagrade — prav bogate nagrade. — Tekem za proglasitev najboljšega pesnika preteklega leta se je udeležilo 140 tekmovalcev, z 255 raznimi deli. Nagrajeni pa 60 bili le trije najboljši pesniki. Prvi, Corrado Govoni, je prejel 25.000 lir. Govoni je samouk iz' kmečke hiše. Danes ima že 55 let in piše tudi romane. Drugi odlikovanec je Nicola Moscardelii; že znan pesnik in slovstveni kriti. Vsako leto izhaja zbirko najlepših italijanskih liričnih pesmi. Moscardelii je pričel pisati malo pred vojno. Dan<?3 ima 45 let. Prvo pesniško nagrado je prejel že leta 1931. Tretji je Jože Villaroel, zdaj je profesor slovstva v Milanu in slovstveni kritik največjih italijanskih dnevnikov. Villaroel je danes eden najplodovitejših in svojevrstnih pesnikov Italije. Prejel je že več nagrad. 0 njem so izšle razpravo v Franciji in Nemčiji. — Zanimivo pri teh odlikovanjih je to, da so prejeli palmo zmage le zastopniki starejšega rodu. Kaj je z mladimi?
Jugoslovanska antologija — kdaj? Naš stari znanec, tržaški kritik našega slovstva, Umberto Urbani, piše v zadnji številki vodilnega slovstvenega tednika »Meridiano di Roma« o Popovičevi in Pandurovičevi jugoslovanski antologiji. 0 slednji pravi, da je skušala v premajhnem obsegu zajeti preveč. Omenja tudi, da pripravlja Gradnik za Slovence in Vladimir Nazor za Hrvate večjo antologijo italijanskega Blovstva. — Urbani zaključuje svoj članek, da bo morala kmalu tudi Italija dobiti svojo Jugoslovansko antologijo. Doslej ima le Salvinijevo Slovensko liriko. Ko bo taka antologija izšla, da se bo dala lepo dokazati, pravi, duhovna sorodnost ljudstva Petra Njeguša, Kranjčeviča in Prešerna z ljudstvom Danteja, Leo-pardija, Petrarce. — Tudi mi želimo, da bi se iz vrst tako odličnih poznavalcev naše slovstvene kulture kot so Cronia, Salvini, Urbani, Gatto in drugi, pojavili sestavljalci jugoslovanske antologije, da bi se spoznal medsebojni — ne le enosmerni — vpliv jugoslovanske in italijanske kulture.	R. B.
Jegličev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namenI
»Dundnhlli ssemle* — Prekdonavski obzornik se bo imenovala z novim, sedmim letnikom madžarska domoznanska revija »Vasi szemle« (Železni obzornik), ki jo urejuje Slovenec dr. A. Pavel. V šestih letih si je revija pridobila toliko najboljših sodelavcev, da se ji je področje nehote razširilo preko meja Železne županije na vse Prek-donavje. Temu značaju bo primernejši novi naslov in z razširjenim delokrogom se bo dvignil tudi že itak visoki ugled revije. V novi obliki bo prinašala tudi leposlovje in, kar nas najbolj zanima, prispevke v sosednjih narodih in njih stiki z Madžari. Ko svojemu rojaku čestitamo k uspehom, ponovno želimo, naj bi njegova revija še vneteje 1 vršila posredovanje med našima kulturama.
Razdejanje narastte Drave v Nemčiji
Drava je poleg napol dogolooljcnego elektrarniškega jeza odnesla tudi most v Labudu
Maribor, 7. novembra. | —V današnjem »Slovencu« smo poročali o usodni katastrofi, ki jo je povzročila narastla Drava na nemškem Koroškem tik v bližini naše meje. O katastrofi, ki je ogromnega obsega, smo dobili še nekatere zanimivosti. Kako uro severno od Labuda pri vasici Zvabek .kjer drvi Drava po globoki soteski, so začeli Nemci letošnjo pomlad z gradnjo velike elektrarne. Podjetje bi imelo nekako obseg naše falske elektrarne ter bi zalagalo s tokom vso Koroško in pa gorenji del Štajerske vse gori do znamenitih železnih rudnikov v Eisenerzu. V bodoči industrializaciji alpskih dežel je bila tedaj namenjena temu podjetju zelo važna naloga. Zaradi tega so ga gradili tudi z izredno naglico ter je bilo zaposlenih pri delih okrog 500 ljudi dan in noč. Zgradili so že betonske temelje za jez pod koritom Drave ter so se začeli zadnje čase dvigati betonski stebri, ki bi nosili zatvornične konstrukcije, s pomočjo katerih bi se dvignila gladina reke za 30 m. Med stebri so napravili ogromno leseno ogrodje, ki je segalo že kakih 40 m v strugo reke. Dela so se posebno v poznem poletju in sedaj na jesen vršila v zelo naglem tempu, ker je vodostaj Drave sedaj redno zelo nizek ter ostane tak vso zimo do spomladi, ko dobi reka močne dotoke s planin, kadar se začne tam taliti sneg. Vzporedno z gradnjo jezu pa so že začeli delati tudi dva velika daljnovoda, enega v smeri proti Celovcu, drugega pa proti severu preko VVolfsberga na Gornje štajersko.
V noči od nedelje na ponedeljek se je gladina Drave silovito naglo dvignila. Hud južni veter, ki je nekaj dni pihal, je otajal ogromne količine snega v planinah ter je vodovje drlo v velikih hudournikih v doline. Vse te mase vode je prevzela Drava ter zdivjala tako, kakor v redko-katerih letih. Narastle vode so zrušile vsa dela, ki eo bila do sedaj pri Zvabeku napravljena, odplavile so ogromne stroje za vrtanje skal, za mešanje cementa, žerjave za dviganje bremen in kesone, razne čolne, ogromne količine lesa itd. ter izpodjedle do sedaj napravljene temelje za jez. Lesena konstrukcija jezu se je zaletela v lesen most pri Labudu ter ga porušila. Katastrofa se je v Zvabeku pripetila ob 1 zjutraj, v Labudu pa okrog 5. Iz Labuda so potem obvestili naše oblasti v Dravogradu, ker je obstojala nevarnost, da bodo porušeni tudi leseni mostovi na naši strani meje v Dravski dolini. Res je priplula do Dravograda ob svitu vsa konstrukcija labudskega mostu ter tramovje iz Zvabeka, ki je z vso silo butalo ob nosilce mostu, vendar pa je dravograjski most vzdržal. Na mostu je bila tedaj straža, ki je branila prehod .da ne bi bilo nepotrebnih žrtev. V Dravogradu pa so se prej sklenjene konstrukcije že razbile na posamezne tramove, tako da ni bilo za nadaljne mostove nobene nevarnosti.
Škoda, ki jo je povzročila katastrofa v Nemčiji, je ogromnega obsega ter gre gotovo v desetine milijonov.
Šport
Svidenje pod vislicami
Usoda Bolgarke, ki se |e poročila s Srbom - Od doma pobegnila - Na smrt obso|ena - Brat |o reil
V vasi Bradaš na obrežju Laba v Srbiji živi danes 70 letna Erina Nikolič, ki se je rodila v Bolgariji, pa se je poročila s Srbom in je sledila svojemu možu v Srbijo. To je bilo pred približno 50 leti. Ker je njeni starši in njen brat niso hoteli dati nobenemu Srbu za ženo, je skrivaj pobegnila iz domače hiše k svojemu izvoljencu, ki se je pozneje z njo poročil in ustanovil svoj dom v vasi Momčilovo.
Svojih staršev ni nikoli več videla, svojega brata Ignaca pa samo enkrat, v najbolj strašni minuti, ki jo je v svojem 70 letnem življenju doživela.
Bilo je med vstajo v Toplici (1917). Med bolgarskimi četami, ki so zasedle ta del Srbije in med srbskimi prostovoljci so se bili podnevi in ponoči krvavi boji. Nekega dne se je pojavil bolgarski oddelek v vasi Momčilovo, da bi poiskal srbske prostovoljce. Z mnogimi drugimi vaškimi prebivalci so prijeli tudi Erino Nikolič in jo zasliševali. Povedala naj bi, kje so skriti srbski prostovoljci. Erina pa ni izdala ničesar, čeprav
so ji z mučenjem hoteli odpreti usta. Končno so jo bolgarski vojaki odvedli v sosednjo vas Du-bovo, da bi jo tam obesili.
»Vojaki so me zgrabili, me peljali pod vislice ter dali vrv okrog vratu. Jaz sem se obupno branila. V zadnjem trenutku sem zaklicala v bolgarskem jeziku: Jaz sem Bolgarkal Poročila sem se s SrbomI... Mi smo vendar en narodi Zakaj se med seboj morijo Srbi in Bolgari?... Ignac, brat moj, kje si? Pomagaj svoji sestri I«...
Nato je izmučena žena izgubila zavest. Vojaki so se spogledali in že obešeno ženo spustili ha tla. Eden izmed njih se je sklonil k njej. »To je vendar moja sestra Erina,« je zaklical. Poleg njega je stal nečak Erinin. Oba sta se trudila, da bi spravila Erino k zavesti. Ko je zopet odprla oči, se je znašla v naročju svojega brata.
Brat in sestra, ki sta se po desetletjih zopet našla, sta imela komaj toliko časa, da sta izpre-govorila nekaj besedi. Nato je moral Ignac s svojo četo naprej. Na tako čudovit način rešena Erina se je vrnila v Momčilovo. Svojega brata, ki je pred nekaj leti umrl, ni videla nikoli več.

Zdravniki padajo iz oblafeoc
Kakor poročajo iz Moskve, se je več ko 250 zdravnikov v krajih, kjer ni moči letalom pristati, spustilo s padali na zemljo, da so mogli nuditi pomoč bolnikom v tistih krajih, kjer daleč naokrog ni nobenega zdravnika.
Prejšnji angleški podtajnik indije ustreljen
Švicarski listi poročajo: Iz londonskih listov smo zvedeli, da je bil poslanec in bivši državni podtajnik Indije in Burme, Muirhead, v svojem domovanju v Oksfordshiru s puškinim strelom umorjen. Puška je ležala pri truplu. — Muirhead je bil kot vojak podpolkovnik. Kot državni podtajnik je deloval do izbruha te vojne. Niso pa še dognali, ali je Muirhead izvršil samomor, ali pa ga je kdo ustrelil. V političnih krogih vzbuja ta smrt pozornost zato, ker je bržkone v zvezi z novim indijskim gibanjem za svobodo.
Poljaki imajo spet svojega vojaškega škofa
Iz Pariza poročajo, da je poljski armadni škof, msgr. Gawlina, že ozdravel, ko je bil ranjen na bojišču. Rana na obrazu, ki jo je dobil od drobca granate, se je zacelila, ostala .pa bo globoka brazgotina. Škof je bil ranjen vprav takrat, ko je bral sveto mašo na bojišču.
Zamorec je storil svojo dolžnost
it	RfV i
Iz Moskve poročajo, da je vlada sovjetske Unije prepovedala vstop v državo francoskim, angleškim in komunističnim ubežnikom. Mimo tega je vlada preklicala dovoljenje za v državo 300 španskim brezbožnikom in to na predlog Zveze borečih se brezbožnikov. Ta zveza je sporočila dotičnim beguncem, da je sovjetska vlada preklicala dovoljenje, ker se je zdaj politika zaradi vojne med Nemčijo in zahodnima državama spremenila.
Morilca škofa iz Jaena so zaprli
Španski listi poročajo, da je policija pravkar prijela 22 oseb, ki so obtožene, da so bile soudeležene pri umoru škofa južnošpanske škofije Jaen. Med prijetimi osebami je tudi nekaj žensk,
Državna pomoč Cerkvi v Spantft
Kakor poročajo iz Madrida, je ministrski svet nedavno sklenil, da podeli državno podporo cerkvenim ustanovam. Višina podpor bo prav tako velika, kakršno je prejemala Cerkev v svojih najboljših časih v monarhiji. Ta znesek je dosegel 65 milijonov pezet. Poslednja državna podpora cerkvi v dobi španske republike je znašala 16 milijonov pezet in tedanja vlada je nameravala še to vsoto popolnoma črtati.
Bili Watson - svetovni deseterobojnik
V včerajšnjem našem poročilu o svetovnem deseterobojniku Bili Watsonu nam je tiskarski škrat rezultate v posameznih disciplinah tako raz-mrcvaril, da je nastal cel kup samih nesmiselnosti. Zamenjane so bile točke, zamenjani so bili rezultati, nekaj pa je sploh manjkalo, tako da so imeli celo lahkoatleti težko stališče pri sestavljanju prave tabele. Zato podajamo danes še enkrat vse rezultate, ki se pravilno takole glasijo:
100 m.....	. 10.9 sek.	• • • •	872 točk	
skok v daljavo	. 7.60 in	• • ■ .	971	»t
krogla.....	. 16.40 m	....	1081	»»
skok v višino	. 1.88 m	• • • .	884	))
400 m .....	. 53.0 sek.	• iii	716	
110 m zapreke	. 15.2 sek.	• • • .	896	»»
disk......	. 49.00 m	....	1000	tt
skok 8 palico .	. 3.65 m	....	754	ti
kopje .....	. 60.00 m	«...	782	M
		....	475	M
Slovaki so že sestavili reprezentanco za Zagreb
Slovaki so že najavili Hrvatom svojo reprezentanco, ki nastopi v tekmi Bratislava-Zagreb. Iz postave, ki so jo prijavili Slovaki se razvidi, da sestoji moštvo predvsem iz igralcev SK Bratislave. Z moštvom pridejo v Zagreb tudi nekateri funkcionarji slovaškega nogometnega športa ter dva rezervna igralca, tako da bo vse slovaško zastopstvo štelo 17 oseb. Slovaški listi precej pišejo o tem srečanju.
Lahka atletika v PanHevu je propadla
Kakor je vsem znano, so bili svoječasno lahkoatleti iz Pančeva med najboljšimi jugoslovanskimi lahkoatleti, saj so imeli vedno nekaj svojih zastopnikov v državni reprezentanci. Sedaj pa kar naenkrat ni več slišati o teh odličnih atletih. Kje je vzrok temu položaju?
Zraven igrišča so sezidali tovarno za tekstilno industrijo. Ta tovarna pa namreč s svojim ogromnim ventilatorjem bruha velike količine odpadkov in v še večji meri prah naravnost na igrišče, kjer se trenira. Razumljivo, da so morali atleti prenehati s treningi, če so hoteli ostati zdravi. In tako je seveda prenehalo delovanje atletov. Sedaj so ta svet prodali tej tovarni, ki je imela velik interes na tem, da ga je dobila, klub pa išče nov prostor, kjer namerava zgraditi novo progo za teke itd. Zaenkrat so v razgovo-
rih s tamkajšnjim klubom »Jedinstvom« na katerega prostor naj bi se preselila lahka atletika SK Pančeva. Izgleda, da potekajo razgovori zadovoljivo in potem upajo dvigniti pančevsko lahko atletiko zopet na višino, na kateri je že nekoč bila.
Jugoslov. atletski rekordi do konec oktobra 1939
Naia lista atletskih rekordov se eadnja leta precej hitro menja. Sedaj, odnosno do konca leta 1939 izgledajo jugoslovanski atletski rekordi takole:
100 m; Bauer, Kovačič, Kling 10.7.
200 m: Jamnicki, Kovačič, Kling 22.4,
400 m: Pleteršek 49.9.
800 m: Goršek 1:55,0 (1:50:5).
1500 m: Goršek 4:01,2.
5000 m: Kotnik 15:29,8.
10.000 m: Bručan 33:03,8.
110 zapreki Buratovič, Ivanovič, Hanžekovič 15,
400 zapreke: Ivanovič 54.7.
Skok v daljavo: Lenert 7.14 m.
Skok v vttino: Martini 1.87 m.
Skok ob palici: Bakov 3.75 m.
Troskok: Vučevič 14.35 m.
Krogla: Kovačevič 15.01 m.
Disk: Kleut 46.18 m.
Kopje: Markušič 61.57 m (63.20).
Kladivo: Inž. Stepišnik 50.24 m.
4X100 m: drž. reprez. 43.0.
4 X400 m: drž. reprez. 3:24,6.
Balkanska štafeta: drž. reprez. 3:25,2,
Deseteroboj: dr. Buratovič 6129 točk.
Maks Schmeling pojde zopet v Ameriko
Kakor poročajo iz Newyorka namerava oditi znan bokserski prvak Maks Schmeling zopet v Ameriko, kjer 6e bo — kakor pravijo — defini-tivno nastanil.
Vesti športnih zvez, klubov !n društev
SK Slavija. Drevi ob 8 v lokalu važen sestanek upravnega odbora. Zaradi važnosti naprošam vse odbornike, da se ga gotovo udeleže. — Tajnik I.
Smučarski klub Ljubljana. Smučarska telovadba za dame prične v četrtek, dne 9. t. m. v telovadnici Srednje tehnične šole. Prfčetek ob pol sedmih. Vodi g. Klemenčič. Za članice kluba je udeležba obvezna, ostale smučarke vabljene.
^troški
kotiček
SLON SAMBO
(129)' Ptič Tukan je odletel k dolgemu Janu in mu sporočil veselo novico, da je čepico že izročil njegovemu prijatelju Filipu.
(130) En, dva — je bila čepica na Filipovi glavi. Zdaj mu pa gorski duh ničesar več ne more! Zdaj se je upal, da je stopil ven. A koj je stopil duh predenj: »Kako pa, da si jo dobil?« Filip je v zadregi odvrnil: »Našel sem jo spet.« — »To ni resi Kaj takega ni moči več najti!« ga je gorski duh jezno zavrnil.
Arnold Fredericks:	2g
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Pr. Koleno,
Zdaj se je obrnil k policaju:
»Gospod, lahko greva!«
Uradnik je šel k vratom, ki so se odpirala V predsobo. Komaj pa je naredil tri korake, ko se je prikazala med vrati hišna; bila je še bolj preplašena, kakor prej.
Stapleton je šel k vratom.
»Gospod stapleton,« je jecljala, »še en mož je tu od policije.«
»Se en?« je zaklical. »Kaj naj pomeni to?«
Mož, ki je vklenil zločinca v spone, je pristopil k Stapletonu in mu je tiho in hitro govoril:
»Pustite, da končam z njim,« je šepetal. »Ta lopov, ki ravno zdaj prihaja, nas hoče prevariti; zločinski tovariš je. Trdi, da je od redarstva, da bi rešil tovariša, ki mu je brez-dvomno dal znak iz okna. Vstopite, prosim, v to sobo,« pokazal je na knjižnico, »in dovolite, da govorim z njim.«
Stapleton se je obotavljal.
»Kaj nameravate storiti?«
»Hitro,« je dejal oni brez nadaljnjega pojasnjevanja, »ker bo takoj tukaj. Pripeljite noter gospoda,« je naročil osupli hišni.
Zmedeni bankir je šel v sosednjo sobo.
»Prosim, pojdite z njim tudi vi,« je rekel uradnik Graciji. »Morda bo nevarno.«
»Ne bojim se,« ie odgovorila Gracija, ki ni našla pravega izhoda iz tega položaja.
Mož pa se niti ni zmenil za njen ugovor."
»Takoj se odstranite; ukazujem v imenu zakona!«
Gracija se ni obotavljala dalje in je sledila Stapletonu v knjižnico. V tem trenutku je
vstopil v sprejemno sobo sedaj došli mož.
_ Črnobradec je stal na eni strani vrat. Čuvaj je šel pred tujca.
»Tu je,« ie dejal in pokazal razbojnika, »sem mu že vklenil roke.«
»Kdo ste vi?« je dejal kratko mož, ki je sedaj prišel.
»Zasebni detektiv sem. Tu je oni, ki ga vi iščete. Takoj ga peljemo s seboj.«
Uradnik ni odgovoril ničesar in je hitro stopil k črnobradcu.
»Pojdite z menoj,« ga je nagovoril strogo in mu položil roko na ramo.
V	tem trenutku je razbojnik stresel z roko. Spone so z ropotom padle na tla. Brez besede je prijel presenečenega uradnika z mišičastimi rokami za vrat in ga stisnil za grlo. Tovariš je zelo naglo privlekel iz žepa robec in ga zamašil v uradnikova usta; ta niti glasu ni mogel dati od sebe.
Vse to se je zgodilo tako hitro, da je Gracija, ki je stala za zaveso slepe sobe, in opazovala one, ki so bili v sprejemni sobi, imela komaj toliko časa, da je zakričala, ko je mož, ki je prišel nazadnje, od davljenja nemo in brez moči ležal na tleh, medtem ko sta ona dva, po vsej priliki zločinska tovariša, hotela oditi.
Črnobradec si je naglo nataknil spone.
»Hitro, Ramond!« je dejal. »Proč od tukaj.«
V	tem trenutku je bila Gracija že v sobi. Vedela je, da mora preprečiti odhod tem ljudem, toda kako — kako? Jezno sta jo pogledala. Mlajši izmed obeh je pograbil revolver. Noben ni imel časa, da bi izpregovoril, ko se je pojavila hišna, sedaj tretjič. Postala je kar smrtnobleda, po vsem telesu se je tresla od groze, ko je videla v roki enega revolver in na tleh ležečega človeka.
»G. Duvall je tukaj,« je ječala in otrplo obstala.
Na tleh ležeči mož se je zavedel in je začel
brcati z nogami. V tem trenutku je pridrvel za preplašeno hišno Duvall v sobo.
»Hitro, Duvall!« se ie oglasil lopov, ki je držal v roki revolver. »Od policije sem. Enega razbojnika sem že uklenil. Drugi,« pokazal je na tleh prevračajočega se moža, »hoče pobegniti. Hitro pomagajte!«
Gracija je tako osupnila zaradi naglega pojava svojega moža in zaradi besed lopova, da ni našla besed. Duvall se je vrgel na moža, ki je ležal na tleh, in ga je pograbil za vrat.
»Richard! Richard!« je zakričala Gracija in je pozabila na g. Lefevra in na svojo masko. »Pazi!«
Beseda še ni zapustila ustnic, ko je lopov z ročajem samokresa udaril Duvalla, ki je bil nagnjen nad moža na tleh, po glavi; potem je zgrabil svojega tovariša za roko in hitel iz sobe.
»Richard! Richard!« je klicala Gracija ln je objela nezavestnega moža.
Stapleton, ki je vstopil, jo je osuplo gledal.
»Kaj delate?« je zakričal.
Gracija se je dvignila z bolestnim in bednim obrazom.
»Zdravnika! Hitro! Ranjen je... za božjo voljo, ali ne vidite, da je ranjen?!«
Ko je to govorila, se je v omedlevici zgrudila.
XII.
Richard Duvall je eno uro pozneje prišel k zavesti in je ležal v knjižnici na zofi. V na-
§lici poklicani zdravnik se je nagnil nad njega, tapleton je sedel z jeznim obrazom na stolu. Drugače ni bilo nikogar v sobi.
»Ali je žena tukaj?« je vprašal detektiv in je skušal, da bi se usedel.
Zdravnik ga je nežno potisnil nazaj.
»Le mirno, gospod,« je dejal pomirjevalno »Rana je lahka. To je le trenutna omedlevica. Lahek udarec. To je vse. Cez pol ure bo popolnoma dobro.«
»Toda... žena!« Žalostno je gledal okoli po sobi.
»Duvall, kaj hočete?« je vprašal Stapleton mirno. »Zakaj mislite, da je vaša žena tukaj?«
»To je posledica mrzlice. Čez nekaj trenutkov se boste počutili popolnoma dobro. V takih primerih so take prikazni običajne,« je šepetal zdravnik.
»Slišal sem njen glas. Klicala me je po imenu, prav v trenutku, ko me je oni lopov udaril po glavi.«
»Ljubi gospod, misli so se vam zmešale. Ostanite, prosim, mirni — ležite.«
Zdravnik si je prizadeval, da bi potisnil bolnika na pernico. Duvall si je, popolnoma zmešan, z roko potegnil po čelu.
Prisegel bi, da sem slišal njen glas,« je dejal.
»To je bila gdč. Goncourt, ona mlada dama, ki je prišla od redarstva, njo ste slišali, Duvall,« je mirno pripomnil Stapleton.
Ni povedal detektivu, da je Gracija, potem ko se je zavedla in je slišala od zdravnika, da je Richardova rana malenkostna in sploh ni resna, prosila oba, da ne izdasta tega, stvar je popolnoma zasebna zadeva in lahko povzroči njej neprijetnosti, ako jo izdasta. Stapleton je le pod tem pogojem pristal na to, ako Gracija pohciji ne pove ničesar, kar namerava Stapleton naslednji večer storiti.
Gracija je naenkrat čutila največjo jezo nasproti lopovom, ki niso le preslepili nje in moza, marveč so tudi nevarno napadli Richar-da. Sklenila je, da z resno odločnostjo poizkusi, da ujame zločince ali pa najde otroka še pred naslednjim večerom.
Stapletonu je obljubila, da Lefčvru ne pove ničesar o načrtu, ki ga je predlagal z ozirom na otrokovo vrnitev črnobradec. Položaj zadeve ji je dajal pogum. Gracija je sklenila, da hoče stvar nrnictnt, nrJ.. K: j , ... ... . r ,--------- i----- •»•	«•»-
dalnjih štirinajst ur.
Mali oglasi ^ Prm^ EZSC1
P1" '5 ®Kl«»"> »•U« *»ak» beaeda 1 din: tenltovanjakl •*la»l t d n Debelo tlakane uaaloviie besed« ae računajo dvojno. Najmanjši ineaek «a mali ojrlaa 15 din. • Mali orlaal ae ulaCuJrJo takoj pri naro«llo. • Pri OKlaaib reklamnega značaja a« računa enokoliiuaka, 1 mm vlaoka Detltna vratlca po J din. - Za plamene odrovore rleda malih oglasov treba prllotlU auamko.
čevljarskega pomočnika
sprejme Tome Alojz Vižmarje 43, Št. Vid nad Ljubljano.	(b
Šiviija-začetnica
Išče primerno zaposlitev, najraje v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17300.
Oskrbnik
absolvent kmetijske šolo s prakso — lščo službo. Ponudbe upravi »Slov. pod »Pošten« 17.567. (a
Kuharica
starejša, zanesljiva, poštena, z dolgoletn. spričevali, zmožna tudi samostojnega gospodinjstva išče službo kjerkoli, najraje pa v župnlšču. Plača ni glavna stvar. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17.6X7.	(a
msm
Deček
ki Ima veliko veselje do trgovine, se želi Izučiti. Cenj. ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dobro vzgojen« 17.690.	(v
i
lluzbodobe
Perfekten železninar
mlajši, vojaščine prost, dobi takoj ali po dogovoru stalno službo pri »Merkur« P. Majdič, trg. železnine in sanitarnih potrebščin, Kranj. (b
Trgovskega pomočnika
(pomočnico), začetnika, verzlranega v podeželski trgovini mešanega blaga sprejmem s 15. novembr. Ponudbe z zahtevo plače in referencami v upravo »Slovenca« pod »Ptuj — štajersko« 17.602. (b
_
Agilne akviziterje
In preprodajalce, poštene — sprejmemo za vse sreze; najrajši upokojence. Ponudbe na A-Zet, Ljubljana, p. predal 350.
Trgovsko pomočnico
sprejmem. Nastop 1. dec. t. 1. Potrebno 5000 din kavcije. Hrana ln stanovanje v hiši, vse ostalo po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod pod št. 17.610.	„(b
EI2IEE331I
iHBinnBnBBfli
Dame, pozor!
Zakaj sive lase, ko si Jih lahko za 26 din pobarvate same z neškodljivo berlinsko Omonell-Henna Shampoo barvo, katero dobito v vseh niansah navodilom pri glav. zastopstvu Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Rimska e. 13. Tekoči Shampoo original 250 gramov 20 din. (1
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 Poatraiba brezhibna
Pisalni stroj
Kappel, skoraj nov, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 17.609. 1
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
r svoji posodi najugodneje TELEFON ŠTEV. 25-73
Šivalni stroj
malo rabljen — ugodno prodamo. Nova trgovina. Tyrševa c. 36 (nasproti Gospodarske zveze). (1
Dokolenlce, nahrbtniki, aktovke, kovfege
IMMBOH, Aleksandrova 13
UGEEEH
English lessons
Mlss Farler, Dvorakova ulica 3/111.	(u
IEZ2233
Hranilne knjižice
3% obveznice
Itn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40.
II
Pohištvo
i
Stanovanjsko opravo
staro, dobro ohranjeno, prodam. - Požar Ivanka, LJubljana, Poljanski nasip 10/11., deBne stopnice.
Ako pohištvo zdaj kupite
si denar prihranite. — Kljub podraženju materiala nudim na staro ceno 6—10"/« popusta. - V zalogi: spalnice, jedilnice, kuhinje ln gosposke sobe. Malenšek, Celovška cesta 258.	(S
Kupujte pri naših inserentih!
HBHD IOS5B3I
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
s kopalnico oddam z decembrom. Lepodvorska 3 (hišnik).	(č
Trisobno stanovanje
s centralno kurjavo oddam. Drogerija Hermes, Miklošičeva cesta 30. (č
Lepo stanovanje
2 sobi, kabinet, kopalnica, oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 17.608.	(č
Seibt-Super-Radio
za razvajenega poslušalca, petcevni, 7 okrožij, tri valovne dolžine, 3800 dinarjev pri Lud. Ileršlč, LJubljana, Rimska c. 12.
Trgovino z meš. blagom
v centru Maribora, dobro ldočo, z večjimi ugodnostmi, brez konkurence prodam radi družinskih razmer. - Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 17.624.	(1
Harmonij ali pianino
žo rabljon, kupi Fantov^ skl odsek Rušo.	(K
Razno
Gumbnice, gumbe, pllse,
ipn
monograme, entel, aži 'ino *n hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana, FranilSkanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. rog. deljJ
J
Continental Vsakovrstno zlato
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 80
i&L.
srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3.
Vnajem
IŠČEJO:
Žago
Iščem v najem. Ponudbe
I na naslov : poštno ležeče Vel. Loka-Catež, Dolenjsko.	(m

Vsem, ki ste ga poznali, javljamo, da je danes, po težki in dolgotrajni bolezni, najlepše pripravljen za svoj odhod v večnost, za vedno odšel od nas naš ljubi in zlati mož, očka,
stari očka, gospod
Ivan Černič
zastopnik Vzajemne zavarovalnice in hišni posestnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 9. t. m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti na Hrvatskem trgu št. 4 na
pokopališče k Sv. Križu. Sv. masa zadušnica se bo darovala v ponedeljek, 13. t. m. ob pol sedmih v župni cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1939.
Globoko žalujoči: Katarina, žena; Fani, Danilo, Ruža, otroci; Mimi, snaha; Jlldita, vnukinja.
Dobrotnemu Bogu je dopadlo, da je po dolgotrajnem muCcniškem trpljenju poklical k Sebi gospoda
ČERNIČA
zastopnika Vzajemne zavarovalnice
Naš zavod bo obranil svojemu prvemu sodelavcu, ki je s požrtvovalno vztrajnostjo in vzgledno ljubeznijo skozi štirideset let delal za procvit zavoda, trajno hvaležen spomin.
Gospod, daj mu večni miri V Ljubljani, dne 7. novembra 1939
Ravnateljstvo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani
Za Jugoslovansko tiskarna v Liuuiiani; Jože Kramarič
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: yiktor Cenžfe
L)1IBL)4NA
Iz govora lorda Halifaxa
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ministrski predsednik je iziavil, da mi ne Stremimo za nobenim maščevalnim mirom in da nimamo nobenih ozemeljskih zahtev ter teritorialnih ambicij za sebe in bi smatrali, da bodočnost ne bi upravičila velikih upov, če se nova mirovna pogodba ne bo dosegla z metodami pogajanj in sporazuma. Toda mi smp odločeni, da se v Evropi ne ponovi ta žaloigra, v kolikor je to v ljudski moči. S tem ciljem
Ered očmi bomo uporabili ves svoj vpliv, da omo, ko bo prišel čas, zgradili nov svet, v katerem narodi ne bodo dopustili nezdravega oboroženega tekmovanja, s katerim bi se de-
mantirale njihove nade za boljše življenje in njihovo upanje, da ne bodo pahnjeni v nove težave.
Novi svet, za katerim mi težimo, bo obsegal sodelovanje vseh narodov na temelju ljudske enakopravnosti, samospoštovanja in vzajemne strpnosti. Mi bomo ponovno razmišljali o mnogih stvareh, ki temelje na mednarodnih stikih v socialnem, političnem in gospodarskem pogledu in bomo našli sredstva, s pomočjo katerih bi spravili v sklad potrebe, izzvane s spremembami v stalno spremenljivem svetu, da bi vse zavarovali pred rušenjem splošnega miru z uporabo sile. Vsi narodi bodo morali od svoje strani prispevati k temu redu, ki ga bomo skušali ustvariti in velika odgovornost tako duhovna in odgovornost, kar se tiče akcije, bo pripadla našemu narodu.
Mi nimamo nobene ideje o tem, kakšna bo oblika povojnega sveta. Mi ne vemo okoliščin, v katerih se bodo sovražnosti končale. Niti materiala, ki ga bomo imeli na razpolago za gradbo mirovne zgradbe.
So, ki verujejo, da more priti do novega reda samo na ta način, če se narodi v določenj meri odrečejo stvojih suverenih pravic, da bi s tem pripravili pot za neko višjo organsko zvezo.
Toda če se na ta način vzbuja np, da se bo ustvaril resnični mednarodni sistem izven okvira neodvisnih držav, potem moramo mi iz volje naroda, ki edini lahko podeli temu edin-stvu življenje, to storiti.
Mednarodne kakor tudi narodne ustanove morajo biti globoko zasidrane, če hočejo uspevati ter morajo imeti odgovarjajoča tla. Ko se bo ta vojna končala, bomo morali zagotoviti, da bosta v službo te ogromne naloge, ki nas bo pričakovala, postali ta modrost in dobra volja. Ni v človeški moči, da bi se takoj reklo, kdaj bomo in kako bomo sposobni občutiti,
kdaj so naši cilji doseženi. Toda pod pogojem, da smo zares prepričani, da je noš sklep in naša splošna smera pravilna, ne smemo imeti nikoli strahu glede izida.
Jaz verujem, da nas bo božja volja navdala z duhom, da bomo odigrali svojo vlogo pri urejanju boljše bodočnosti, če bo britanski narod mogel ohraniti svoje lastne cilje in vodstvo skozi vso to vojno. Na koncu svojega govora je lord Iialifax priznal, da omejitev fizične sile ni edino, kar more podreti tisto grešno, kar predstavlja izvoz vojne, toda priznanje tega dejstva nam ne bo nikoli zameglilo spoznanja, da bomo prav gotovo prepustili uničenju svoje duhovne vrednote, ki so navdihovale in vodile celoten človeški napredek, če ostanemo v brezdelju ob akciji, katero smatramo kot grešno, iz strahu pred ljudskimi žalo-igrami, ki nastanejo zaradi strašnega uničevanja in rušenja ljudskih življenj. V vseh delih sveta so mnogi narodi, ki niso potegn jeni v sedanjo vojno, občutili, da je ogrožen njihov položaj.
Pot, po kateri hočemo iti, je morda dolga. Mi imamo čas, da popravimo naše napake in da razmišljamo o tem, kako bi bilo mnogo boljše, če bi mogli delati na tuj račun. Da se prav izrazim: Nezadovoljnost je skoraj tradicionalna pri Angliji, ki se je sami dobro zavedajo. To je znak svobode, če se primerja to z Nemčijo, bi nas tam izražanje nezadovoljnosti verjetno pripeljalo v koncentracijsko taborišče. Ohranimo svojo svobodo, toda uporabimo jo za ojočenje našega cilja.
Ko je zakl jučil svoj govor, je lord Halifax opomnil poslušalce, da bi sovražnik izkoristil vsak trenutek razdvojenosti, pa je na koncu poudaril: Naša dolžnost je, stati združeni, trdni in neomahljivi s srcem in dušo. Od te volje prav gotovo zavisi naša sila, da odgovorimo na grožnje v sedanji borbi, in ko ta mine, da se odzovemo povabilu za pomembno delo v korist bodočnosti človeštva.
London, 7. nov. AA. Rueter: Na vprašanje v zvezi s trpljenjem poljskih beguncev je minister za zunanje zadeve lord Halifax izjavil v gornjem domu, da je angleška vlada sklenila dati takoj na razpolago 100.000 funtov šterlin-gov za nabavo obleke, zdravil in ostalih nujnih potrebščin za poljske begunce. Lord Iialifax je dodal, da bo ta material nabavljen v Angliji ter čim hitreje poslan beguncem na Madžarsko in v Romunijo.
Odmevi na nizozemski mirovni poziv
V	Berlinu
Amsterdam, 7. nov. AA. Reufer: Po vesteh, ki so prispele iz Berlina, bo Hitler še nocoj proučil predlog posredovanja nizozemske kraljice Viljemine in belgijskega kralja Leopolda. Pričakuje se, da bo Hitler povabil Ribbentropa k sebi nocoj ali jutri zjutraj, da bi z njjra, 0 tem vprašanju razpravljal. Nevtralni krogi v Berlinu smatrajo, da bo haaško mirovno vabilo našlo v Nemčiji prijateljski sprejem, dasi o tem na uradnem mestu ne dajejo nobenih izjav. Pričakuje se, kdaj in kako bo objavljen ta apel v nemškem tisku.
V	Angliji
London, 7. nov. A A. Reuter: Izve se, da bo mirovni poziv belgijskega kralja in nizozemske
kraljice po mednarodnem običaju dostavljen osebno kralju Juriju VI. Mirovni apel bo v vsakem primeru predmet proučevanja angleške vlade.
V Ameriki
Washington, 7. nov. AA. Reufer: Predlog kraljice Viljemine in kralja Leopolda je bil sprejet v ameriških parlamentarnih krogih z odobravanjem, dasi se skeptično gleda na njegov uspeh. Nekateri senatorji so izjavili, da želijo predlogu uspeh, medtem ko so drugi dejali, da ni mnogo upanja, da bi prišlo v krat kem do miru na svetu. Senator Crelk je dejal. »Ni moglo biti srečnejšega mesta, odkoder je bil poslan ta mirovni apel. Želim, da'se Belgiji in Nizozemski pridružijo tudi skandinavske države in Švica.«
Gayda o Kominterni
Rim, 7. nov. A A. Štefani: Giornale d'Italia objavlja članek svojega direktorja Gayde pod naslovom »Čuden manifest kominterne proti evropskim državam in Ameriki« ter pod podnaslovom »Resnica in laž«. Gayda naglaša v članku, da želi kominterna igrati vlogo javnega tožilca proti Angliji, Franciji in Nemčiji. Nato se sprašuje: Kakšna razlika obstoja med moskovsko vlado in kominterno in ali sploh obstoja med njima razlika. Kominterna obtožuje ne samo zapadne demokracije, temveč tudi Hitlerjevo Nemčijo, torej isto državo, katero je sovjetska vlada še pred kratkim pozdravljala kot s\ojega zaveznika. To pomeni, da med Moskvo in Berlinom ni končnega sporazuma in da prevladuje komunizem, to je, da je destruktivna akcija močnejša od namenov sovjetske vlade. Nato se v članku kritizirajo gotove neresnične trditve manifesta ter se ugotavlja, dn sovjetska Unija v nasprotju s trditvami, ki so bile navedene v manifestu kominterne, ne dela v korist miru, temveč da je vseh 20 let delala na tem, da pride do vojne, od katere pričakuje končno zmago komunistične revolucije. To se je videlo tudi ob priliki sovjetske intervencije v zunanji Mongoliji, na Kitajskem in v Španiji. Gayda pravi na koncu svojega članka, da je Italija delala na tem, da se mir ohrani in tudi potem, ko to ni več mogoče, dela na tem, da se vojna lokalizira in da se na ta način brani civilizacija, proti kateri dela kominterna, ki ni poklicana, da o tej civili-zaeji podaja sodbo.
Delež angleških ladij pri angleškem uvozu
London, 7. nov. AA. Reuter: Po podatkih ministrstva za informacije je bilo 50% ameriškega blaga, ki je bilo uvoženo v Anglijo, ter 60% angleškega blaga, ki je bilo izvoženo v Združene države, prepeljano 1. 1938 z angleškimi ladjami. Te podatke je ministrstvo za informacije objavilo z ozirom na določbo »cash and carry« novega ameriškega nevtralnostnega zakona.
Angleško notranje posojilo
London, 7. nov. AA. Reuter: Finančni minister John Simon je predložil spodnjemu domu predlog zakona o notranjem posojilu. Vlada zahteva ista pooblastila, kakor jih je imela glede posojil za časa svetovne vojne. Finančno ministrstvo naj se pooblasti, da nabavi posojilo, do kateregakoli zneska, ki mu bo potreben do konca račun, leta, to je do 3i. marca 1940.
Prepoved poletov nad Belgifo
London, 7. nov. AA. Reuter: Minisfrstvo za informacije poroča iz Bruslja, da je belgijsko letalsko ministrstvo objavilo danes posebne predpise, ki prepovedujejo vsem letalom letenje nad Belgijo. Trgovinska letala morajo imeti predhodno posebno dovoljenje. Včeraj je protiletalsko topništvo streljalo na letala, ki so lteela nad Liegom, Louvainom in Brusljem.
Nemška letala
nad Shetlandsklm otočjem
_ London, 7. nov. t. Danes popoldne se je pojavila nad otočjem Shetlanda skupina nemških vojnih letal. Letala so takoj začeli obstreljevati s protiletalskimi topovi, nakar so se nemški piloti obrnili in izginili z vidika. Angleška vojna letala, ko so imela izvidniško službo v Severnem morju, so naletela v teku dneva večkrat na nemška vojna letala ip stopila z njimi v borbo. Vsa angleška letala so se vrnila v domovino nepoškodovana.
Nemško letalo nad Severno Škotsko
London, 7. nov. AA. Reuter: Danes se je den severno škotsko pojavilo v veliki višini neko nemško letalo. Protiletalsko topništvo je začelo takoj streljati, toda letalo se je zgubilo v megli.
Gospodarsko sodelovanje skandinavskih driav
London, 7. nov. AA. Reuter: Ministrstvo za informacije poroča iz Kodanja, da so se sestali strokovnjaki držav skupine Oslo, da bi razpravljali o medsebojni pomoči na gospodarskem in finančnem polju. Razgovori bodo trajali verjetno teden dni.
Potopljena angleška lad|a
Tomaston, 7. nov. AA. Reuter: Obalska radiopostaja je sprejela ob 11.30 znak SOS z angleške ladje »Matador«, ki je poročalo, da jo je neznana podmornica torpedirala, nato pa izginila. »Matador« je potniška ladja z 12.390 tonami.
Večerno poročilo z bojišča
Pariz, 7. nov. AA. Havas: Nocojšnje poročilo z bojišča se glasi: Lokalno udejstvovanje patrulj in topništva.
Tamvai v poslovnem letu 1938-1939
Dne 6. novembra je bil občni zbor Splošne maloželezniške družbe, ki je last mestne občine ljubl janske. S tem je družba postala mestno podjetje in je zaradi tega tudi prilagodila svoj računski zaključek preračunskemu letu ljubljanske občine. Zaradi tega se vsi podatki nanašajo na 15-mescčno dobo, od t. januarja 1938 do 31. marca 1939. Podrobnosti o gospodarstvu mestne cestne železnice smo priobčili že včeraj, sedaj pa prinašamo še nekaj zanimivih številk, ki naj osvetlijo, kako se razdele izdatki ljubljanskega tramvaja. V razdobju 15 mesecev je bilo za plače vsem uslužbencem in uradnikom izplačanih 4,587.527 din. Od tega odpade na plače uradništva in poduradništva 538.432 din, na plače voznemu osebju, torej
voznikom in sprevodnikom 2,674 977 din, na pla-
'	............pla"
progovnemu osebju 432.052 din in na božicnico
če delavniškemu osebju 892.666 din, na plače
49.400 din. Za pokojnine je bilo v tem času izplačanih 113.348 din, bolniško in pokojninsko zavarovanje je zahtevalo 404.505 din. Ža službene obleke pa je bilo izdanih 125.756 din.
Ker se je zadnjih letih tramvajski promet močno poživil, je seveda tudi močno narasla poraba električnega toka. Leta 1930 je ljubljanski tramvaj porabil 358.535 kw ur. Leta 1931, ko so bile v obratu že nove proge, je porabil 635.890 kw ur. Leta 1934, ko se je zopet razširilo tramvajsko omrežje, je narasla poraba toka na 972.100 kw. ur. Leta 1937 je znašala poraba toka že 1,421.600 kw ur. V zadnji
§oslovni dobi, ko smo dobili novo progo proti v. Križu in podaljšek proti Rudniku, pa je dosegla poraba toka 1,937.880 kw ur. Stroški za električni tok so v tem zadnjem razdobju znašali 1,278.952 din. Od tega odpade 1,162.695 din za' električni tok, porabljen na progah. Velika je tudi vsota, potrebna za vzdrževanje proge in voz in znaša 703.505 din. Še enkrat toliko pa znaša državna vozarinska taksa, za katero je bilo treba plačati 1,478.870 din. Odplačila za obresti posojil pa so znašala skoraj 2 milijona dinarjev. Z vsemi številnimi drugimi manjšimi stroški, med katerimi ni najmanjša postavka za vozne listke, ki so vel jali 75.849 din, znašajo vsi upravni obratni stroški za zadnjo poslovno dobo 12,081.129 din.
Število nameščencev za zadnjo poslovno dobo znaša 211: na upravo odpade 13 oseb, na vozno službo 139 oseb, na delavnico 43 oseb, na progovno službo 13 oseb in na podštacijo tri osebe. Ker je bilo poslovno leto zaključeno že z letošnjim marcem, je število uslužbencev nekoliko premajhno, saj so bili novi tramvajski vozovi izdelani v letošnjem poletju, kar v tem zaključku še ni vračunano. Prav tako ta zaključek še ne kaže jasne slike o povečanju dohodkov zaradi razširitve tramvajskega omrežja, ker je bila svetokriška proga samo nekaj časa v obrafu. Točno sliko o razvoju in o gospodarski sanaciji ljubljanskega tramvaja bo dal šele zaključek prihodnje poslovne dobe, ki bo obsegala razdobje enega samega leta.
—• Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
_Ogl. reg. S. br. 30474/35._
1 Pastoralna konferenca za duhovnike mesta Ljubljane bo v 6redo, 15. novembra ob pol 4 popoldne v bogoslovnem semenišču.
1 Meščanska Marijina kongregacija za može pri sv. Jožefu vabi člane, da 6e v četrtek, dne 9. t. m. ob 3 popoldne udeleže pogreba pokojnega g. Čer-niča Ivana. Sv. maša za pokojnega bo v soboto, dne 11. t. m. ob pol 7 zjutraj v kongregacijski kapeli pri 6v. Jožefu. Člani vljudno vabljeni.
1 Šempeterska prosveta sporoča žalostno vest, da je umrl dolgoletni član g. Černič Ivan Prosimo, da se člani Prosvete polnoštevilno udeleže pogreba, ki bo v četrtek ob 3 popoldne, Zbirališče na Hrvatskem trgu št. 4. — Odbor.
1 Rokodelsko društvo. V sredo, dne 8. nov. bo ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Ko-menskega ulica 12, predavanje o Zavodu za pospeševanje obrti. Predaval bo gosp. Ivan Ogrin, predsednik Zavoda. Vsakemu obrtniku je nujno potrebno, da se udeleži predavanja, da spozna pomen Zavoda za pospeševanje obrti, njegovo dosedanje 10-letno delovanje in program dela za bodočnost.
1 Razstava likovnih umetnikov slovenskih, hrvatskih in srbskih je odprta v Jakopičevem paviljonu vsak dan od 9 dopoldne do 18 popoldne. Razstava bo trajala do 20. t, m. Vabimo občinstvo, ki ljubi umetnost, da razstavo v čim večjem številu obišče.
1 Deset tisočakov za mestno kuhinjo v stari cukrarni in za revno deco je daroval dobrosrčen industrialec iz Ljubljane, ki je tako plemenit dobrotnik revežev, da ne mara biti Imenovan. Vodilni ljubljanski gospodarstvenik je tako na najlepši način dal dober zgled vsem našim gospodarskim krogom za posnemanje ln tudi za 6pod budo drugim krogom k dejanskemu sodelovanju z mostno upravo na socialnem polju. Mestno poglavarstvo s hvaležnostjo ugotavlja, da že precej denarnih zavodov in gospodarstvenikov podpira mestne socialne akcije z rednimi mesečnimi prispevki, ki jih pa večino niti od daleč ne moremo primerjati z višino prostovoljnih prispevkov zavodov in podjetij po drugih mestih naše države, še manj na tujine. Zato pa moramo podčrtati, da je ta neimenovani dobrotnik mestnih revežev med najizdatnejšimi rednimi podporniki s svojimi prav znatnimi rednimi mesečnimi prispevki, polog tega pa njegovo dobro srce poišče še vsako drugo priliko za izkazovanje resnične ljubezni do bližnjega. Tako ta dobrotnik brez posebnih prošenj redno pošilja po 500 din mesečno prostovoljne davščine in se je tudi Že odkupil od razkošja na grobovih, sedaj je pa po Vseh svetih poleg vseh teh daril nakazal še 10.000 din, da mestna občina revežem in revnim otrokom ublaži tegobe zime. Tako nas izredna požrtvovalnost dobrotljivega gospodarstvenika spominja na dobrotnike za zimsko pomoč revežem po drugih državah in opominja a svojim zgledom vse naše gospodarske kroge na moralne naloge, ki jih drugje smatrajo za svojo dolžnost. Zlato srce blagega dobrotnika naj ogreje tudi srca drugih premožnih občanov in zavodov, da Re bodo zavrteli zarjaveli ključi v še mnogo težjih blagajnah! Mestno poglavarstvo izreka blagemu dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu tolikokrat in tako izdatno podpiranih.
I Za vsesvetsko akcijo prihajajo še vedno manjša in večja darila, a največji prispevek po praznikih umrlih je poslala Splošna zavarovalna družba »Jugolavija« v znesku 1000 din, ko se je tudi že pred Vsemi sveti odkupila od razkošja na grobovih, S prošnjo, da se pismenemu povabilu vsesvetske akcije odzovejo tudi še nekateri zapozneli uradi, zavodi in podjetja, da bo mogoče zaključiti račune, izreka vrhovni socialni svet najtoplejšo zahvalo tudi v imenu mestnih revežev.
1 Na dolenjski tramvajski progi že neka) dni vozijo novi tramvajski vozovi. Preteklo soboto je uprava cestne železnice vzela iz rednega prometa zadnje stare vozove, ki so obratovali edino še na dolenjski progi, ter jih nadomestila z brodskimi, ki so do zdaj vozili na progi Moste—Sv. Križ. Na to progo pa je dala v promet najnovejše vozove, ki jih jo izdelala Maloželezniška družba v svojih delavnicah. Tako je zdaj tudi proga od magistrata do Rakovnika povsem izenačena z drugimi progami.
1 Zadrega pri telelonskih avtomatih. Odkar je stopila v veljavo nova telefonska tarifa, je videti, da 6e občinstvo v mnogo večjem številu ustavlja pri avtomatskih telefonskih celicah, ki so postavljene po mestu in odtod telefonira. Vzrok temu je v glavnem to, da sedaj povsod štejejo telefonske pogovore in da nihče več ne dovoli rad telefonskih pogovorov brezplačno. Tako so prišle celice do večjega prometa, hkrati pa se je pojavila nova nadloga. Kakor znano, je treba vreči v avtomate v telefonskih celicah novec za 1 din, nakar je šele mogoče telefonirati. Pred nadavnim pa so pa so prišli v promet novi dinarski novci, ki pa v avtomatih žal ne zaležejo. Ker je novih dinarjev vedno več, stari pa hitro ginejo iz prometa, so je že marsikomu, ki je hotel telefonirati, zgodilo, da je z veliko vnemo metal skozi špranje nove dinarje, ki so se takoj zopet pokazali pri špranji spodaj. Kdor hoče torej sedaj telefonirati, mora biti založen z starimi dinarji. To bo pa vedno težje in bo včasih tudi povzročilo ncpiijctne posledice. Vzemimo, da se zgodi nesreča, pa da hoče nekdo hitro obvestil reševalce. Čeprav bo imel poln žep samega drobiža, mu ne bo vse skupaj nič pomagalo, če ne bo imel slučajno pri sebi tudi starega dinarja. Poštna uprava bi s to spremembo morala računati že naprej in upamo, da tudi je. Če pa ni, naj poskrbi, da bodo novi avtomati čimprej preurejeni na nove dinarske novce. Sicer se utegne zgoditi, da čez me6ec dni, kljub velikemu navalu na telefonske celice sedaj ne bo niti enega, ki bi mogel telefonirati. To pa samo zaradi tega ne, ker ne bo imel pravega dinarja v žepu.
1 Za mestne reveže je darovalo Nemško pomožno društvo v Ljubljani 2.500 din kot božično darilo. Ta dobrodelna organizacija uživa v našem mestu posebno spoštovanje, ker že dolga leta podpira reveže ne glede na narodnost in prepričanje ter daje dober zgled tudi vsem občanom s svojimi vsakoletnimi posebnimi prispevki za socialne akcije mestne občine. Pri tem pa ne smemo pozabiti zastopstev tujih držav, saj so se osebja konzulatov odkupila od razkošja na grobovih s hvalevredno darežljivostjo in je italijanski generalni konzulat o Vseh svetih razsvetlil tudi grobove vojnih žrtev na svojem pokopališču z belozelenimi svečami vsesvetske akcije. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpi-ranik
Najvelja tragedija nale doba - nepozabna MARIA STUART
Krasni posnetki iz Italije, iz londonskega muzeja voščenih lutk itd. Težka drama o borbi nežnega ženskega srca. Film o ženi, ki je s svojo borbenostjo poboljšala položaj evropske žene t
UPORNICA
Katarina Hepburn v prekrasnem filmu borbe in trpljenja za pravico in enakovrednost žensk. Ta film je vzbudil svoj čas veliko senzacijo po vsem kulturnem svetu?
Danes premiera) Ob 16., 19. In 21. url,
KINO UNION Tnlnf. 82-21
Zbornica za nabave v USA
London, 7. nov. AA. Reuter: Angleška vlada je sklenila ustanoviti trgovinsko organizacijo pod imenom »angleška zbornica« za nabave v Kanadi in Združenih državah. Ta zbornica bo imela nalogo skleniti vse nabave na račun Anglije v Kanadi in Ameriki. Ta ustanova bo sodelovala z enako francosko ustanovo.
Drobne novice
Bratislava, 7. nov. AA. DNB: Ker se bivši poslanik v Londonu Milan llarminc ni vrnil na poziv svoje vlade na Slovaško, bo slovaška kriminalna policija zahtevala njegovo ekstra-dicijo.
Rim, 7. nov. A A. Štefani: V bližini Basal-delle je treščilo na neko italijansko vojaško letalo. Pilot je ubit.	.
London, 7. nov. AA. Reuter: Ministrstvo za informacije poroča iz Moskve, da so ob priliki vojaške parade bili finski delegati gostje sovjetske vlade. Z zanimanjem je bilo opaziti, da se je Litvinov pojavil v družbi ostalih sovjetskih voditeljev,
London, 7. nov. AA. Reuter: Mornariško ministrstvo sporoča, da je davi v južnem delu Severnega morja stopilo v akcijo več lažjih angl. križark skupno s poljskimi rušilci zaradi nemškega zračnega napada. Nobena ladja ni bila poškodovana. Ni znano, koliko žrtev je imel sovražnik.
Rim, 7. nov. AA. Štefani: Za pomočnika glavnega tajnika fašistične stranke je imenovan Micheli Fascolato, predsednik federacijo kreditnih zavodov in član strankinega direk-torija.
Pariz, 7. nov. AA. Tlavas: Poslaništvo iz Kolumbije poroča, da mesto in pristanišče Car-tagena ni porušil tornado, kakor je bilo sporočeno 5. novembra.
Dublin, 7. nov. AA. Havas: švicarski generalni konzulat v Dublinu se je spremenil v poslaništvo. Odpravnik poslaništva je postal Karel Bcnzinger. Novega odpravnika je včeraj sprejel de Vnlera.
Berlin, 7. nov. A A. DNB: Uradno izjavljajo, da je nemška vlada sklenila včeraj odpreti nrmški konzulat v Trlpolisij.
Okrožnica papeža Pija XII. »Summi Pontificatus«
V izpolnjevanju te dolžnosti pa se ne bomo dali vplivati od zemskih ozirov, ne bomo se ustrašili ne nezaupanja, nasprotovanja in nerazumevanja, tudi ne bomo utihnili iz strahu, da bi nas kdo napak razumel ali napak razlagal — Storili bomo svojo dolžnost vedno in vselej, prežeti tiste očetovske ljubezni, ki 6ama trpi. ko vidi, da sinovi trpe v boleznih, in jim nudi zdravila — po zgledu božjega Pastirja, ki je luč in obenem ljubezen: »Bomo ostali o resnici in v ljubezni* (E! 4, 15).
Začetek hudega, ki po vrtoglavi in mučni poti pelje v duševno in moralno obubožanje, na katerem trpi naša doba, je tisti nesrečni zločin, da mnogi skušajo izgnati Kristusa iz njegovega kraljestva, taje njegove zapovedi ip njegovo resnico in zametujejo zakon njegove ljubezni, ki kot življenjski sok oživlja njegovo kraljestvo.
In edina pot k rešitvi je: vrniti Kristusu njegovo kraljevsko čast, priznati njegove kraljevske pravice in to doseči, da se bodo posamezniki in vsa družba vrnili pod zakon njegove ljubezni in resnice.
Morda je upravičeno upanje — Bog daj, da bi bilo to res — da bodo mnogi, ki 60 doslej slepo hodili po potih modernih zmot, ne da bi se zavedali, kako splozka in negotova so ta tla, v tej uri največje stiske izpremenili svoje misli in nazore. Morda bodo mnogi, ki doslej niso upoštevali važnosti vzgojnega in pastirskega poslanstva Cerkve, sedaj bolj razumeli in cenili svarila Cerkve, ki so jih v navidezni trdnosti preteklih dob molče prešli.
Stiska in gorje sedanjega časa tako pričajo za krščanstvo, da mora že to samo duše močneje nagibati k resnici kot karkoli. Iz goščave zmot in krščanstvu sovražnih gibanj so pognali tako trpki in strupeni sadovi, da so ti sami njihova najtežja obsodba.
Ure takih bridkih razočaranj pa so večkrat tudi ure milosti, >mimnhod Gospodov* (pritn. 2 Moz 12, 11), ob katerem se na Odrešenikov klic»G/ey, stojim pri vratih in trkam* (Raz 3, 20), odpirajo vrata, ki 6e sicer nikdar ne bi odprla. Bog nam je priča, s kako sočutno ljubeznijo in sveto radostjo, se naše srce obrača do tistih, ki po vseh teh žalostnih izkušnjah čutijo v sebi novo, neutešljivo in rešilno hrepenenje po resnici, po pravici, po Kristusovem miru. Pa tudi do tistih, ki jih še ni osvetlila luč od zgoraj. Naše srce ne pozna drugega kot ljubezen in Naše ustnice za nje nimajo drugega kot vroče prošnje k Očetu luči, da bi v njihove brezbrižne ali Kristusu sovražne duše poslal pramen tiste luči, ki je nekoč Savla izpreobrnila v Pavla in ki je pokazala svojo skrivnostno moč tudi v najtežjih dobah Cerkve.
K celotni znanstveni razpravi zoper zmote našega časa se bomo vrnili morda kdaj pozneje, ko duhovi ne bodo toliko zavzeti od žalostnih zunanjih dogodkov; danes se ompjimo le na nekatere temeljne pripombe.
Tema po vsej zemlji, ker nI več Boga v javnem življenju
Ljudje našega časa, častiti bratje, so k blodnjam preteklosti dodali še nove zmote in jih dognali tako do skrajnosti, da iz tega ne more priti drugega kot popolno razdejanje. Povsem gotovo pa je, da je prvi in najgloblji vzrok vsega gorja, ki stiska današnjo družbo, v tem, da se tako v zasebnem kot družabnem življenju in v mednarodnih odnosih taji in zametuje neko splošno merilo nravnosti in poštenosti, da se zametuje in pozablja naravni zakon, ki ves temelji v Bogu, vsemogočnem stvarniku vsega in Očetu vseh. vrhovnem in neodvisnem zakonodavcu, modrem in pravičnem sodniku, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Kadar pa Boga ni več, se zamajejo vsi temelji nravnosti, utihne ali vsaj polagoma oslabi tudi glas naravnega zakona, ki celo nekulturne narode uči, kaj je dobro in kaj je zlo, kaj je dovoljeno, kaj ne, in jim vzdržuje zavest, da bo o dobrih in zlih delih treba dajati odgovor pred vrhovnim Sodnikom.
Veste pa, častiti bratje, da se ie zametavanje temeljnih osnov nravnosti v Evropi začelo z odpadom od tistega Kristusovega nauka, ki ga varuje in uči prestol svetega Petra. Evropa je v preteklih dobah rastla v tem nauku, ki ji je dajal duhovno strnjenost in je dosegla tudi tak svetni napredek, da je v marsičem postala učiteljica drugim narodom in drugim delom zemlje. Ko pa se je potem v 6vojo največjo nesrečo ločila od nezmotljivega učeništva Cerkve, so mnogi od Nas ločeni bratje šli tako daleč, da so zavrgli celo osrednjo versko resnico krščanstva, božanstvo Kristusovo, in tako pospešili duhovno razkrajanje Evrope.	...	, .
Ko so Kristusa križali, »se je stemnilo in je bila tema po osej zemlji* (Mt 27, 45), pripoveduje evangelist: strašno znamenje tega, kar se je zgodilo v duhovnem oziru in se še dogaja povsod, kjer je slepa in ošabna nevera izključila Kristusa iz življenja in zlasti javngga življenja; z vero v Kristusa je padla tudi vera v Boga. Posledica tega je, da se nravne vrednote, po katerih se je prej sodilo javno in zasebno življenje, takorekoč opuste in toliko opevana laizacija družbe je napredovala čimdalje hitreje, trgajoč posameznika, družino in državo od blaženega in prerojevalnega vpliva božje misli in učenja Cerkve, in je tudi v pokrajine, v katerih je prej toliko stoletij lepo in jasno svetila luč krščanske civilizacije, zanesla vedno bolj tesnobna znamenja gnilega in gnilobo razširjajočega poganstva: »Ko so Kristusa križati, se je stemnilo in je bila tema< (Brev, Rom., Pa-rasc., respons. V.)
Morda se mnogi, ki so se oddaljili od Kristusovega nauka, niso jasno zavedali, da jih je preslepil le zunanji blesk in razkošni zvok besed, ki so tak odpad proglašale za osvoboditev od su-ženstva, v katerem da so živeli prej; niso pričakovali, da bo usodna zamenjava resnice, ki daje svobodo, z zmoto, ki svobodo jemlje, rodila tako grenke sadove. Ko so odhili neskončno moder in očetovski zakon božji in vzvišeni nauk Kristusove ljubezni pač niso premislili, da se s tem prepuščajo ubogi, omahljivi človeški modrosti: govorili so o.napredku, pa so se pomikali nazaj; o po-vzdigi, pa so se pogrezali; o zrelosti, pa so padali v sužnost Niso doumeli, kako prazen je vsak poskus, postaviti na mesto Kristusovega zakona kaj drugega, enakega: >postati so prazni v soojem modrovanju* (Rimlj 1, 21).
Ko na upade vera v Boga in božjega Odreše-z^čne j du^alj pojemati tudi luč nraynih
načel in sesuje se edini ln nenadomestljivi temelj trdnosti in tistega javnega in zasebnega reda, ki edini more države voditi k procvitu in blagostanju. Res je, tudi takrat ko je Evropo še bratsko oklepala vez krščanskih nravi in naukov, so bili neredi, prevrati in vojne, ki so jo pustošile; toda najbrž se nikoli ni tako bridko čutil obup našili dni, da bi se to moglo popraviti, ker takrat je še vedno bila živa zavest, kaj je prav in kaj ni prav, kaj je dovoljeno in kaj ne, kar vse olajšuje razgovor in drži strasti v nekih mejah in tako vedno omogoča časten sporazum. Današnji razdor pa nasprotno ne izvira samo iz neukročene strasti, ampak iz globoke duhovne krize, ki je izpre-vrgla zdrava zasebna in javna moralna načela.
Izmed mnogih zmot, ki izhajajo iz preziranja vere in njenih zapovedi kot iz zastrupljenega studenca, vas zlasti želimo, častiti bratje, opozoriti na dve, vsled katerih je mirno 60žitje narodov skoro nemogoče ali vsaj kočljivo.
Naravna in nadnaravna skupnost človeškega rodu
Prva teh pogubnih zmot je v pozabi tiste človeške medsebojne povezanosti in ljubezni, ki jo nalaga in ukazuje po eni strani skupnost izvora in enakost razumno narave vseh ljudi, naj bodo katerekoli narodnosti, in po drugi strani daritev odrešenja, ki jo je Kristus v spravo za* vse človeštvo na žrtveniku križa daroval večnemu Očetu.
Sveto pismo takoj na prvi strani veličastno preprosto pripoveduje, kako je Bog kot krono svojega stvarstva ustvaril človeka po svoji podobi in sličnosti (prim. 1 Moz 1, 26—27); in isto sv. pismo nas uči, da ga je obdaril z nadnaravnimi darovi in pravicami in ga namenil za neskončno in večno srečo. Dalje nam pripoveduje, kako so iz prve združitve med možem in ženo vzšli vsi ostali, kako so se namnožili v rodove in razpršili po raznih delih zemlje, kar nam pripoveduje z nedosegljivo nazornostjo in zgovornostjo. In tudi še, ko so se oddaljili od svojega Stvarnika, jih Bog ni nehal smatrati za svoje otroke, ki naj bi po njegovem usmiljenem sklepu spet bili nekoč z njim združeni v prijateljski zvezi (prim 1 Moz 12, 3).
In apostol narodov je postal glasnik te resnice, ki vse človeštvo druži v eno veliko družino, ko je Grkom oznanjal, da je Bog »iistoaril iz enega psa člooeška plemena, da prebivajo po osej zemlji, in je odmeril in določil njih bivanju čase in meje, da bi iskali Bogat (Apd 17, 26).
Veličasten prizor, v katerem gledamo človeški rod v skupnosti skupnega izvora iz Boga: »en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseli in v vselit (Ef 4, 6); v skupnosti narave, ki je v vseh enako iz telesa in neumrljive, duhovne duše; v skupnosti končnega namena in smotra na tej zemlji; v skupnosti bivališča, ki je zemlja, katere bogastev se morejo po naravnem pravu posluževati vsi, da si morejo ohraniti iij razvijati življenje; v skupnosti nadnaravnega namena, ki je Bog sam, h kateremu morajo vsi težiti; v skupnosti sredstev, s katerimi morejo ta namen doseči.
In isti apostol nam stavi pred oči skupnost človeškega rodu v razmerju do Sina božjega, v katerem >je bilo ustvarjeno vse« (Kol 1, 16); v skupnosti odkupnine za vse po Kristusu, ki je po svojem svetem in najhujšem trpljenju vzpostavil prvotno, pretrgano prijateljsko zvezo z Bogom in tako postal srednik med Bogom in ljudmi: »Zakaj en Bog je, eden tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus« (1 Tim 2, 5).
In da bi bila ta prijateljska zveza med človeštvom in Bogom čimbolj tesna in močna, je isti božji Srednik miru in odrešenja v molku zadnje večerje, preden je dokončal najvišjo daritev, iz-pregovoril besedo, ki veličastno odmeva skozi vsa stoletja in sredi topega in sovraštva polnega sveta budi izredna dela ljubezni: »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubih (Jan 15, 12).
Na teh nadnaravnih resnicah slone globoki temelji in najmočnejše vezi skupnosti, ki jih je utrdila ljubezen Boga in božjega Odrešenika, od katerega smo vsi prejeli zveličanje: »da .se zida telo Kristusovo, dokler vsi ne dospemo do edinosti vere in spoznanja božjega Sina, do popolnega moža, do mere polne starosti Kristusove« (Ef 4, 12—13).
V luči te pravne in dejanske skupnosti vsega človeštva posamezniki niso zloženi in se ne dotikajo drug drugega kot zrna peska, ampak so nujno združeni med seboj v živih in skladnih odnosih, ki so v izpremenljivosti časov kaj mnogoteri, pa vedno v skladu s končnim naravnim in nadnaravnim smotrom.
Skupnost človeštva in narodnost
In rodovi se v različnih okoliščinah in raz: merah niso razvili do razlik zato, da bi krhali skupnost človeškega rodu, ampak da bi drug drugemu dajali delež svojih posebnih odlik in da bi človeško skupnost bogatili in zaljšali z bratskim izmenjavanjem dobrin, kar pa je možno in v prid samo takrat, ako vse sinove istega Očeta in vse po isti božji krvi odrešene druži vzajemna ljubezen in živo sočutje.
Cerkev Kristusova, nad vse zvesta varuhinja božje modrosti, ne more in ne namerava načenjati vprašanje o značilnostih posameznih narodov, še manj, da bi jih podcenjevala; vsak narod jih z vso gorečnostjo in razumljivim ponosom varuje kot dragoceno dediščino. Cerkev gleda nadnaravno skupnost v vseobči ljubezni v besedi in dejanju, ne zgolj zunanjo in površno enoličnost, ki slabi. Vsa prizadevanja, ki služijo pametnemu in urejenemu razvoju posebnosti vsakega naroda, Cerkev z veseljem pozdravlja in jih spremlja s svojimi materinskimi voščili, da le niso v opreki z dolžnostmi, ki jih ima človeštvo po svojem skupnem izvoru in namenu. Cerkev je s svojim misijonskim delovanjem že ponovno dokazala, da so ta načela njenemu vesoljnemu apostolatu zvezda vodnica. Nešteti misijonarji so se že požrtvovalno in z ljubeznijo posvetili raznolikim kulturam in se poglobili vanje, da bi le duševne sile pripadajočega naroda pripravili za sprejem Kristusovega evangelija. Vse, kar v takih navadah in običajih ni v nerazdružljivi zvezi z verskimi zmotami, Cerkev rada prizna in, kolikor more, tudi varuje in pospešuje. Po teh načelih je Naš neposredni prednik svetega in častitljivega spomina v tem izredno kočljivem vprašanju prišel do plemenitih odločitev, ki so njegovi daljnovidnosti in apostolski gorečnosti prekrasen spomenik. Ali naj vam, častili bratje, izrecno naglašamo, da hočemo brez oklevanja hoditi isto pot?.
(Dalje.)
KULTURNI OBZORNIK
Mariborsko gledališče: Beneš: Navihanka
Za operetama »Sveti Anton« in »Pod to goro zeleno« iz prejšnjih sezon, ki sta obe doživeli veliko število predstav, smo letos kot prvo glasbeno delo dobili na naš oder že tretjo opereto istega češkega skladatelja Jara Beneša »Navihanka«. Moderna lahkotna glasba v stilu jazza, prepletena s šlagerji, od katerih so nekateri tako melodiozni, da se popularizirajo med najširše ljudske plasti: to je značaj Beneševe kompozicije. V prvih dveh operetah, posebno pri »Svelem Antonu«, so te lastnosti v večji meri prikupliive, ker jih vsebinsko preveva živahen narodni kolorit. V »Navihanki« pa je vsebina zajeta iz londonskega velikomestnega življenja, in sicer v obliki, ki bi najbrž žela vse večji uspeh na filmskem traku, kjer bi ji lilmska tehnika pripomogla k mnogo bolj napetemu in zanimivemu razpletu dejanja, kot pa je to možno na gledališkem odru.
K vprizoritvi »Navihanka« na mariborskem odru bi pa še posebej dejali, da je bila »publiki morda sladkost, resni kritiki pa samo kost«. Dokaj plitva vsebina je bila podana v obliki, s katero se pač ne moremo strinjati, ker nam eventuelno priznanje publike pri presojanju ne sme biti za merilo. Dvomljivo namigavanje — pa najsi je tudi v originalnem besedilu — ali pa razne konvencionalne bur-kaste kretnje ter scene v »koreografskem delu« pač ne sodijo na odre narodnega gledališča, ker močno nalikujejo kabaretnim programom. So to dejstva, ki pokvarijo ves sicer še tako dober vtis. Podoba je, da tudi javnost ni bila tokrat v toliki meri navdušena, kot smo bili sicer vajeni.
Na oder je delo jjostavil in mu oskrbel baletni part g. Anton HarasfoviČ. Dramatično je dejanje
približal v veliki meri prepričevalnosti, v kolikor mu ie pač dopuščala plitva vsebina in ga niso motile prej omenjene hibe; pa tudi scenično je odel dogajanje na odru v primerno slikovit okvir.
Glasbeno vodstvo je imel kapelnik g. Lojze Herzog. Vse več naj bi bilo pri muzikalni izvedbi še poudarka na svojstveni ritmični razgibanosti, ki ji glasba te vrste posveča največjo pozornost in za njo zahteva v izvajanju čim več doslednosti.
Naši pevci tokrat niso imeli mnogo prilike, da bi se razmahnili v svojih pevskih sposobnostih, so pa nekateri svoje vloge vsestransko uspešno ter izčrpno podali. Odč. Jelka Igličeva je ugajala z neprisiljeno živahnim nastopom in zvonkim glasom, slično tudi g. Anatol Manoševski, ki je prepričal zlasti v igri. Ne upoštevaje zgoraj navedenih baletnih partij bi k ostalim posameznim vlo-
gam omenili še naslednje. Ga. Marica Brumen-Lu-ujeva se je v igri dokaj posrečno vživela v vlogo mlade deklice, manj pa je zadovoljila pevsko, ker ji je glas neenovit in premalo zvonek. Vseskozi je prepričal g. Rado Nakrst s svojo vlogo grofovskega snubca. Dobro odrsko postavo je ustvaril tudi g. Edo Verdonik. S posrečeno kretnjo in postavo je igral tovarnarja g. Danilo Gorivšek, ki mu je ob strani doveto podala njegovo ženo ga. Vida Za-mejic-Kovičeva. Obilo zabave je vzbujala dobro karikirana postava policijskega inšpektorja v osebi g. Pavla Koviča, slično tudi jecljavi par gdč. Eme Starčeve ter g. Antona Harastoviča, da ne navajamo vseh ostalih vlog.
Na splošno bi še končno pristavili svoj dvom, da bi bila vprizoritev sploh vredna truda in žrtev, ki so bile vanjo vložene.	Bb.
Iz zgodovine slovenske filozofije: Karpet
Naša filozofska preteklost spada med najmanj raziskana polja slovenskega kulturnega uveljavljanja. Z v6o ljubeznijo in z V6em naporom, ki ga tako delo stane, 6e je tega raziskavanja lotila ga. docentka dr. Alma Sodnikova, ki nas je že tudi seznanila z mareikakim lepim U6pehcwn iz tega svojega delovnega področja. Nov vpogled v zgodovino slovenske filozofije je gospa razkrila v predavanju o F. S. Karpetu, ki ga je priredilo filozofsko društvo v soboto 4. novembra. Iz predavanja je postalo razvidno, da moramo šteti tudi filozofsko delo med prve in najodličnejše začetke našega kulturnega prebujanja in naše rasti v kulturno samostojnost.
Po nekaterih glavnih življenskih podatkih o našem filozofu Karpčtu (1747—1806), iz katerih izvemo, med drugim, da se je rodil v Ljubljani, postal po študijah univerzitetni profesor in deloval na različnih univerzah (Olomuc, Brno, Dunaj), se je ga. predavateljica obširneje ustavila pri orisu prosvetljenske filozofije. Ta filozofija je značilna za Karpčtov čas in zaradi tega tudi značilna za razumevanje Harpčtovega dela. Za 6ad te filozofije pri nas moramo smatrati zamisel druge akademije operozov, ki je slonela na prosvetljenskem načelu avtonomnega mišljenja, kakor je to poudaril Linhart v ustanovnem govoru. Sicer pa je ta čas doma v ospredju sholastična filozofija. Po splošnem zarisu takratne filozofske miselnosti v svetu in doma je ga. predavateljica podrobno razčlenila Karpetov filozofski sistem.
Karpč je pro6vetljen6ki filozof, Njegovo delo in sicer eklektično, a to je v skladu z duhom prosvetljenske filozofije. Vodilno so vplivali nanj predvsem Aristotel, Leibniz, Wolf in Locke. V središču njegovega filozofskega sistema je psihologija. V zvezi s čutnim in razumskim dojemanjem utrjuje Karpd prioriteto predmeta in se s tem loči od Kanta. Izvirno rešuje problem asociacije, ki jo pojmuje kot smiselno, strukturno združevanje posameznih psihičnih elementov in ne kot mehanski proces. V pogledu emocij se je pridružil moderni literaturi, ki smatra emocije za odvisne od umske strani duševnosti in loči stremljenje od čustva. V logiki se je Karpe naslonil na Aristotela, v metafiziki na Leibniza. Zanimivo je, da6eje pridružil dinamskemu pogledu na svet, kakor je bil značilen za Leibniza in Boškoviča.
Ne da bi 6e mogli podrobno muditi pri V6em obsežnem materialu, ki ga je vsebovalo predavanje, naj poudarimo še, kašno je bilo Karpčtovo me6to doma.
S svojo izrazito In izdelano prosvetljensko filozofijo je Karpč v veliki meri utemeljeval in pospeševal stremljenje akademije. S tem je pa tudi izkazan velik narodno-kulturni pomen njegovega dela in z njim sploh slovenske filozofske misli za našo preporodno dobo.
Ge. predavateljici smo hvaležni za njeno trudapolno prizadevanje. Od njenega dela v tej 6meri si obetamo še naprej zanimivih in važnih dognanj, ki bodo z zanesljivostjo ugotovila delež slovenskih filozofov pri zgradbi evropske filozofije in pa posebej pri nastajanju slovenskega kulturnega duha.
Kogojev večer
Dobrodelna akademija, s katero so se naši gledališki igralci spomnili najdarovitejšega slovenskega modernega skladatelja Marija Kogoja v njegovi duševni in gmotni bedi, je bila sama na sebi lepa in ganljiva gesta, obenem pa dosti značilna in zgovorna za naše razmere. Čeprav je res, da je naslov in namen te prireditve iabko zmotil marsikoga, da bi pričakoval na sporedu več Kogojevih skladb, vendar očitek te vrste ne more zadeti prirediteljev te akademije. Saj se je vsak od sodelujočih pevcev in igralcev-recitntorjev (Heybalova, Baši-čeva, Wisiakova, Šaričeva, Danilova, Kogejeva, Lipah, Lupša, Jan) potrudil — podobno noter-damskemu žonglerju — po svojih močeh čim lepše prispeval k namenu celotne prireditve. Tako je bilo v pestrem programu mnogo dovršeno podanih točk, med katerimi je bila kaka le v bolj rahli zvezi z okvirom te prireditve. Vendar nas to ni preveč motilo, le slovenski, oziroma slovanski značaj programa, ki sta mu dali lep okvir dve orkestralni deli Musorgskega in Borodina (pod vodstvom dirigenta Neffata), bi bil nedvomno lahko dosledno izpeljan.
Pričakovati pa bi bilo, da bi se temu idealnemu prizadevavnju naših igralcev odzvalo dostojno tudi občinstvo in s tem pokazalo, da se zaveda svoje dolžnosti do moža umetnika, ki nam je ustvaril toliko visokih in trajnih vrednot, da bi mu lahko bili hvaležni za vse bogastvo duha, ki nam ga je dal. Obisk akademije ni bil zadovoljiv; preveč je bilo praznih mest, kjer bi se morali pokazati oni, ki so se
šteli za občudovalce Kogojeve umetnosti ali še celo za njegove prijatelje.
Zopet drugo je vprašanje, kdaj se bo pri naših glasbenih institucijah našlo tisto razumevanje za Kogojevo umetnost, ki jo ta po svoji kvaliteti več kot zasluži. A do ostanemo le pri čisto človeški plati Kogoja: iz dejstva, da imajo pri nas celo živeči skladatelji svoje spomenike v bronu, drugi pa ne morejo ne živeti ne umreti, se da marsikaj razbrati. Skoraj bi rekel, da čakamo na to, da bomo po smrti hiteli postavljati spomenik njegovi življenjski bedi in stiski v čast.	dr. W.
Italijanske kulturne beležke
Umetniško odlikovanje. Italijansko prosvetno ministrstvo je sklenilo, da bo ustanovilo posebno vrsto odlikovanj, ki se bodo fiodeljevala slavnim odrskim igralcem. Prvi dve odlikovanki bosta sloviti Irma in Ema Grammatica.
Zadnja opera. Kot najnovejšo opero je predložil skladatelj Fr. Pratella opero »Fabiano«, ki je njegovo četrto delo. Peli jo bodo v Teatro co-munale v Bologni. Delo je nekaka duhovna legenda s prologom, dvema dejanjema in epilogom, ki proslavlja človeški genij. Glasbeno zanimiva je pri tej skladbi vloga zbora, ki stalno in večinoma nastbpa. Pri solo-točkah pa tvori nekako glasbeno ozadje. Opero pričakujejo z zanimanjem.
Odlikovane!. Kot je bilo v tem stolpcu že včasih navedeno, je postal S. Remo nekak italijanski Delfi. Tu je poslušajo prvi koncerti, vse vrsto filmski prvenci in pesniki bero svoje stihe. Izbrano občinstvo posluša, izraža sodbe in posebna komisija podeljuje nagrade — prav bogate nagrade. — Tekem za proglasitev najboljšega pesnika preteklega lela se je udeležilo 140 tekmovalcev, z 255 raznimi deli. Nagrajeni pa so bili le trije najboljši pesniki. Prvi, Corrado Govoni, je prejel 25.000 lir. Govoni je samouk iz kmečke hiše. Danes ima že 55 let in piše tudi romane. Drugi odlikovanec je Nicola Moscardelli; že znan pesnik in slovstveni kriti. Vsako leto izhaja zbirko najlepših italijanskih liričnih pesmi. Moscardelli je pričel pisati inalo pred vojno. Danes ima 45 let. Prvo pesniško nagrado je prejel že leta 1931. Tretji je Jože Villaroel, zdaj je profesor slovstva v Milanu in slovstveni kritik največjih italijanskih dnevnikov. Villaroel je danes eden najplodovitejših in svojevrstnih pesnikov Italije. Prejel je že več nagrad. 0 njem so izšle razprave v Franciji in Nemčiji. — Zanimivo pri teh odlikovanjih je to, da so prejeli palmo zmage le zastopniki starejšega rodu. Kaj je z mladimi?
Jugoslovanska antologija — kdaj? Naš stari znanec, tržaški kritik našega slovstva, Umberto Urbani, piše v zadnji številki vodilnega slovstvenega tednika »Meridiano di Roma« o Popovičevi in Pandurovičevi jugoslovanski antologiji. O slednji pravi, da je skušala v premajhnem obsegu zajeti preveč. Omenja tudi, da pripravlja Gradnik za Slovence iiv Vladimir Nazor za Hrvate večjo antologijo italijanskega slovstva. — Urbani zaključuje svoj članek, da bo morala kmalu tudi Italija dobiti svojo Jugoslovansko antologijo. Doslej ima le Salvinijevo Slovensko liriko. Ko bo taka antologija izšla, da se bo dala lepo dokazati, pravi, duhovna sorodnost ljudstva Petra Njeguša, Kranjčeviča in Prešerna z ljudstvom Danteja, Leo-pardija, Petrarce. — Tudi mi želimo, da bi se iz vrst tako odličnih poznavalcev naše slovstvene kulture kot so Cronia, Salvini, Urbani, Gatto in drugi, pojavili sestavljal« jugoslovanske antologije, da bi se spoznal medsebojni — ne le enosmerni — vpliv jugoslovanske in italijanske kulture.	R. B.
Jegličev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen I
»Dundntuli szemle* — Prekdonavski obzornik se bo imenovala z novim, sedmim letnikom madžarska domoznanska revija »Vasi szemle« (Železni obzornik), ki jo urejuje Slovenec dr. A. Pavel.
V šestih letih si je revija pridobila toliko najbolj-šjh sodelavcev, da se ji je področje nehote razširilo preko meja Železne županije na vse Prek-donavje. Temu značaju bo primernejši novi naslov in z razširjenim delokrogom se bo dvignil tudi že itak visoki ugled revije. V novi obliki bo prinašala tudi leposlovje in, kar nas najbolj zanima, prispevke v sosednjih narodih in njih stiki z Madžari. Ko svojemu rojaku čestitamo k uspehom, , ponovno želimo, naj bi njegova revija še vneteje 1 vršila posredovanje med našima kulturama«